Savinjski vestnik CELJE, 29. septembra 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA LETO IV., STEV. 39 — CENA 5 DIN Ureja uredniJki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje. Titov trg 1. Pojtni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Četrtletna naroC- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. ^ISTI RAČUNI - DOBRI PRIJATELJI (^a&ofef^. sko- ^oUenic ffici odkufuU .. . So med nami ljudje, ki po šestih letih nočejo razumeti bistva naše so- cialistične graditve, ki hote ali nehote zadržujejo naš razvoj in samopašno gledajo ie na sebe ali ipa iz špekulant- skih ozirov izkoriščajo čas za svoje umazano početje. Mislimo na tiste kme- te, ki ovirajo odkup in se odtegujejo plačevanja davkov, na drugi strani pa si kopičijo težko zaslužen delavčev denar z raznimi prikritimi poljskimi pridelki. Na drugi strani so v našem odkupnem aparatu ljudje, ki napačno razumejo dolžnost našega kmeta do države, ki od poljesijajno« opravil« pa se je zmotil. Po- stavili so ga pred sodišče. Izgovarjal se je, da je pri nekem kmetu kupil določeno količino mesa za oddajo. • Ta izgovor je bil zlagan, kajti Ratej ni odkupovalcema tega povedal, niti ni povedal na KLO, kako misli, dasirav- no je KLO nekajkrat opozoril kmeta na oddajo. Sodišče je Rateju prisodilo 4 mesece zapora in 3000 din denarne kazni. Klajnšek Janez, kmet iz Tratne pri Grobelnem, tudi ni izpolnil svoje dolž- nosti do države. Z raznimi izgovori se je skušal odtegniti odkupa in ker od- kupna komisija ni nič opravila, se je znašel pred sodiščem, ki mu je nalo- žilo 4 mesece zapora in 10.000 din kazni. Podobno je hotel storiti tudi Verbič Jakob iz Št. Jurija pri Celju. Dobil je 10.000 din kazni. Pravtako kmet Mikola Alojz iz Grobelnega, ki si je s svojim zaviraStvom zaslužil 4 mesece zapora in 5000 din kazni. Bilo bi preobširno pisati, česa vse niso oddali, koliko imajo in kakšne iz- govore so iskali. Te stvari že dobro poznamo, saj je vrana vrani podobna. Poglejmo si še drugo vrsto »portre- tov« pri odkupu. Nekateri odkupo- valci so izkoristili svoja opolnomočja in oškodovali kmete ter podjetja za večje vsote denarja. Taiko je bivši ravnatelj >Živinood- kupa« v Celju Leskovšek Vinko po- narejal razne pobotnice, preprodajal živino v svojo korist in se okoriščal z denarjem podjetja, katerega je vodil. Razprava na sodišču mu je dokazala vrsto prekrškov in goljufij, za katere bo moral delati pokoro 14 mesecev v za,poru. Njegov vneti posnemalec je bil uslužbenec in nakupovalec Sikošek Jo- že, ki je bil pravtako uslužben pri tem podjetju. Tudi on je podjetju pred- lagal večje vsote na pobotnicah, kot jih je dejansko plačeval kmetom za * odkupljeno blago. Sodišče mu je do- delilo 2 meseca več kot njegovemu jšefu«. Vrsta taikih odkupovalcev pa še ni končana. Cerovšek Jože iz Celja, ki je bil nakupovalec za »Trgovino dr- žavnih posestev v Celju« je tudi po- narejal potrdila, jemal nasilno živino iz hlevov, dasiravno so tamkajšnji go- spodarji že zadostili oddaji. Neupra- vičeno ie jemal tudi ostale pridelke. Malopridneža, ki je izkoriščal svoj po- ložaj, je sodišče obsodilo na leto dni zapora in odplačilo 15.000 din škode svoiemu nodjetju. Vsi tisti kmetje, ki so bili oškodovani, bodo lahko vložili zoDer Cerovška posebno tožbo na so- dišču in izterjali svojo škodo. Tudi Kompan Franc, ki je bil svojčas poverjenik za odkupe na KLO Dobr- na, se je krivično poslužil svojih po- oblastil in odiral poštene kmete. Vsem oškodovancem bo moral povrniti ško- do, sam pa bo o svojih grehih premi- šljeval polnih 6 mesecev v zaporu. Ljudska oblast ščiti vse svoje držav- ljane, je pa stroga proti vsem, ki bi ji utegnili ali pa, ki ji že škodujejo. Po- šteni kmetje ne bodo dovolili, da bi se jim špekulanti posmihali zaradi nji- hove vestnosti in poštenja, zato odo- bravajo kaznovanje zaviračev graditve socializma, vsa javnost pa obsoja po- četja nekaterih samogoltnih in neod- govornih uslužbencev, ki se okoriščajo na račun ljudstva. Lepšega pregovora ni mogoče najti kot je tale: Čisti računi, dobri prija- telji! Golob miru že zopet leti na Korejo! Po daljšem premoru, ki je nastal od samovoljne prekinitve mirovnih poga- janj na Koreji s strani severnokorej- skih in kitajskih pioslancev se je znova zvedelo, da se bodo pogajanja na Ko- reji verjetno ponovila. Sicer vmesni čas ni bil brez dogodkov. Svet je pre- senetila hitra obravnava mirovne po- godb€ z Japonsko v San Franeiscu, če- prav ni bila po sovjetskem okusu in' zasedanje siil Atilantskega pakta v Ot- tawi. Na Koreji je meditem general Ridg-| wey ponovno ponudil »sievemdm« po- gajanje. Rezultat tega je bil sestanek za veznih oficirjev obeh strank v Pan-! mundižonu. ki pa še ni prinesel odlo-' čitve. Oficirji za zvezo posilani od sil OZN so »severnim« predlagali naj bi ponovna pogajanja bila na eni izmed ladij združenega poveljstva; Naravno je, da se »severni« nekam obotavljajo. To zavlačevanje hoče poveljnik Sever- nokorejskih sil zabrisati z novimi ob- tožbami o kršitvi nevtralnega področja pri Kesongu s strani sil OZN. Povelj- nik združenih sil Ridgwey je podprl svojo misel o pogajanjih na ladji tudi glede povečanja gverilskih operacij na področju Kesonga. Na bojišču so med tem nasta^li hudi boji na srednjem in vzhodnem delu fronte. »Severni« se z vso naglico utr- jujejo na svojih položa;.ih. VLADNA KRIZA V PERZIJI Petrolejski spor je za Perzijo imel poleg ekonomske za posledico tudi ipo litično krizio. Predsednik vlade Mosa- dik ima v parlamerutu mnogo nasprot- nikov. Anglija je zavrnila'perzijisko po- nudbo glede oibniovitve pogajanj, češ, da Angleži v tej ponudbi ne vidijo nič no- vega. Mosadik je perzijskemu šahu predložil novo listo vlade, katere član naj bi bili po večini tud člani Mosa- dikove stranke in člani Nacdonailne fronte. V Perziji sio sestavili nov. spi- sek oseb, •ki so se ukvarjali z zaroto zoiper mionarhijo. Na spisku so osebe, katerih dejanja je priznal biv'ši vodja tajne policije Sairti Ptazeha, ki so ga nedavno aretirali. Na vsak način, — v Perziji je še vedno vroče. ENOTNOST LABURISTOV PRED VO- LITVAMI V ANGLIJI Generailni tajnik laburSisitične stranke je izjavil, da so laburiisiti glede pred- volilnega maaiifesta enotni, vendar vse- bina tega manifesta še ni znana. Pred- sednilk angileške vlade Clement Attlee ie v sviojem govoru na Škotskem iz- ■avil, da so se laburisti odločili za nove volitve zaradi tepra ker so konzervativ- ii isistematično preziraHi vsak ivladni tkrep. Omenil je tudi, da so se življe- njski stroški znatno dvignili v tistih