Koštialov Slovenski etimološki besednjak Metka Furlan Cobiss: 1.01 Koštial's Slovenski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary) The papers of Ivan Koštial (1877-1949), kept by the manuscript department of the National and University Library in Ljubljana, also includes the material titled Slovenski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary), which has been preserved on 760 sheets of various quality and format. Based on the professional literature provided and the backs of individual sheets, it can be concluded that Ivan Koštial must have already been preparing material for an Slovenian etymological dictionary before the Second World War, and most definitely even after 1943. The manuscript also shows that his etymological dictionary design was considerably broader and more modern than that of Fran Ramovš, which was presented in the first yearbook volume of the Ljubljana Academy of Sciences and Arts, published in 1943. If Koštial's Slovenski etimološki besednjak had been finished, judging from the unfinished work that has been preserved it would have contained all of the basic components of modern etymological research on national lexicons. Keywords: Slovenian, etymology, etymological dictionary, lexicography m V zapuščino Ivana Koštiala (1877-1949), ki se hrani v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, spada tudi na 760 lističih različne kakovosti in formata ohranjeno gradivo, naslovljeno Slovenski etimološki besednjak, iz katerega je iz tam navedene strokovne literature in hrbtnih strani nekaterih lističev mogoče sklepati, da je Ivan Koštial verjetno že pred drugo svetovno vojno, gotovo pa še po letu 1943 pripravljal gradivo za etimološki slovar slovenskega jezika. Iz njega je razvidno, da je bila zasnova njegovega etimološkega slovarja precej širša in bolj sodobna od tiste, ki jo je Fran Ramovš predstavil v prvi knjigi letopisa tedanje Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je izšla leta 1943. Če bi Koštialov Slovenski etimološki besednjak lahko bil dokončan, bi - sodeč po torzu v zapuščini - vseboval vse temeljne elemente sodobnega etimološkega preučevanja nacionalnih leksikonov. Ključne besede: slovenščina, etimologija, etimološki slovar, slovaropisje 1 Koštialov Slovenski etimološki besednjak Med zapuščino Ivana Koštiala (1877-1949), ki se hrani v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani pod inventarno številko 21/85, spada E Z tudi na 760 lističih različne kakovosti in formata ohranjeno jezikovno gradivo, ki ga je Ivan Koštial naslovil s Slovenski etimološki besednjak (= SEB). * O S L 0 V 2 1 Z A P i S K j r— + ¿J'(tj, afič, ¡ta / --' *z^lozi . -n, ¿¡¿m (= . cttfaflito£ : I - ^37—r Prvi listič kartoteke Slovenskega etimološkega besednjaka Ki O Lističi, ki so pretežno približnega formata A5 in za katere je varčni Koštial največkrat uporabil hrbtno stran že uporabljenega papirja (šolskih) zvezkov ali šolskih for-mularjev, so razvrščeni po abecednem redu geselskih besed. Teh je na enem lističu praviloma več (tudi do deset), količina za etimologijo konkretne besede potrebnih podatkov pa pri geselskih besedah zelo niha in je praviloma nepopolna, zato je kartoteko treba ovrednotiti kot resno, več let nastajajoče pripravljalno delo za znanstveno zasnovan etimološki slovar slovenskega jezika, ki ga Ivan Koštial žal nikoli ni dokončal. Sodeč po nekaterih zapisih s hrbtne strani lističev,1 je rokopis začel nastajati po prvi svetovni vojni,2 nastajal pa je še po letu 1943, ko je Fran Ramovš v prvi knjigi akademijinega Letopisa izdal članek z dvajsetimi poskusnimi gesli3 1 Na hrbtni strani lističa, ki se začne z geselsko besedo dreti, je učenčeva šolska poprava, datirana s 3. II. 1920, na hrbtni strani lista, na katerega je Koštial skiciral gradivo za predpono ma-, pa se v zapisniku o nekem neljubem šolskem pripetljaju navaja datum 22. jun. 1923. 