iržavah domin Jona, kjer nimajo labu- -istJone vlade. — LONDONSKI ČASOPIS O POMOČI JUGOSLAVIJI V članku, ki govori o ipiomoči Jugo- slaviji, piše londonski časopis »Speak- taytor« med drugim tudi naslednje: — »Nobena evolucija v katerikoli evropski državi ne zasluži toliko pozornosti kot jugoslovanska. Nedavni obisk g. Har- rimana je izzval posebno zanimanje. Ni potrebno govoriti o strateški važnosti, ki ga zavzema Jugoslavija v primeru vojne v Evroipi, kajti mi ne želimo o tem niti govoriti. Zaradi stabilnosti Ev- rope idobiva Jugoslavija vse večjo važ- nost na tem nesigumem delu Evrope. Zaradi tega je dobila Jugoslavija od ZDA 30 milijonov dolarjev pomoči in manjšo vsoto od Anglije in Francije. Nobene politične pogoje niso za to po- moč postavile navedene države in jih ne bodo. Jugoslavija še naprej živi sre- di nevarnosti od zunaj, vendar je ta država danes v vojaškem in ekonom- skem pogledu mnogo močnejša, kot 'e bila takrat, ko so ji prvikrat zaigroiziili. Njena svoboda in neodvisnost delajo, niene FmHetizirane sosede nezadovoljne in nevoščljive zaradi svoje lastne usode, — končuje londonski liđt svoje pisanje o Jugoslaviji. — V ANGLIJI SO ZGRADILI NAJVECJO RAFINERIJO NAFTK V EVROPI Nedavno so v Fawleyu blizu Sout- hamptona spustili v pogon doslej naj- večjo rafinerijo nafte, ki spada obenem tudi med največje v s"vetu. Ta rafine- rija bo predelala letno 6 milijonov ton nafte. — V SOVJETSKI ZVEZI SO PRIČELI PREGANJATI JUDE Proti judovska akcija je v SZ vedmo večja. To potrjuje vse večje število be-r guncev iz raznih mest SZ. Vsi Judje, ki delajo Vx^ državnih podjetjih, so mo- rali dati izjavo o odnosih s sorodniki v Izraelu. Značilen primer treh profesor- jev kemije Kabacinka. Volkensteina in Sirkina, ki so jih odstranili oz Akade- mije znanosti, ker so Judje. — Ena od redkih sindikalnih podružnic Podružnica Narodne banke okraja Cel ie-okolica ie res ena od redkih podružnic verjetno ne samo v Celju temveč tudi daleč naokoli. Prav nobenih posebnih želja nima- jo. Delo jim teče v redu naprej, plače so v redu, z delovnim časom so člani v celoti zadovoljni; z dopusti tudi, skratka vse je lepo urejeno, kaj bi torej v današnjih časih še drezali v neke druge potrebe ali delo. Tiste ma- lenkostne težave, ki jih imajo neka- teri s stanovanjem pa itak ne bo v stanju rešiti sindikalna podružnica, če jih še stanovanjski organi ne morejo. Prosimo lepo, če je pri nas vse tako na tekočem in v redu, kaj bi si z ne- kimi tekmovalnimi načrti delali nepo- trebnih skrbi in obvez. V čast proslave obletnce ustanovitve JA torej ne tek- mujemo, nismo dolžni niti pošiljati po- ročil, predsednik podružnice, ki naj bi le nosil neko moralno odgovornost je pa itak na dopustu. Zavidanja vreden božji mir v hiši sindikata in v življenju posameznikov te edinstvene sindikalne enote. »Prava speča Matjaževa vojska< ka- kor pravi sam direktor banke. Strašno pa bo, ko se bo ta vojska po nekaj letih zbudila ... Podtette „Inšlalaciie^^ v Celju \e prejelo zastuzeno priznanje Pred nekaj tedni bi bila morala Plivovarna v Laškem zaradi okvare kondenzatorja za hladilne naprave ustaviti obratovanje. Da ne bi prišlo do zastoja v proizvodnji so se obrnili za pomoč na Železarno v Štorah, na Custanj in še nekatera podjetja, toda brez uspeha. Po dobrem nasvetu so se končno nbrnili na podjetje >Instalacije< v Ce- lju, ki so videč nujnost popravila; takoj poslali svoje strokovnjake. Tov. Banovšek, Burinar in en uče- nec so si ogledali delo na kondenza- torju, — delo, ki ga dotlej v takem obsegu niso še nikdar izvrševali. Opri- jeli so se z vso vnetostjo, natančno- stjo in strokovnostjo. > Uspeh ni izostal. V izredno kratkem, času, z nočnim delom in brez poseb- nega odmora so delo opravili na splo- šno zadovoljstvo delovnega kolektiva Pivovarne in na ta način omogočili nemoteno delo v tem podjetju. Kondenzator je sedaj že 6 tednov v pogonu in dela brezhibno. Delovni kolektiv Pivovarne je pred nekaj dnevtt dal pismeno priznanje podjetju ^^Instalacije« za Oskrbno in vestno izvršitev naročila, upravni od- bor tega podjetja pa je na zadnji seji sklenil, da se varilcu tov. Banovšku dodeli 2500, tov. Butinarju 2000 in učencu, ki je pri delu pomagal 500 din nagrade. Podjetje »Instalacije« je lahko po- nosno na svoje strokovnjake in še posebno na delavce, ki imajo tak odnos in razumevanje do dela Izredno lepa pa je tudi gesta ko- lektiva in upravnega odbora Pivovar- ne, ki je na tak način dal priznanje strokovnjakom. Taki delovni kolektivi bodo v novih gospodarskih in finančnih pogojih lahko dosegali lepe uspehe. Ogliišiijte V „Savilijski vestnik" SVET vstikak V »Deželi jutranje svežine« še vedno teče kri. Novo upanje prinašajo vesti o obnovitvi pogajanj. Če bi gospodje v vrhovih, posebno oni na napadalčevi strani, čutili isto kot tale ameriški vojak, ki si ni svest usode jutrišnjega dne, bi nemara bolj pohiteli, da se v svetu vpostavi mir. Na sliki ameriški vojak na nočni straži ob protiavijonskem topu. Milijoni Korejcev so brez strehe. Svobodni narodi sveta jim v okviru »komisije OZN za pomoč Koreji« pomagajo obnoviti deželo. Na sliki gradnja zasilne stanovanjske hiše nekje za bojno črto. Bogata Indija je še vedno dežela umirajočih za lakoto. ZDA so indijskemu narodu poslale 9.000 ton pšenice. tGlej naš članek na četrti strani!) Na sliki vidimo malo ceremonijo ali simbo- lično predajo vrečice žita, s katero ameriški ambasador v New Delhiju g. Clifford C. Taylor naznanja prihod žita v Indijo. Vrečioo sprejema indijski prehrambeni minister Thirumala Rao ( v belem suknjiču). Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 29. sefrtembra 1951 39 V Nazarju so se sestali kmetje in obrtniki Preteklo sredo zvečer je bilo v kino- dvorani v Nazarjih zelo živahno. KLO je sklical kmete, obrtnike in ostale davkoplačevalce, s katerimi se je po- govorili o vijšini akontacije davka pred- pisane za četrto tromesečje. Obenem so kmetje zvedeli, koliko žita in masti bo- do prihodnje le.o morai: oddati. Med itistimi, ki so se razburjali so bili ne- kateri, ki so imeli prav, drugi pa zopet neupravičeno. Sestanek je pokazal staro napako, da tišti, Id so Vodili diskusij' niso znali udeležencem raztoLmačii. vrašanj. Krajevni odbor mora davko-plačeval- cem odkrito povedati, zakaj taikšna od- mera akontacije, zakaj oddaja ne ozi- raje se na zamero. Tiste pa o katerih KLO ve, da iz špekulantskih ozirov godrnjajo dn se razburjajo, je treba pred vsemi ljudmi razkrinkati. Uspehi okrajne ekonomije v Rimskih TopUcah Na sedež okr. ekonomije v Rimskih Toplicah pride dnevno od 40 do 50 od- jemalcev, največ pa gostov iz Vojne bolniice, ki kupujejo sadje, katerega ekonomija prodaja po 12 do 15 din za kg. Ekonomija je dobro 2^1ožena s sad- jen, ipovrtnino in zelenjavo. Vse te pridelke prodaja v industrij- ske centre, predvsem v rudarske re- virje. Sadna letina je letos izredno do- bra, slive so polne, da še ne pomnijo, pa tudi breskve in marelice so dobro obrodile. Ker primanjkuje delovne mo- či, ki bi omogočila redno obiranje na- miznega sadja, so pK>skrbeli, da je sadje kljub temu pdbrano zmleto in opreša- no, po dveh ali treh dneh kisanja ipa kuhajo z njega žganje. Delali bodo na ekonomiji na nov na- čin. Uvedli bodo rajone in akordni si- stem. Na ta načn bo imel delavec večji čut odgovornosti in večje zadoščenje za uspešno delo. PRETEKLO NEDELJO SO v CELJU ODPRLI RIBOGOJNICO V Ribjem kotu pod Hudičevim grab- nom 90 preteklo nedeljo dopoldne od- prli novo ribogojnico. Celjska ribogoj- nica je ena najmoidemejših v 'državi z zmogljivostjo 320.000 iker, gojila ,pa bo postrvi in sulce. Ikre bo izvažala tudi v inozemstvo in s tem piomagala državi do deviz. Ribogojnica ima tudi štiri rib- nike za mateme ribe. j Obiščite veliiiko sadno razstavo in poskušnjo vseh sort štajerskih vin od 7. do vključno 14. X. 1951 na Potniikvi pirii Gnotodlnem, katero priredi sadjarsko dru- štvo pri Kmetijski zadrugi. Razen tega je ogled držav- nega posestva »Slom«. Poleg razstave biodo stro- kovna predavanja, kulturne praireditve in zabave! Sadijairsiko diruštvo Ponikva pri Gr. Z Vranskega Ni dolgo tega, ko so nas obiskali Trboveljčani s komedijo »Zadrega nad zadrego«. Pred kratkim pa je prišel tudi »Trboveljski veseli teater«. So- delujoči so izpolnili namen prireditve, saj so razveselili obiskovalce, ki so za nekaj časa pozabili skrbi in se vživeli v veselo razpoloženj.e To je Trbovelj- čanom uspelo. Vse točke so bile lepo podane. Od vseh je bila najboljša »Fi" žolova simfo.nija« in »Jamranje dveh penzionistov«. Vžgala je tudi »Ruska nevtralnost na Koreji«. Napovedovalec je bil posrečen, četudi je med njego- ^-imi domisleki bil kak zastarel. S Trboveljčani so bili Vrančani za-i dovoljni, vsekakor bolj kot z člani; Igralskega društva iz Tezna pri Ma-; riboru, ki je nastopilo z veseloigro »Poslednji mož«. To igro so Vrančani; videli že pred 20 leti. Glavna vlogd je bila slabo podana. O režiji ni treba mnogo govoriti, ker je ni bilo treba.' Zameriti je treba možu, ki si je brisal] solze čez očala. Nekoliko boljši stal l)ila mati in studentovo dekle. Igra jej bila dobro obiskana, če pa se je iz-; plačalo priti iz Tezua na Vransko, je; drugo vprašanje. ] In še nekaj: V nedeljo 50. t. m.^ l)odo gasilske čete na Vranskem sek-j torju izvedle gasilske vaje. Pokazati^ hočejo napredek spretnosti od zadnjih^ vaj. Odbor je poskrbel, da bodo obi-j sikovalci zadovoljni in za konec določil' gasilsko veselico. N. L. i ^ CELJE DOBI NOVO STRELIŠČE Osmega oktobra bo ipri Petričku oitvoililtev niqv(ega sit,reli'šča. lStrel'i,šče gradi pododbor Strelske zveze Sloveni- je v Celju. Večino vseh del so opra- vili s prostovoljnim delom. Nič kaj prijetno ni bilo slišati, da so največ prostovoljnih ur prispevali celjski frontovci, člani predvojaške vzgoje in vojsika, medtem ko so člani Strel- skih družin prispevali le drobno drob- tinico prostovoljnih ur. Strelišče bo lepo urejeno in prilagojeno za stre- ljanje na 50, 100 in ^300 metrov. Dela seveda še niso končana, tudi po otvo- ritvi ga bo še precej ostalo, zato naj tisti, ki so doslej zamudili svojo dol- žnost popravijo svoj greh^ in priskočijo na pomoč gradbenemu odboru, da bo- mo v Celju imeli res lepo strelišče. S j tem bomo razširili prijetni šport, ki je j zelo važen za obrambo domovine. ■ ŠOFERJI! Drogerija „Sanitas" ima stal- no na zalogi vsako množino akumulatorske kisline in kalijevega luga Gibanje prebivalstva v preteklem tednu v CELJU ROJSTVA Od 17, do 24. septembra 1951 se je rodilo v Celjn 15 deklic in 12 dečkov. POKOČILI so SE: Nameščenec Zavšek Ferdinad iz Celja in nameščenka Veber Magdalena iz Celja; že- lezničar Jezernik Stanislav iz Celja in kro- jačica Herzog Mira iz Celja; nameščenec Božanec Karel iz Dobrne in nameščenka Go- vekar Marija iz Ljubljane; delavec Ibrahi- mefendič Asif iz Celja in zlatarka Zupane Ida iz Celja; šefer Haler Dominik iz Celja in natakarica Grejjorc Veronika iz Celja ter keramični modelar Briški Bogdan iz Liboj pri Celju in keramičarka černe Aleksandra iz Liboj pri Celju. UMRLI SO: Posestnica Kovač Katarina, stara 87 let ia Celja; zasebnik Slana Ferdinand, star 78 let iz Celja; dojenček Planinšek Marjeta iz Ce- Ija; upokojenka Seničar Marija, stara 72 lei iz Žalca; dojenček Žohar Mihael iz Celja; doienčok Šeruga Janez iz Celja: gospodinj Arh Marija, stara 42 let iz Latkove vasi pri! Sv. Pavlu: gospodinja Marela Marija. stara| 54 let iz Rečice in dojenček Hribernik Alojl^ iz Pirove pri Tepanju. i v CELIE-OKOLIGI j ROJSTNA j OD 17. do 23. septembra 1951 se je rodild 7 dečkov in 10 deklic. POROČILI SO SE: Kvas Franc in Zupane Marija, stanujoča v Vojniku; čater Jožef in Štor Marija, stanu- joča v Vojniku; Selevšek Janez, elektro- tehnik iz Zabukovce in Dolinar Magdalena, nameščenka iz Migojnic; Kralj Franc, tovar, niški delavec iz Zg. Ložnice in Drobež Pavla, poljedelka iz Vrbja, Dobovišek Jožef, polje- delec iz Petrovč in Skrubej Frančiška, polje- delka iz Petrovč; Divjak Miroslav, kleparski pomočnik iz Lok pri Trbovljah in Šibila Karolina, tovarniška delavka iz Matk; Pe- stotnik Jože, gozdni delavec iz Sv. Jeronima in Ropaš Ana, poljedelka iz Sv. Jeronima; Belej Karel, priučeni sodar iz Lipe, Teharje in Zevnik Stanislava, tov. delavka iz Slance, KLO Teharje; Košak Franc, valjar iz Štor In Olet Neža, tov. delavka iz štor ter Flis Ivan, poljski delavec iz Vrbe, KLO Dobrna in Blasutto Justina, poljska delavka iz Vrbe, KLO Dobrna. UMELI SO: Kranjc Neža, stara 87 let, stanujoča v Gab- rovcu, KLO Pristava; Pečar Ivan, star '•2 let, kmet iz Bezovja, KLO Sv. Jurij pri Celju; Stropnik Bernard, star 71 let, poljski dela- vec iz Vizor, Nova cerkev; Korošec Ignac, star 51 let, poljski delavec iz Lindeka, Fran- kolovo; Kočar Frančiška, stara 62 let iz Vranskega; Ukman Pavel, star 55 let iz Lo- čicc pri Vranskem, Cander Ivan, star 75^ let iz Lahovne pri škof ji vasi; Golob Jakob, star 53 let, upokojenec iz Rimskih Toplic in Ku- der Marija, stara 2 meseca, hči kmeta iz Vrbja. Ne verjamete? Pa je res! lov za rommelovim zakladom Leta 1943 so v bližini Korzike apu- stild v miorje^šest zabojev