2 Rožana Koštial poroča, da se je leta 1919 Ivan Koštial v Novo mesto zatekel kot begunec iz Gorice, saj mu je vojna uničila ne le bogato knjižnico, ampak tudi celotno znanstveno raziskovalno delo (Koštial 2010: 91). Slovenski etimološki besednjak je torej verjetno nastajal le v Novem mestu in po letu 1919. 3 Za poskusna gesla je Ramovš izbral lekseme bogovec, čebula, čediti, dvanajstlja, jetika, mavroh, morati, nemškuta, nobeden,ponudiga,presučnica, skedenj, srajca, starši, tabor, testenina, zal, zolj, želič, želo. 4 IT 0. načrtovanega etimološkega slovarja slovenskega jezika, saj so v rokopisu precej ^ natančno ekscerpirana skoraj vsa poskusna gesla.4 Ker ni podatkov, da bi bil Ivan Koštial sploh pritegnjen v kakršna koli pripra- ^ vljalna dela5 za izdelavo znanstvenega etimološkega slovarja slovenskega jezika, ^ ki ga je Akademija že ob svoji ustanovitvi leta 1938 uvrstila med prednostne in ^ temeljne naloge, se zdi, da so od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja pa 1—1 vse do Koštialove smrti leta 1949 na slovenski etimološki znanstveni sceni potekala ^ vzporedna pripravljalna dela za en in isti cilj, tj. znanstveno izdajo etimološkega slovarja slovenskega jezika, in da Ivan Koštial kljub očitnim strokovnim ambicijam pri akademijinem etimološkem slovarju ni sodeloval niti pri njegovi zasnovi niti kasneje. Na vprašanje, zakaj Koštial, ki mu je bila etimologija slovenskega jezika N eno od pomembnih raziskovalnih področij in je etimološke prispevke tudi redno objavljal ter o posameznih etimoloških problemih s Franom Ramovšem tudi pisno komuniciral,6 ni bil pritegnjen v akademijin projekt, je težko argumentirano odgovoriti, ker podatkov v zvezi s tem vprašanjem preprosto ni. Morda jih ni tudi zato, ker je požar, ki je januarja leta 1944 zajel Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer so fizično potekala dela za akademijin etimološki slovar, uničil precejšen delež narejenega na tem projektu in morda tudi poslovno dokumentacijo.7 m O Pri ekscerpiranju teh gesel je Koštial uporabljal stenografske znake. Tovrstni zapisi se pojavljajo tudi pri drugih geslih, npr. v geslu cesar, v dodatku h geslu hren, jesih, keha, mlin, pisker, reva, seja, teden itd., ter v ekscerptih, vloženih v SEB, npr. pri ekscerptu gradiva za geslo čebela iz Ramovševega Konzonantizma. Kot srednješolski profesor je Koštial poučeval tudi neobvezni predmet stenografijo (Koštial 2010: 93). V Komisijo za Etimološki slovar slovenskega jezika so bili izvoljeni člani Rajko Nah-tigal, Fran Ramovš, Anton Breznik in Ivan Grafenauer, med njimi je bil za predsednika izvoljen Rajko Nahtigal, za tajnika pa Fran Ramovš (Ramovš 1943: 359). Iz notice v zapisniku seje Prezidija Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani z dne 19. januarja 1946 (hrani Biblioteka SAZU v Ljubljani): »V Komisiji za Slovenski etimološki slovar so v obravnavi besede tujega izvora in to gotskega (Ramovš), bavarskega (Kelemina) in furlanskega (Šmalc)«, pa izvemo, da je bil za obravnavo furlanizmov v slovenščini izbran kar prevajalec, esejist in literarni kritik Matej Šmalc (1888-1960), sicer po osnovni izobrazbi romanist, a v primerjavi s Koštialom nedvomno slabše usposobljeni kandidat. Med