zlaitniine, dia- mantov in rubinov, ki si jih je Rommel nalbral kot vojni plen po Afriki. Na jahtii iso bili nemški ofiorrji in češki po- tapljač. Ko so se po tej voižnji vrnili v La Speoijo, so Nemci obsodili tri ofi- cirje na smrt, ker niso pripeljali za- kladov v Italijo, eden oficir in poitap- Ijač pa sta bila poslana na Vzhodno fronto. Ceh je ostal živ »in nedavno icovedal slučaj francoskim oblastem v Štutgart-u. Zaklad leži ob izlivu reke Golo, južno od Bastije. nekako 2 mlijd od obale. Dvignili ga 'bodo Franoazi iz gHobine 60 metrov. — OČE V FANTAZIJI — SIN V DEJANJIH Sin svetovnega pisca kriminalnih romanov Conan Doylef(a, .ki, je napisal znamenite Scherlock Holmsove pustolovščine, se na- haja v pariških zaporih zaradi goljufije pri zamenjavi. OSLI V POLICIJSKI SLUŽBI V Haifi je policija zasledovala tihotapce. Tihotapci so srečno pobegnili roki pravice, medtem ko so policiji prepustili natovorjene osle. Policija je dolgoušce zaprla in jih pu- stila tri dni stradati. Po treh dneh so po- licisti imeli lahko delo, kajti lačni osli so nemudoma zbezljali v domače hleve in tako izdali svoje nepoštene gospodarje. Praktični nasveti Ker je nabava novih predmetov za marsikoga včasih še dokaj otežkočena, moramo še bolj čuvati svoje stvari. Za- to je treba nekaj iznajdljivosti, česar našim gospodinjam ne manjka. Vse- eno pa jim hočemo pri tem nekoliko pomagati z naisveti. Mogoče ni še vsem našim gospodi- njam znano, kako koristen in uporab- ljiv je za čiščenje salmijaJcov cvet. ovratnike pri suknjah, plaščih itd., ki se včasih kaj radi sve- tijo, prav lepo očistimo s salmijakom. Salmijajcu dodamo še malo ikisa, nato pa s tako pripravljeno tekočino odrg- nemo ovratnik, ki po čiščenju izgleda kakor nov. Prav tako spraviono s salmi- jakom miastne madeže iz razne klabu- čevine, zlasti iz klobukov. Čiščenje okenskih Sip Ce hočemo lepo očistiti okenske šiipe, nam zopet sliiži salmijak, ki ga doli je- mo v vodo. Sipe, ki smo jih oprali s to mešanico, zidrgnemo nato še s kepo ča- sopisnega papirja, nakar so šipe čiste, da je veselje. Čiščenje volnenih in svilenih tkanin Cmi volneni in svileni kosi oblek, se radi hitro »svetijo«. Tako obleko po- pravimo na ta način, da nam^očimo vol- neno knpo v mešanici črne kave, ki smo ji dodali nekaj ikapljic salmijaka, na- kar s to krpo drgnemo sveteča mesta. Obleko rahlo naškropljeno, potem >še zlikamo ter obrnemo narobe. Tudi muš- je madeže na steklu, zlasti na zrcalih hitro O'dstranimo s salmijakom. Ce pa hočemo očistiti medeninaste predmete, moramo vzeti na liter vode dve jedilni žlici salmijaka. Tekočina mora torej biti močno razredčena, sicer salmijak kovino prehudo napade. Na ta način iz- gine tudi plesen z medeninastih pred- metov. nekaj o kuhi krompirja Ce hočemo, da bo krompir hitro sku- han, ga poMj z vrelo vodo. Pečen ali pa z olupkom kuhan krom- pir zaleže več kakor olupi j en, ker ohra- ni vse svoje snovi. Krompirjeve juhe ne odlivaj, ker so v njej raztopljene snovi in vitamini, ki so koristni za naše telo. Z njo lahko tudi zalivaš prikuho, ki bo mnogo pri- dobila na okusu in kvaliteti. Olupljenega krompirja ne namakaj v vodi, ker pri tem odda mnogo koristnih snovi. Krompir je zelo koristen, ke^ ima tik pod vrhnjo kožico največ snovi. Ici sve- tijo in krepijo naše telo. Pravična obsodba surovih pretepačev Na podeželju dn v mestu živijo ljudje, ki se barbarsko ponašajo do soljudi, vendar le redki primeri surovega po- stopanja pridejo pred sodišče, ki hi ta- kim vročekrvnežem znalo ohladiti raz- grete glave. Nedavno se je v Serževici zgodila ro- bata dogodivščina. Na večer sta prišla h krojaču Svetelšku dva možaka, ki sta zahtevala naj gre z njima. Bila sta na- menjena izvršiti črn zakol in sta hoteHa pritegniti še Syetelška, da bi v primeru ovadbe bil soodgovoren. Ker Svetelšek tega ni hotel storiti sta se pozneje zne- sla nad njim. Nekaj dni ipozneje s a se moža, bila sita to Zupančič Ludvik in Fon Janez, zopet napotila k Svetelšek Francu in zahtevala naj jima odpre. Sumila sta, da je Svetelšek ovadil oba zaradi črnega zakola, pri katerem je sodeloval tudi Fon Vinko, pa sta se hotela maščevati. Ker Svetelšek ni ho- tel odpreti sta z ročicami od voza raz- bila vrata. Fon Janez je še pred tem vrgel težak kamen skozi lokno, ki je priletel 13 mesečnemu otroku na prsa. K sreči je kamen otroka le lažje poško- doval. Oba suroveža sta nato vdrla v stanovanje in razbila pohiiš.tvo, šivalni stroj in se končno lotdila šibkega Sve- telška, ki je pretepen in v smrtnem strahu, saj sta grozila, da ga 'bosta ubila, padel prednju na kolena z okr- vavljenim otrokom v rokah in ju prosil milosti. Sosedje so sicer slišali divjaško pre- tepanje, vendar se ni nihče upal na po- moč, ko sta oba znana kot velika na- silneža. Zena Terezija je takoj pohiteT^a in poklicala organe Ljudske milice iz Ponikve. Po uovratku domov sta se oba pretepača lotila še nje in jd prizadejala telesne poškodbe. Dasiravnio so bile pri tem nasilnem dejanju povzročene le lažje telesne po- škodbe, je sodišče v Celju spozna)lo to dejanje kot družbeno nevarno in do- ločilo kazen, ki naj vzgojno vpliva na ostale ljudi, ki tudi na sličen način uveljavljajo svojo »voljo« nad mirnimi državljani. Zupančič Ludvik je dobil leto in ipol zaipora, Fon Janez 6 mese- cev. Fon Vinko pa 6000 din kazni. Vsi trije morajo poravnaiti škodo družina Svetelšek v višini 14.249 din. SVET vtstikak Združene države Amerike in Filipini sta podpisali medseLojno obrambno pogodbo v WaslLingtonu. Na sliki sta prezidenta obeh držav ob priliki podpisovanja pogodbe. Medalja OZN, ki jo bodo osebno pri OZN prejeli zasluženi vojaki, ki so borijo, ali so se borili na Koreji. Kot simbol je na medalji vtisnjen znak OZN. Kladivar v SLABI FORMI Kladivar : Železničar 0:2 (0:1) Zelo važno, za Kladivarja odločilno tekmo, je Kladivar izgubil. Uprava kluba je polagala mnogo važnosti na to tekmo, toda igralci niso tega srečanja vzeli dovolj resno in tekmo izgubili. V ne- deljo je Klađivarjevim igralcem primanjko- valo vsega, to je srčnosti, požrtvovalnosti in volje do zmage. Njihova igra je bila mlačna in neborbena in je razumljivo, da pri taki igri ne more biti uspeha. Posebno napadalna vrsta v celoti je dala izredno slabo igro. Vsi brez izjeme so bili slabi borci, brez požrtvo- vanja, negibljivi in kar je najvažnejše, ne- prizadevni, da bi kaj dosegli. Mnogokrat je izgledalo, kakor da so Posinek, Marinček, Zi dar in še nekateri, bili poslani na igrišče zato, da pač igrajo, nikakor pa z namenom, da se borijo in pomagajo vsaj tistim, ki