Ramovševo korespondenco obstajajo tudi štiri dopisnice, ki jih je Koštial pisal Ramovšu še kot študentu v Gradcu (tri iz leta 1914) in kasneje kot univerzitetnemu profesorju v Ljubljani (ena iz leta 1930). Iz njih je razvidno, da korespondenca ni bila le enosmerna. Za opozorilo in kopije dopisnic se najlepše zahvaljujem bibliotekarju SAZU, gospodu Dragu Samcu. V zapisniku seje Predsedništva Slovenske akademije znanosti in umetnosti v akademskem letu 1943-1944 z dne 23. marca 1944 (hrani Biblioteka SAZU v Ljubljani) lahko preberemo: »Pripravljalno delo za Slovenski etimološki slovar napreduje počasi; to delo je namreč utrpelo ob požaru čitalnice v univ. biblioteki precejšnjo škodo; zgorelo je 800 listkov z ekscerpti, citati, navodili itd., t. j. ogrodje za zgodovino 800 slovenskih besed. To izgubo bo treba najprej s ponovnim delom nadomestiti.« V poročilu generalnega sekretarja za glavno skupščino dne 11. avgusta 1944 pa: »Za slovenski etimološki slovar je S 6 7 ^ O vzroku oziroma vzrokih, ki so privedli do tega, da sta etimolog Ivan Koštial in W njegova rokopisna etimološka zapuščina SEB ostala na robu etimološkega zani-N manja in da se o etimološki rokopisni zapuščini tudi po njegovi smrti ni skoraj nič 1—1 pisalo, zato lahko le ugibamo. Fran Ramovš je Koštialovo publicistično delo verjetno kar dobro poznal, saj 0 je v poskusnem gesluponudiga Koštialov prispevek iz leta 1937 v 14. letniku revije s Zeitschrift für slavische Philologie tudi citiral,8 zato je nenavadno, da ne bi bil seL znanjen z dejstvom, da je Koštial že več let prej, preden je bila javno v stroki sploh Q izražena nujnost izdelave etimološkega slovarja slovenskega jezika, sistematično pripravljal gradivo zanj.9 Iz zgodovine slovenskega slovaropisja poznamo primere, da so avtorji svoje gradivske zbirke odstopali v rabo za izdelavo večjih slovarjev. 1 Tako je npr. Franc Miklošič predal svoje slovarsko gradivo za Pleteršnikov slovar. Enako je storil Oroslav Caf. Zakaj tega ni storil Ivan Koštial? Je to sploh želel sto- Z riti? Je to želel storiti, pa za njegovo gesto ni bilo posluha pri ljubljanski akademski A eliti? Če upoštevamo besede Franceta Bezlaja (1910-1993), da »Ramovš ni nikoli p ljubosumno odklanjal sodelavcev, ker se je dobro zavedal, kako nujno so potrebni« i (Bezlaj 2003: 1139), se zdi zadnja možnost malo verjetna. Ali odgovor na zastali vljeno vprašanje morda tiči v besedah Franceta Bezlaja, ki je leta 1950 zapisal: Fl »Mlajših ni bilo ali pa je Ramovšev nastop tako ohromil njihove načrte, da so se 1 raje umaknili. Anton Breznik se je lotil predvsem praktičnega vzgojnega programa, 8 problemov našega knjižnega jezika in besednega zaklada. Tako širokemu konceptu, • kakor je bil Ramovšev, ni bil kos. Sodelovala sta z Ramovšem samo pri Pravopisu o 1935. Ako poleg njega omenim še Koštiala, ki je včasih objavljal drobne etimolo- • ške doneske, je z njim izčrpano število domačih slovenistov po prvi svetovni voj- 2 ni.« (Bezlaj 2003: 1139) Iz tega Bezlajevega zapisa bi bilo mogoče sklepati, da je v svojem času Ivan Koštial med sodobniki jezikoslovci sicer bil deležen strokovne pozornosti in upoštevanja, a mu je strokovni nastop trinajst let mlajšega izjemno prodornega in obetavnega Frana Ramovša (1890-1952) morda preprečeval, da bi si ob akademijinem načrtu etimološkega slovarja upal izpostaviti in uveljaviti tudi svojo zamisel etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki se je od Ramovševe, predstavljene leta 1943, vendarle razlikovala in je glede temeljnih potez - tako ocenjujem - bližja tisti, za katero se je v šestdesetih letih odločil France Bezlaj in je bila v letih 1976-2007 uresničena v ESSJ 1-5. Edini zapis, ki poroča o obstoju Koštialovega SEB, je kratka notica Franceta Bezlaja, ki je na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja v članku z naslovom bilo doslej ekscerpiranih 84 knjig, predvsem revije Slavia, RESl, PBB, ZfslPh, AfslPh, Mem. Soc. Ling., skupaj nad 2000 listkov; od tega jih je čez 800 zgorelo pri požaru v univ. biblioteki.