so se v enajstorici trudili do uspeha. V priCetku tek- me so z igro Kladivarjevi igralci nekako za- dovoljili in le na neodločnosti celotne pe- torice v napadu je iskati vzroka za neuspeh. Tudi ostali v krilski vrsti niso bili takrat mnosTO boljši. Pleterski je bil tokrat zelo slab krilec. Skušal se je nekako boriti, toda žoge je podajal slabo in tudi slabo pokrival. Flo- renini na levem krilu tudi ni bil najboljši in smo g-^. mnogokrat videli igrati odločno boljše. Isto velja tudi za Catra. Nekako zadovoljil je edino Petelinek na desnem branilcu. Vsaj štartal ie pravočasno. Bernard je kar nekako zadovoljil, Čeprav se mu je videlo, da ga še vedno ovira stara poškodba na levi nogi. Vratar Klanjšek je kriv za drugi gol. Vratar v takih primerih nikakor ne sme čakati na vratih, temveč energično posredovati v ce- lotnem kazenskem prostoru. Tudi pri prvem gDlu bi bil lahko hitrejši, ali pa bi moral ostati na vratih, čeprav je bila krivi t 7;a tn gol na Bernardovi strani, ker ni pokril svo- jega krila, temveč je mlačno obstal in gle- dal, kaj bo nasprotnik napravil v trenutku, ko je streljal desni krilec železničarja prosti strel. Pri tej priliki je potrebno, da se nekoliko ozremo tudi na eno bistvenih potreb uspe- hov, to je, da so športniki borbeni. Posebno da so se neVnteri isrralci lie^inega moštva pri nogometu je to najvažnejše. Izgleda pa, močno iKJlenili. ali še boljše, so se razva- diU. Uprava kluba jim je omogočila za nji- hovo prizadevnost v Espomladanskem delu prvenstva prijeten oddih in nato potreben trening. Vse to so, izgleda, Posinek. Marinček in še nekateri pozabili. Posebno je slab od- nos in športno vzeoio pokazal Tomšič, ki bc po nekaj dneh odšel k voiakom. Res je bil nekoliko poško^^ovan. toda nikoli ne toliko, da ne bi mo^el nastopiti v tako va^ni tekmi, kot je bila nedeliska. Pustiti svoie tov^rše n^, cedilu v najtežjem srečaniu. ni lena stvar. (V)tovo ie bil v tem mnosro bnUsi Fiore-'i'ii ob priliki odisrrania tekme v Kr^niu. Več srca za klub in več no-rtvo^oinotsti. več čuta odgovornosti fn pnStifi "S^oja osebha zado- VOJIM BOŽIČ se je vrnil z dopusta in bo v nedeljski tekmi zopet nastopil voljstva v takih primerih ob strani, in šlo A bo v mnogočem na boljše. Zavedati se jeY, treba, da Kladivar zastopa mesto Celje in' da Celjanom ni vseeno, kako Kladivarjeva' enajstorica izpolnjuje to poslanstvo. Sood- govorna je uprava in vsi igralci, ki tokrat niso izpolnili svoje osnovne naloge — to je, da bi se za uspeh borili kot pravi športniki Marsikateremu gotovo te besede, ki so pa nujno potrebne, da se stvar popravi, ne bodo všeč. Gotovo bo Posinek izjavil — naj gre pa igrati tisti, ki piše — piše pa te vrste star nogometaš, ki dobro ve, kaj se da in kaj se ne da. V tem si moramo biti na jasnem in si postaviti vprašanje v tej zedevi, in če bomo samokritični in skromni športniki, si moramo priznati, da v nedeljo ni bila izpolnjena naloga dobrega športnika. V nedeljo igra enajstorica Kladivarja na Glaziji z železničarjem iz Ljubljane. Tudi to je zelo nevaren nasprotnik. Potreba bo mnogo srčnosti in po'rtvovalnosti, če se bo hotel doseči uspeh. Za to srečanje predla- gamo naslednjo postavo: Klanjšek. Peteli- nek. Tomšič. Dobrajc. Čater, Florenini. Firm, Posinek, Čoh, Marinček, Zidar. S to postave — seveda je pogoj srčnost in borbenost po s?.meznika. — Kladivar lahko zmaga in tudi v nadaljnjem prvenstvu doseže uspehe — po- jToj pa je redni in vztrajni trening vseh na- stopaiočih. Drugo, kar bi se rad ob tei priliki dotak- nil, je vzdrževanje Glazije. Z mnogo truda je bila zelena ploskev usposobljena za igra- nie. še zdaleka pa ploskev ni v redu. Gla- zija je potrebna pravilnega vzdrževan ia. Ne- verno iz kakega razloga Uprava Kladivarja, odnosno njen gospodarski svet ne reši vpra- šanja nujno potrebnega vzdrževanja Gla- zije, čeprav ima za to na razpolago plača- nega oskrbnika, kateremu bi moral biti športni prostor edina in najvažnejša naloga. Zato predlagamo Upravi Kladivaria, da na- redi konec raznega »fušarenja« oskrbnika na Glaziji ter ga disciplinira na pravilno vzdr- ževanje, da ne bo Glazija prihodnje leto to, kar je pred nekaj meseci še bila. Gotovo je, da je sedai šnortni rirostor Gla- ■^'■ia eden nailenših prostorov v Sloveniji, bil bi pa po svoii le nrav'lni^m vzr\r- -'evaniu najlepši nrostor v .Tueoslav-ji. Zato, ne pustite ga uprooastiti. temveč energično i'krepqti in ga zavarovati! 2. MLADINA ŽELEZNIČARJA IZ CELJA V KEPUBLIŠKI MLADINSKI LIGI V nedeljo 23. septembra je bila na igrišču pri Skalni kleti kvalifikacijska tekma međ mladino Proletarca iz Zagorja in domačega železničarja. Tekma se je sicer pred sedmimi dnevi končala z izgubo železničarja, vendar ST je isti pritožil na NZS in dosegel razve- Ijavljenje, čeprav razlogi niso bili dovolj preiskani. Ponovna tekma se je končala a pičlo zmago mladine železničarja 2:1 in se je torej s skupnim rezultatom srečanja v Za- gorju in Celju 4:2 uvrstila med republiška mladinska moštva. Tako bosta v vzhodni skupini v nedelio 30. t. m. zastopala v otvo- ritvenem srečanju nr^-enstva mladine Slove- nije Kladivar in železničar. štev. 3* »SAVINJSKI VESTNIK« dne 29. septeml>ra 1951 Stran i KULTURNI PREGLED "Savinjskega vestnika" Branko Gombač^ POGLED V UPRIZORITVE SCHILLERJEVE »MARIJA STUART" NA SLOVENSKEM Svoje drugo sezono potklicnega živ- ljenja bo celjsko gledališče odprlo s Schillerjevo »Marijo Stuart« v režiji Milana Skrbinška. Delo je v svoji glavni zasedbi izredno močno in pro- blemaitično^^ato srečamo pri uprizar- janju te ScniUerjeve tragedije v pre- teklosti na slovenskih odrih samo močne igralske individualnosti. Osebe, ki so s svojimi kreacijami posebno v zahtevnih klasičnih delih postavile nepozabne like v zgodovini posameznih glepsihološke — realiisHične smeri«, je iM velik na- sprotnik burk in veseloiger »ki ne ple- menitijo in etično ne dvigajo človeka«. To je izražal tudi repertoar, ki ga je objavil v »Novi dobi«. Predvsem je imel namen uprizoriti na celjskem odru vsa Cankarjeva dela, dalje je najavil Molnarjevo komedijo »Vrag« in dramo Leonida Andrejeva »Misel«. Da bi olajšal publiki dojemanje raz- meroma težko razumljivih del (prehod iz prejšnjega lahkega repertoarja!), je objavil odslej pred vsako premiero obširno razlago o avtorju in delu. Ta- ko je začel z vzgojo gledaliških obi- skovalcev. (Kar pogrešamo tudi danes!) Za 7. maj najavi premiero Cankarje- vega »Pohujšanja v dolini Šentflorjan- ski«. Z uspehom »Kralja« se ni zado- voljil, želel je več in tudi dosegel. Kljub temu, da je bilo »Pohujšanje« naštudirano v silno kratkem času, lahko sodimo po poročilih v časnikih, da je bila to prva najboljša predstava na celjskem odru do tedaj in še dolga leta po Skrbinškovem odhodu iz Celja. Mirno lahko trdimo, da beleži s to predstavo celjska gledališka zgodovi- na prehod od navadnega, primitivnega dilentatizma z vsemi svojimi pomagali k prvim ' stopnicam težavnega cilja, poklicnega gledališča, gledano seveda z višine tedanje igralske stonnje. Kri- tika je režijo in igro v »Pohujšanju« še bolj pohvalila, tudi obisk je bil boljši. Skrbinšek takrat ni igral. »Nova doba« pa je napisala o »Pohujšanju«, »da je vsakdo zapuščal gledališče z zadovoljstvom v srcu, ter se skušal ooglobiti v mojsterski umotvor« in da- lje »občudovali smo okusno scenerijo in maske... Da je oprizoritev tako sijajno uspela gre v prvi vrsti zasluga režiserju g. ravnatelju Skrbinšku, ki ie vsestranski poznavatelj Cankarje- vega pesništva.