« 8 Gre za članek z naslovom Einige slovenische Komposita. 9 Tudi v Slovenskem biografskem leksikonu se v geslu Koštial Ivan, ki ga je napisal Janko Šlebinger pred letom 1932 (Šlebinger 1925-1932), ta Koštialova znanstvena ambicija ne omenja, njegovo jezikoslovno delo pa je opisno predstavljeno takole: »V jezikoslovju se je bavil zlasti s preiskovanjem besednega zaklada, z imenoslovjem, etimologijo in pome-noslovjem« (Šlebinger 1925-1932: 536). Etimološko raziskovanje slovenske leksike, objavljenem v reviji Jezik in slovstvo, zapisal, da je Koštial »zapustil celo rokopis »sloveniziranega« Bernekerja, ki ga hrani novomeška biblioteka« (Bezlaj 2003: 246). Toda pri ponovnem pregledu Ko-štialove zapuščine, ki se v rokopisnem oddelku NUK hrani pod inv. št. 21/85, se je odkrilo, da zapuščina med drugim vsebuje dve večji enoti s slovensko etimološko tematiko. Ob listkovni datoteki SEB se tam najde tudi zvezek formata A5 z naslovom »Slovenski etimološki slovarček od »a« do »krik« in (zadaj) od macelj do morka (po Bernekerju)« (= SES), v katerega je Koštial na nekaj več kot 100 straneh selektivno ekscerpiral slovensko besedje iz samo do mor- izgotovljenega Bernekeijevega slovarja Slavisches etymologisches Wörterbuch (1908-1913). Iz obsežnosti in izčrpnosti obeh rokopisov in Koštialove oznake SES »po Bernekerju« bi bilo sicer mogoče sklepati, da se Bezlajeva oznaka »slovenizirani Berneker« nanaša na enoto SES in ne na SEB in da tudi Bezlaj za obstoj Koštialovega SEB, ki se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja še hranil v Novem mestu,10 ni vedel. Pa ni tako. Starejši sodelavec u m h« CL < S h« Z > o - m o u h« s Prva notranja stran Slovenskega etimološkega slovarčka in stran s prvim geslom brana 10 Po podatkih, ki sem jih pridobila v rokopisnem oddelku NUK, je Koštiálovo zapuščino pod inv. št. 21/85, katere sestavni del sta SEB in SES, v NUK leta 1979 predala Koš^lo-va hči Nelly Koštiál. Zanimivo pa je, da je bila kot bibliotekarka zaposlena v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, kot sem septembra 2011 v telefonskem pogovoru izvedela od bibliotekarke gospe Darje Peperko Golob, vodje domoznanskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. ^ dr. France Novak, ki je bil na Inštitutu za slovenski j ezik dejaven že v šestdesetih letih W prejšnjega stoletja, se namreč spominja, da je na Bezlajevo pobudo uredil izposojo N SEB iz novomeške knjižnice, a da Bezlaj izposojenemu gradivu ni posvetil posebne 1—1 pozornosti in je bilo v Novo mesto kaj kmalu vrnjeno.11 Podatek ne razkriva le tega, ^ da je Bezlaj za obstoj SEB vedel in da ga je tudi videl, ampak da je tudi na hitro ocenil, 0 da ta ne vsebuje podatkov, ki bi mu koristili pri načrtovanju in izdelavi ESSJ. s Kakor koli že, fotokopija SEB (ne pa tedaj še »neznanega« SES) je bila za L Etimološko-onomastično sekcijo (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Lju-° bljani), v okviru katere je nastal ESSJ 1-5, pridobljena šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (pred letom 1995) in za potrebe Etimološkega slovarja slovenskega jezika žal nikoli ni bila sistematično analizirana. Pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj Koštial ni bil povabljen k sodelovanju pri akademij inem projektu izdelave znanstvenega etimološkega slovarja Z slovenskega jezika, bi bilo treba upoštevati tudi možnost, da je Fran Ramovš vedel A za Koštialovo ambicijo izdelati etimološki slovar slovenskega jezika, a se s Kop štialovim konceptom etimološkega slovarja ni strinjal in ga celo zavračal, ker ni bil 1 v skladu z njegovim prepričanjem, da naj bo slovenski etimološki slovar »namenjen S slovenskemu razvoju in pojmovanju«, naj bo pretežno zgodovinski in »naj ugotavlja to, kar so besede na tleh slovenskega razvoja doživljale, kako so se oblikovno 1 in pomensko razvijale, odkod so prihajale, zakaj so postale last našega jezika, kdaj 1 so se udomačile, kje so se širile, skratka kako so besede v slovenski sredini živele« oe ' J ' • (Ramovš 1943: 354). Ob tem je zanimivo, da je bil France Bezlaj, ko se je v šesto desetih letih odločal o možnostih uresničitve Ramovševega koncepta za etimološki • slovar slovenskega jezika in je moral pretehtati Ramovševo misel, da naj bi slovar 2 »čim bolj izčrpno podajal vso slovenistično razvojno dokumentacijo izraznega fonda« (Bezlaj 1963: 4), primoran to sestavino etimološkega slovarja prikrojiti tedanjim okoliščinam historične in narečne raziskanosti naše leksike, ko je zapisal, da »te misli ni mogoče v celoti uresničiti« (Bezlaj 1963: 4). Čeprav je od te Ramovševe zahteve minilo že skoraj sedem desetletij, se razmere historične in narečne raziskanosti naše leksike do danes bistveno niso spremenile, saj še vedno nimamo niti historičnega niti narečnega slovarja. Čas je, da se za Koštialov SEB izve vsaj v malo širšem krogu in da se ga poskusi oceniti čim bolj objektivno. 2 Koncept Koštialovega rokopisnega etimološkega slovarja slovenskega jezika Ker Ivan Koštial svojega koncepta etimološkega slovarja slovenskega jezika, na podlagi katerega je nastajal SEB, nikjer ni predstavil, je temeljne poteze njegovega koncepta mogoče prepoznavati le na podlagi nedokončane rokopisne zapuščine, ki jo je pripravljal in dopolnjeval več let. Pri tem je seveda vedno treba upoštevati, 11 Za ta podatek se kolegu dr. Francetu Novaku najlepše zahvaljujem. da se ocenjuje torzo, da to ni avtorjevo končno delo in da bi do končnega izdelka nedvomno še kaj dodal, odvzel, popravil, izboljšal, preoblikoval, sistematiziral ipd. Prav zato posameznih enot = geselskih člankov (v izdelavi) ne bi smeli ocenjevati po tem, česar nimajo, ampak po tem, kar imajo. Šele seštevek obstoječih elementov pa je lahko kazalec Koštialovega pogleda na etimološko predstavljanje slovenskega besedja. Koštialov koncept sem prepoznavala in ocenjevala na podlagi naslednjih temeljnih sestavin, in sicer: (a) izbora gradiva, (b) onaglašenosti besedja in prikazovanja razvoja naglasnega stanja, (c) pomena in slovničnega označevanja geselskega besedja, (č) geselske besede in njene besedne družine, (d) narečnega gradiva, (e) historične dokumentiranosti besedja, (f) globine jezikoslovne obravnave, (g) besedotvorne analize in etimologije ter (h) navedene strokovne literature. Korpus zapuščine je razmeroma obsežen, saj zelo približni izračun na podlagi števila lističev in geselskih besed na njih kaže, da vsebuje najmanj 3500 geselskih člankov.12 Taka količina pa - se zdi - vendarle zadošča za bolj objektivno ocenjevanje vsaj bistvenih elementov koncepta. Naslednje tri slike ilustrirajo Koštialov SEB. u h« CL < SI h« Z > o - o u h« s Listič iz SEB s prvim geslom