« Navdušenje nad predstavo je doseglo višek, ko je publika poklicala režiser- ja M. Skrbinška na oder. (»Nova doba« 11. 5. 1920.) Od igralcev so najboljše igrali Mejavšek kot Peter in Omladi- čeva kot Jacinta, Vlogo Zlodeja je podal S.. Gradišnik »ki mu je v drugi vrsti vse priznanje za sijajen uspeh uprizoritve... vsi brez izjeme so bili v svojih vlogah v maskah in kretnjah tako izbrani, da je težko enega ali drugega posebej omeniti«. Ljudstvo je močno čutilo nov duh, ki je zavel s celjskega odra, odhajali so iz sveti- šča boginje Talije, pomlajeni, da pa tega ni bilo čutiti pri prejšnji »Av- tomobilistih« in »Španskih muhah«. V • tistih časih so naštudirali gledališki komad, po večini za eno predstavo, nri ponovitvi že ni bila več polna dvo- rana. Zato presenečajo stavki, ki so bili objavljeni nekaj dni po reprizi v »Novi dobi« »Zaradi nepričakovanega mnogobrojnega obiska in velikega uspeha, ki sta ga doživeli premiera in repriza »Pohujšanja v dolini Šentflori- janski«, se namerava ta igra v krat- kem zopet ponoviti. Tako se bo zgodilo v Celju prvič, da se bo mogla ena in ista igra ponoviti več kot dvakrat, kakor se je zgodilo prvič, da je bila druga predstava izvtzemši nekaj lož razprodana.« (Se nadaljuje.) Di'. Jos. Tominšeik JEZIČNI DOHTAR RAZPRAVLJA XI. JEDAČA, NA DAN 29. NOVEMBRA, RAZ TOLSTI VRH Pijača je splošna beseda, kakor je pitje splošno: v Slovenskih goricah je kar »pijača« imenuje sadjevec — mošt (jabolčnik ali hrušovec), ki ga pošte- na mera mora biti na mizi ali na trati pri vsakem delu, če se naj opravlja kot delo. Kako pa je z jedjo? Za njo se slišijo besede: jed. jedila, jestvine, hrana, pod zob... V novejšem času pa se vabljivo večkrat bere: »jedača«, najrajši v zvezi s pijačo, torej: »jeda- ča in pijača«, s kričečo rimo -ača, ki na naše doslej še nenavajeno uho vendar izzivalno udarja kot očitna re- klama. No, mar to ni namen reklame? Navadne so v slovenščini razne bese- de s končnico -ača, n. pr. krtača, str- gača, kopača, slamnjača, srorjaču. .po- gača, zvijača, igrača, celo špinača. Ne" navadna pa je »jedača« in se je doslej rabila najrajši skupno s pijačo; prav te dni pa smo jo brali samo zase. češ, da bo pri neki otvoritvi poskrbljeno za »jedačo in smeh«: a pijača se ne omenja, ker se pač sama razume. Je pa očitno, da se »jedača« glasi nekam prostaško, grabb'in se ž njo misli na Mastno, obilno jed (kakor nemški »bei Glas und Frass«). Zato se vabila ločijo oo do-stojanstvu: Na dan vstaje je v Ljubljani bila »jedača in pijača na »•azpolago«, v Celju pa »za jedila in pijačo preskrbljeno« ter »gostinski obrati naj bodo dobro založeni s pija- čami in z jedili«; v Dobrni je bila raz- stava jedil in pijač«; v »Domu« uživaš razgled »pri dobri pijači in mrzli ku- '-'TiTi«; filatel-sti so priredili družabni večer z godbo, jedili in s pijačami. edača in pijača pomeni torej nekako Isto kakor »piča in pitje«. Pravilno se reče: »na dan 29. novem- bra«, »za noč 1. januarja«. Niilkakor na ne, kakor te dni beremo v enem naših dnevnikov (6. sept.) kar na dveh mestih: »zaslišanje je napovedano za ?0. septembra« in »v noči na 24. janu- arja*, ko se praviltoseveda pravi: »na- povedano za 10. septemiber«, »prelože- no na 24'. januar«. To napako zasledu- rem in nahajam že več časa; n pr. >Italijani so la U. aprila (pravilno: za U. april); »tura planirana za 29. aprila ^piraviUno: za 29. april) »občni /bor preložen na 5. novembra, na 7. decembra« (pravinlo: na 5. november, na 7. december) itd. Saj vendar v vseh takih primerih spada predlog za, na k mesečnemu imenu samemu, kakor če bi rekel: »Za september je naroč- nina plačana« (nikakor pa: »za sep- tembra .. je plačana«). Hiba je naj- brž nastala in se ponavlja, ker v slo- \lenščrt:u iizražamo čals z rtodtilnijkom časovnih besed (leta oseminštiridesete- ga, prvega dne jKJčitnic, drugega de- cembra je rojstni dan) na vprašanje kdaj? Toda brez predloga na, za; po napačni analogiji pa se stavi rodilnilk časovnih besed tudi, kadar stoji pred njimi predlog na, za, ki zahteva to- žilnik. Pred kratkim je bilo v strokovnem časopisu natisnjeno: »• •. spolzi sneg raz police«, in na drugem mestu »... vračali so se iz Dovškega Križa«. Oboje napačno. Moralo J)i stati: »...spolzi raz polico« ali »...s police<: v drugem primeru pa edino: »vračali so se z Dovškega Križa« nikakor iz Križa). Vpomenu »z vrha dol« nam služi predlog raz, ki se veže s tožilni- kom (raz streho, raz goro, Ojstrico, raz Grintavce, raz vrh. raz sleme, r iz stolp). Ker se pa predlog raz v našem jeziku precej redko sliši in piše ter ga nadomeščamo s predlogom s, z, ki se v pomenu »od zgoraj dol« veže z ro- dilnikom (da torej pravilno pravimo: raz goro- ali z gore, raz vrh ali z vrha, raz sedlo ali s sedla), zato so neiz- vežbanci ta raz, če so se ga slučajno poslužili, ravno tako vezali z rodilni- kom in zagrešili napake (raz strehe namesto raz streho itd.) Nadalje pa je nastala prava zmeda, ko se je brez- glasni s, z zamenjaval z jasnim pred- logom itz (od znotraj ven), ki se sicer res veže z rodilnikom, a ima docela drugačen pomen: jezdec skoči s konja (ne morda — iz konja!); miš smukne sicer iz luknje, a skoči s ipolice; polh zleze iz žlambora in se vzpenja z ve- te na vero: iz Dovškega Križa bi se moglo reči, če bi bila v njem jama ali' predor. H koncu nekaj počenega dorobiža. ki bi ga bilo treba zliti. Niti sanjati bi se ne smelo komu o napakah, kakor iso tele, ki smo jih snotoma pobrali v na- 5-h glavnih mlasilk: ...s čemer (nnm. p-'mer) bo Franko razbremenjen; k ■■'zsušenem (nam. izsušenemu) vodnja- ku: nreskrbleno (nam. preskrbljeno: v neki ulični izložbi); težka mesta sle- -lo flT-iior (n^m. driigo) za drueim: fe- stival ob odpretju (to je nemogoča ^ beseda: saj ne pravimo »odnreta vra-1 ta«: pisec se je hotel izogniti besedi otvoritev) pesnikove Spominske sobe.^ Ljudska univerza Celje razpisuje tečaj za jezike Ljudska univerza v Celju razpisuje vpisovanje v jezikovne tečaje iz nasled- njih jezikov: Slovenski, angleški, francoski, itali- janski, nemški, ruski, češki in poljski jezik. Vršil se bo tudii tečaj stenogra- fije. Pouk bo v večernih urah, enkrat te- densko po 2 uri. Mesečna učnina znaša 150 din in se plačuje vnaprej. Ob vpiisu plača vsak prijavljenec 50 din vpisnine in dvomesečno učnino. Prijave sprejema tajniš.tvo II. gimna- zije v Vodnikovi ulici in Ljudska knjiž- nica v Celju. Vpisovanje traja do vključno 10. oktobra 1.1. z delom prično tečaji 15. oktobra v prostorih II. gim- nazije. Točen razipored prijav*!jencev bo po 10 oktobru objavljen na razglasni desKi v pritličju II. gimnazie. Pouk tujih jezikov je namenjen pred- vsem ljudem v poklicih, ki jim je ipo- treibno znanje tujih jezikov, da bodo lahko bolije in strokovno tehtneje opravljali svoje delo, nadalje vsem onim, ki sa žele s solidnim znanjem je- zikov raširiti obzorje in iztoofljšati stro- kovno kvalifikacijo, ter končno vsa- komur, ki si želi pridobljeno jezikovno znanje izpopolniti ali osvežiti. Jasno pa je, da se je treba lotiti dela z vnemo in resnostjo. Le kdor bo vztrajal, bo po končanem tečaju tudi obvladal so- « dcbni pogovorni jezik in bo sposoben napisati i^^ismo o stvareh sviojega zani- manja. Stran 4 .SAVINJSKI VESTNIK< dne 29. sej^tembra I95li Štev. 39 Indijski bogovi gredo v pozabo... V juliju leta 1947 je angleški kralj Jurij VI. prenehal biti cesar Indije in iz zasanjanega indijskega polotoka je nastala republika Indija, dominon Pa- kistan in sporni Kašmir. Deželama so zavladali voditelji političnih strank in 562 maharadž, vojvod in božjih name- stnikov je istočasno izgubilo svojo oblast. Toda ti ljudje so izgubili le otbiast, niso pa izgubili svojega bogat- stva, a od obeh držav dobivajo celo visoke rente za izgubo svojih pokrajin. Življenje teh izvoljencev, polbogov In- dije, je na moč podobno življenj*u prinčev iz »Tisoč in ene noči<, od njih in iz njih razkošja se lahko učijo vsi Hollywoodski in industrijski kralji današnje dobe. Poglejmo si malo bolj omenjene pravljične osebe: aga khan sicer nima pokrajin, ki bi jih izgubil. On je samo duševni vodja Isn^alitov kot štriintrideseti člen verige, ki se vleče od preroka Mohameda. Ob nje- govem naslednjem jubileju mu bodo podaniki iz Indije, Pakistana, Perzije, Traka in ostalih jutrovskih dežel po- ložili pred noge zlata, srebra in bri- Ijantov. Množina teh darov bo gotovo presegla težo; njegovega telesa. Aga Khan se ponaša s svojimi petdesetimi konji, ki so prvorazredni dirkači v svetu. Sledi mu znameniti Svetišče boga Krišne v Puri. na vab iz bhogala, ki je še vedno lako premožen, da lahko svoji hčeri letno x>odari 10.000 dolarjev, dasiravno je Abida ob svo- jem možu, poglavarju Kurvaia, ki si svoje kupe denarja zlasti >zasluži< z oljem, itak dobro preskrbljena. v svoji levici nosi kovček biserov in je le po imenu še vojvoda. Za razkošno življenje mu zadostujejo dohodki, ki mu jih plačuje indijska vlada. maharadža iz barode si zna poiskati svojevrstne zabave. S svojimi sredstvi je pjovzročal nemire in plačeval svoje intrigante. Zaradi tega so mu znižali 3>|x>kojnino od 190.0000 dolarjev na 75.000 in mu odvzeli na- slov. Kako globoko je zadela tega člo- veka navedena kezen lahko sklepamo iz njegovega privatnega imetja, ki pre- sega 10 milijomov dolarjev, in litma palače v Londonu, Parizu ter ]X)vsod po Indiji, z ženo pa potuje nenehoma okoli sveta. »Siromaku« se je zgodila krivica. »Malo manj« premožen je maharadža iz rajpipla, ki je za svojo angleško ženo kupil palačo v Windsoru. Tudi on nepresta-j no potuje obdan s četo detektivov ini s kovčkom dijamantov v roki. Letnoj dobiva od vlade 200.000 dolarjev rente^ njegovi briljanti veljajo 250.000 do-| larjev in ostalo premoženje okrogloi 6 milijonov. Pred desetimi leti je ta princ imel še 50 avtomobilov in 80 prvovrstnih konj-dirkačev po Angliji, Franciji, Italiji, Ameriki in Avstraliji in poleg tega i>ovsod tudi hleve in dirkališča. maharadža iz alvara je svojevrsten sadist, ki se smatra svetim in poda svojo roko le sebi ena- kim in še to v rokavicah. Tega princa se je branil ^celo angleški kralj in ga ni hotel sprejeti.- Še mnogo tem podobnih je širom po svetu. Maharadža iz Karputhala tek- muje z evropskimi kavalirji v pona- šanju in razmetavanju denarja. Voj- voda Thahore -Saheb je dal svojo najmlajšo ženo sežgali. Vsi ti polbo- Revna indijska vas, kakršne so vse širom indijskega polotoka. govi si iščejo svojevrstnih zabav. Pri- rejajo love na slone in tigre, ki tra- jajo tedne, preživljajo stotino žen v svojih haremih, potujejo okoli sveta in trosijo denar v obliki dežja. Vsi ti ljudje se prav malo zmenijo da v indiji umre letno 500.000 ljudi od lakote Siromaštvo indijskega ljudstva izvi- ra zaradi oholega življenja njihovih prinčev in duhovnih vodij. Za svoj na- rod se ne brigajo. Medtem, ko kažejo svoje veliko kavalirstvo po svetu, jih ni prav nič sram, da morajo širom po svetu dobrodelne organizacije zbirati hrano in obleko za umirajoče berače v tako bogati deželi kot je Indija. 500.000 ljudi gre letno v smrt od 390 milijonskega naroda. Ti ljudje umrejo zaradi lakote. Koliko življenj terja vsak dijamant v maharadžl^ih kovč- kih. Končno so ti izžemalci indijskega naroda odžagani. Njihovi milijoni jim sicer še ostanejo, vendar nimajo več upanja, da bi se še kdaj polakomnili žuljev obubožanih milijonov. Indijsko ljudstvo, katerega je prebudil Gandhi stopa naiprej. Indija je postala svo- bodna in neodvisna. Indijski bogovi gredo v pozabo ... Iz njih obrazov se zr caLi beda in lakotaJ FIZKULTURA ŠAH PONGBAC LOJZKA PRVAKINJA SLOVENIJE V prvi polovici septembra je bil v Ljub- ljani turnir za žensko prvenstvo Slovenije. Članica Sindikalnega šahovskega društva Ce- lje tov. Lojzka Pongrac je na tem turnirju dosegla prvenstvo in s tem vstop na turnir za državno prvenstvo. RAZINO : KLADIVAR Zaradi nepredvidenih težav poročila o tem važnem srečanju nismo mogli priobčiti. Ob- javili ga bomo v prihodnji Številki, skupaj z rezultati srečanja v Beogradu. MOŠTVENO PRVENSTVO CELJSKEGA 0KR02JA V finalu moštvenega prvenstva celjskega okrožja tekmujejo šahovski klubi in društva: Sind. iah. druitvo Celje, šah. klub Rudar, Trbovlje, šah. klub