baga 12 Približna številčna ocena je podana na podlagi predpostavke, da vsak listič v povprečju vsebuje po pet geselskih besed. E Z 1 K O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 Listič iz SEB s prvim geslom roj Listič iz SEB z edinim geslom brz 2.1 Izbor gradiva Bistveno sestavino koncepta slovarja predstavlja izbor besedja, ki bo etimološko razloženo. Tu obstaja možnost izbora le standardne = knjižne leksike oziroma možnost izbora iz celotne, tudi narečne in le historično izpričane leksike konkretnega jezika. Avtor se lahko odloči tudi za izbor iz apelativne leksike ali za izbor iz ape-lativnega in imenskega fonda. Kot kaže, se je Koštial odločil za izbor iz apelativne leksike celotnega sloven- ^ skega fonda, saj gradivo kaže na izbor geselskih besed tako iz standardne kot narečne ^ leksike, med katero pa lastnih imen kot geselskih besed ni. Ob jedrnem in osrednjem ^ delu naše leksike domačega slovanskega izvora je pozornost posvečal tujemu gradivu adstratnega izvora, mlajšim izposojenkam iz slovanskih jezikov in neologizmom. Iz ^ dveh primerov, kjer kot geselska beseda nastopata izglasni -r, ki se pojavlja v ozi- 1—1 ralnih zaimkih in nekaterih prislovih, in predpona so-, pa je mogoče sklepati, da bi v ^ naboru geselskih besed nastopali tudi najbolj pogosti slovnični morfemi. Naj za ilustracijo navedem geselske besede treh črk, ki se pojavljajo v besednjaku. Izbrani sta bili prvi črki abecede in zadnja. m A: a, abel, aborat (abrotica, abraš-ica), abota, agres, ahar (arar, hagar), ajd, ajda, ajer, N ako, ali, almožna, amica (anca), ampak, anati, angelj, anti, antvela, apno, armada, aržet, asla, aškrc, a(v)šteržilj, avtman, ažer. B: baba, badava, baga, bagljati, bahati se, bajati, bajar, bajta, bakla, baklada, bala, Z balta, baltara, balvan, bandero, banja, bankovec, bar, barhan(t), baril (barigla), -bart, barn-blago, ban, barantati, bara (barje), bar(em), baršun, barva, basati, bassn, baš, bat, batina, bati se, baviti [se], bebec, beč, beda, bedak, bsdsnj, bečva, bedeti, be-dro, beg, begati, (po-)begniti, begun[sc], beka (bekva, baka), bekati (bekstati, bečati), bel, belež-en, -iti, bendiba/bandiba (-ima), berdija, bergla, bersa, bes, beseda, bešter, beteg, bezeg, bezjak, bežati, bi, bič, bičje, bik, bilca, bilka, bilje, binkošti, -brati, bi-rič, birmati, bisaga, biser, bister, I biti, II biti, bivol, blag, blagajna, blaginja, blago, ¡^ blago-glas-en (-je), blana, blato, blazen, blazina, blazniti, blaža, blažji, bled, blek(et)ati, blen, blesti, bleščati, blinec,13 blisk, blitva, blizu, bližnji, bljevati, bljušč, bloditi, bob, boben, bober, bodalo, boder, bog, bogat, bogati, boginja, bogovec,14 bohoten, bo-klja, boh, boj, bojazsn, bok, bokal, bol (boleti), bolest, bolezen, bolha, bolj(e), boljši, bombaž, borba, bor, boren, bore, boraža, boriti se, borovec, bos, bosti, bot, botati se, božanstvo, božati, božič, božjast, božji, brada, bradavica, bradlja (bradva), brageše, brajda, bramor, brana, braniti, branjug, branj-evec, brašno, brat, brati, brav-sc (-ina), brazda, brcati, brdek, brdo, breg, brekati, breja, brek(a), (za-)brekniti, breme, brenčati, brenta, breskev (-va), brest, bresti, brestiti se, brez, breza, brez(d)no, brezzob, brežati, brglez, brhek, bridek, brihtati, brin, brisati, britev, briti, britof, brizgati, brki, brod/ brod, brodet, broj, brlog, brod, bron, (o-)brsniti, brst, bršč, brščika, bršljan, bruh-ati (-niti), bruno, brus, bruzga, brv, brz, buč, bučati, budalo, buditi, buganica, bukev, bula, bulida, buljiti (oči), burica, burja, burkla, bušiti, butara. Ž: žaba, žaga, žal, žaloigra, žamet, žanjica, žar, žara, žarek, žatlaka, ždeti, že, že-brati, žegsn, žehtati, žeja, želeti, železnica, železo, želič,15 željar, želja, želo,16 želod, želodsc, želva, žemlja, žemnahti, žena, ženih, ženin, žsnjsc, žep, -žemati, žerjav, žerjavica, žetev, I žeti/ž^ti, II -žeti/-žqti, žezlo, žeželj, žganci, žgati, žid, žigati, žigosati, 13 Iz celotnega zapisa blinec: iz mlinec je mogoče sklepati, da ima geslo vlogo kazalke. Na ustreznem mestu se pojavlja mlinec: z obr. -tct od mlint »kuchen«, to z obr. -no- od kor. mel-, gl. mleti ?. 14 Geselska beseda je bila z razlago vred povzeta po Ramovš 1943: 354. 15 Ta geselska beseda je bila z razlago vred dodana naknadno po Ramovšu 1943: 358. 16 Geslu je naknadno dodan ekscerpt Ramovšega poskusnega gesla (Ramovš 1943: 358). žila, žima, žir, žito, živ, živahen, žival, živec, živeti, živež, život, žlahnica, žlahta, žleb, žled, žleza, žlica, žlindra, žlobudrati, žoga, žolč, žolna, žolt, žreb, žrebe, žrebelj, z žrelo, žrd, žreti, žrnev (žrven, žrm(lj)e, žrne), žrtev, žrtvenik, žuboreti, žugati, žula, žulj, župa, župan, župnik, župnišče, žuriti, žužek, žuželka, žužlja (žužel), žvečiti, žva-la, žvenketati, žveplo, žvižga, žvrgoleti. * O S L O V 2 — Z A P — S K Ki O Ki 2 2.2 Onaglašenost geselskega besedja Iz nabora zgoraj navedenih geselskih besed z vzglasjem a-, b- in ž-, kjer je del besed onaglašenih, je mogoče sklepati, da bi bile kasneje onaglašene vse geselske besede. K taki oceni navajajo tudi posamezni ne redki geselski članki v SEB, v katerih je slovensko sinhrono naglasno stanje tudi zgodovinsko pojasnjevano, četudi geselske besede še niso onaglašene. Ob prikazovanju razvoja naglasnega stanja v besedi preseneča, da ga Koštial ne razlaga le s ponazarjanjem praslovanskega stanja, ampak pogosto tudi z mlajšim postmetatetičnim stanjem, v čemer bi bilo mogoče prepoznati težnjo po prikazovanju izhodiščnega slovenskega stanja besede (npr. smreka ^ smreka ^ *smerka). Nekaj primerov: žena iz psl. žena; klanec iz klanict; kralj iz *korl'i>; krava iz *korva; meso iz m^so; mil iz milt; noga iz noga; otrok iz otroki>; plakati prasl. *plakati; platno iz plattno, to iz *polttno; rep iz *rqpi (ali r^pt?); reka iz reka; roka iz rQka; sestra iz *sesra, to iz *svesra; sirota (namesto sirota) iz sirota; smreka iz smreka, to iz *smerka; smrad iz smradt, to iz *smordt; uš iz vi>št; vran iz *vornt; vrana iz *vorna; živ iz živi itd.17 Iz teh in številnih drugih primerov iz rokopisa je vidno, da se je Koštial dobro zavedal pomena slovenščine pri rekonstrukciji praslovanskega naglasnega stanja besede in da bi bila onaglašenost tudi rekonstruiranih besed eden izmed sestavnih elementov geselskega članka v SEB. Ta pomemben element v Ramovševi zasnovi etimološkega slovarja ni bil niti izpostavljen in zato tudi v ponazoritvenih geslih ni uporabljen, lahko pa ga kot redkost prepoznamo v Bezlajevi zasnovi iz leta 1963,18 bolj sistemsko pa je bila izvedena šele v tretji in četrti knjigi ESSJ. V tem smislu je bil Koštialov koncept strokovno nedvomno bolj napreden od Ramovševega in še danes aktualen. 2.3 Pomen in slovnično označevanje besedja Zanimivo je, da so geselske besede bolj redko pomensko, še redkeje pa oblikotvorno predstavljene ali besednovrstno označene. Predstavitev pomena se praviloma najde pri manj znanih besedah, kot so npr. abel »prisad«, ajd (pogan), asla »prisad«, a(v)šteržilj »naramnice«, bajar »ribnik«, bilje »mrtvaška svečanost«, blana »kožica, mrena«, blažji »pomlad«, blitva »pesa«, bot »krat«, ebehtnica »Marijino oznanjenje« itd. Pri nekaterih Koštial podaja le podatek, v katero pomensko skupino spadajo (npr. facelj (jed); bramor (žival in bolezen); brek(a) (drevo); bršč (rastlina)). Enake pomenske označitve uporablja tudi 17 Navedeni primeri lepo ponazarjajo, da onaglašenost rekonstrukcij znakovno (še) ni enotna oz. sistematizirana, npr. žena, reka, rQka : noga, sirota : sesra; *korlb : otroki : *rqpi>. 