Savinjčan, šentpeter in šahovsko društvo Edinost iz Rogaške Slatine. Dosedaj so bile odigrane tri tekme. SŠD Celje je premagalo Rudarja s 6:2, z Edino- stjo pa zgubilo 3 in pol : 4 in pol, Rudar je igral s Savinjčanom 4:2 in dve prekinjeni partiji. BRZOTURNIR KUD »IVAN CANKAR« ŽALEC Šahovska sekcija KUD »Ivan Cankar«, Ža- lec je priredila 20. t. m. brzo turnir za prven- stvo septembra. Udeležilo se ga je 10 igral- cev. Zmagal je Aubreht Franc 8 točk, sledijo Kučer Jože 8, Pšenic Andrej 6, Marovt Ivan 5 in pol, Knapič Peter 5 točk itd. OBJAVE IN OGLASI STANOVANJSKE HIŠE V PRODAJI Mestni ljudski odbor v Celju objavlja se- znam eno in dvostanovanjskih hiš, nahaja- jočih se na področju Celje-mesto, ki se bodo v smislu 17. člena Uredbe o zidanju stauo- vanjskih hiš delavcev in uslužbencev Ur. list FLRJ štev. 23-233-51 v zvezi z navodilom za izvajanje te uredbe, Ur. list FLRJ štev. 36-358-51 z dne 8. avgusta 1951, prenesle iz sklada Splošnega ljudskega premoženja na posamezne retlektante, ki izpolnjujejo po- goje gori cit. uredbe. Interesenti, ki še niso lastniki ali solast- niki stanovanjske hiše oziroma stanovanja v kraju svoje stalno zaposlitve in prebivališča pa reflektirajo, da se prenese ena izmed spodaj navedenih hiš proti plačilu v njegovo osebno last, lahko v 30 dneh od dneva te objave podajo svoje pismene ponudbe pri Mestnem ljudskem odboru v Celju. V po- nudbi morajo biti navedeni točni osebni po- datki (imo in priimek, poklic, bivališče, kraj zaposlitve) ponudnika, na katero hišo se po- nudba nanaša, višina ponudka in uradno po- trdilo, da ponudnik ni lastnik ali solastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja v kra- ju svoje stalne zaposlitve in prebivališča. Kasneje vložene ponudbe se ne bodo upo- števale. Najboljši ponudnik, ki se mu odstopi hiša mora pri podpisu pogodbe položiti v goto- vini 20 odst. od ugotovljenega odplačila, ostanek pa lahko plača v polletnih anuite- tah v 20 letih proti 2 odst. letnimi obrestmi. Ponudbe, ki bi bile nižje od določenega povračila se ne bodo upoštevale. Čim bo izvršena cenitev še ostalih cea 120 hiš, ki bodo predmet prenosa bo Mestni ljudski odbor odprodajo teh hiš objavil. Podrobnosti o prodaji in pogoji so ob- javljeni na oglasni deslii MLO. Vse v zvezi odprodaje hiš doslej vložene prijavo in prošnje od strani interesentov se smatrajo za brezpredmetne in je pismene po-' nudbo staviti vnovič v zgoraj določenem roku. Postopek v zvezi s prenosom hiš je opro- ščen plačila taks. Smrt fašizmu-svobodo narodu! Tajnik: (Pelko Florjan) Predsednik: (Jerman Riko) OBVESTILO V ponedeljek 1. oktobra ob 20. uri bo y Obrtnem domu (vhod iz Vodnikove ulice, I. nadstropje) začetek tečaja za mednarodni jezik Esperanto. EKONOMIJA CELJE, Lava 9, prodaja po znižanih cenah mlade prašičke prvovrstne pasme. Interesenti naj se zglasijo pri upravi ekonomije na Lavi štev, 9. Medkrajevni elektrifikacljski odbor Krajev- nih LO Marija grade. Sv. Lenart, Sv. Rupert in Rifengozd priredi v nedeljo, dne 7. okt. s pričetkom ob 13. uri v LaJkem VELIKO TOMBOLO v korist medkrajevnega elektrifikacijskega fonda. Med številnimi dobitki v vrednosti okrog pol milijona dinarjev: kompletna, moderna kuhinjska oprema, elektromotor, telica, klaf- tra drv, prašiči, oven, tekstilije itd. itd. Po tomboli VESELICA s trgatvijo grozdja v Prosvetnem domu v Laškem. Igra priznani jazz Fonda. Delovni kolektivi in ostalo občinstvo: se- gajte po tablicah, organizirajte skupne iz- lete! Cena tablici 40 din. Sporočamo vsem sorodnikom, znanrem inr prijateljem, da nas je dne 17. septembra 1951 po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil naš nepozabni mož, atek, sin, brat, stric in svak jakob golob poštni upokojenec Prisrčno se zahvaljujemo Zvezi upokojencev Rimske Toplice in gasilcem za podarjene- vence, duhovniku, ter vsem, ki so ga spre- mili na njegovi zadnji poti — v prerani grob na pokopališču Sv. Marjeta pri Rimskih To- plicah. Posebej se zahvaljujemo tov, Ogrincu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoča Žena Fanika, hčerka Nada in ostalo< sorodstvo. Cenjene stranke obveščam, da sem odprl v Celju, Zidanškova ulica 7, urarsko delavnico. Za popravila ur se priporočam! Lečnik Anton MIRNA ZASEBNICA išče prazno sobo, v Razlagovi ulici ali v bližini. Naslov v upravi. IŠČEM opremljeno sobo za takoj. Naslov v upravi. ZAMENJAM enosobno stanovanje v mestu za enako kjerkoli. Naslov v upravi. TEMNOMODER moški plašč zamenjam za 300 kg dobrega krompirja. Naslov v upravi. PRODAM otomano in sobno kredenco. Vpra- šati Ipavčeva ulica 4, pritličje. TRGOVSKI POMOČNIK, doslej zaposlen kot plačan dopisnik išče zaposlitve v trgovini, zaradi reorganizacije dopisniške službe. Ponudbe poslati na upravo, lista. ŠIVILJA, samska, išče opremljeno sobo. Na- slov v upravi lista. PREKLICUJEM dijaško knjižico II. gimna- zije na ime Urleta Ivanka. KUPIM angleško-nemški slova*-. Naslov v upravi. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 30. septembra 1951 tov. dr. Bitenc Maks, Cankarjeva ul. 11, — Nedeljska zdrav- niška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. ' Četrtek, dne 4. oktobra 1951. ob 20: Priedrich Schiller: »MARIJA STUART«. Tragedija v petih dejanjih. Otvoritev sezone 1951-195(2. združena s proslavo štiridesetletnice umet- niškega delovanja režiserja Milana Skrbinška. Premiera. Petek, dne 5. oktobra 1951. ob 20: Friedrich Schiller: »MARIJA STUART«. Tragedija v petih dejanjih. Prva repriza. Nedelja, dne 7. oktobra ob 15,30: Friedrich Schiller: »MARIJA STUART«. Tragedija v petih dejanjih. Druga repriza. Prodaja vstop- nic od torka, dne 2. t. m. dalje pri gleda- liški blagajni dnevno od 16. do 18. ure ter dve uri pred pričetkom predstave. KllVO KINO METROPOL Od 28. 9. do 2. 10 1951, francoski film »TONE IN TONČKA« KINO DOM Od 25. 9. do 2. 10. 1951, ameriški film »ZAPLEŠIVA« LETNI KINO Od 25. 9. do 2. 10. 1951, ameriški film »Z.\PLEŠIVA« Udeležite se katerega priredi LJUDSKI MAGAZIN V CELJU od 1. oktobra 1951 do 51. decembra 1951 Kupujte blago v Ljudskem magazinu v Celju in računajte na to, da vam naš plačilni listek lahko prinese srečo! Kdor ima srečo, lahko dobi ob novem letu za 400.000 din blaga po izbiri — popolnoma zastonj! — Ob koncu leta bodo na plačilne listke izžrebani naslednji prvi dobitek 50.000 din pet dobitkov po 20 000 din deset dobitkov po 10.000 din dvajset dobitkov po 5.000 din petdeset dob itko v po 1.000 din Jesen je tu! Dež pada in Vi ste mokri Ne odlaSajte več! Kupite si dežni plašč iz polivinila pri „TOPER" konfekciji v Celju