18 Npr. v poskusnem geslu srajca, kjer je podana psl. rekonstrukcija *sorka (Bezlaj 1963: 24). P- pri homonimiji, prim. jesen f. (letni čas); jesen m (drevo)). Oblikotvorno so večkrat ^ predstavljeni glagoli (npr. blesti, bledem; bosti, bodem), pri drugih pregibnih bese- ^ dnih vrstah se tak podatek najde pri manj znanem oblikotvornem vzorcu (npr. blaž- ^ ji (rod. blažja)) ali pa kadar pregibanje povzroči spremembo tonema (npr. goljuf, ^ -ufa). Besednovrstni podatek se npr. najde pri prislovu daleč (npr. daleč(e) adv.) in ^ homonimiji (npr. jesen f. (letni čas); jesen m (drevo)). 2.4 Geselska beseda in njena besedna družina Geselska beseda praviloma razen maloštevilnih izjem19 nikoli ni predstavljena s svojo slovensko besedno družino. Tako se v geslu bajati 'klepetati, praviti; vede-ževati; zagovarjati, čarati' ne omenja npr. samostalnik bajilo 'sredstvo za vedeževanje, bajalica' (Pleteršnik) ali pa basen, omenjen ni prislov baje. V geslu roka se N ne omenja npr. manjšalnica ročica pa tudi naročje ne itd. Besedam basen, baje in naročje je namreč v SEB namenjeno posebno geslo, nomen instrumenti bajilo in manjšalnica ročica pa se ne pojavljata nikjer. Iz tega lahko sklepamo, da je Koštial etimološki slovar koncipiral po vzorcu ena morfosemantična enota = en leksem ^ ena geselska beseda ^ ena zgodovina besede ^ en etimološki problem in da pri tem nesporno jasnih členov besedne družine tipa ročica ni nameraval navajati. Taka izbira, ki tako kot sodobna etimologija zavrača gnezdno urejenost geselskih člankov, je po eni strani slaba, ker se obravnavana beseda prikazuje izolirano, iztrgano iz konteksta ožje in širše besedne družine, pa seveda tudi brez podatka o njeni živo-sti na sinhroni ravni, po drugi pa dobra, ker je zaradi manj razvejanega prikazovanja sporočilnost posameznega geselskega članka nedvomno večja. Seveda je slabost Z mogoče omiliti z vsebinskim opozarjanjem na povezanost besedja, s sistemom ka-zalčnih gesel in opozorilnika glej. Vse te tri prijeme je v SEB lahko prepoznati, npr. ^ v geslu gojiti se opozarja, da je goj- prevojna stopnja korena gi-, ki tiči v žiti, živeti, živ; gesli ingver in imber povezuje s kazalčnim geslom ingver gl. imber!, v geslu žuliti pa uporablja opozorilnik gl. guliti! itd. 2.5 Narečno gradivo Koštial ni zanemarjal slovenskih narečnih podatkov, fonetično ali morfološko relevantnih za geselsko besedo, a jih navaja zelo selektivno. Tako npr. v geslu pljuča navaja tolminsko narečno obliko pluka, pri izposojenki gajžla navaja, da se na Krasu govori žajjla, v geslu gavez opozarja na prekmursko gabez, v geslu bivol na prekmursko vivol, v geslu gosenica opozarja na narečno varianto vosenica, v geslu gumno na gubno, v geslu kopriva na rezijanskopokriva, v geslu kri opozarja, da se na vzhodu govori krv (krf), v geslu brat omenja območja z nedisimilirano obliko bratr, v geslu jelen navaja rezijanski refleks lajen220 za katerega pravi, da je nastal po metatezi, v geslu proč omenja varianto preč itd. 19 V geslu blažji »pomlad« npr. navaja tudi prislov blazema; v geslu begunfec] na besedotvorno variantnost leksema opozarja, kot je razvidno; enako tudi blago-glas-en; -je, brav-dc, -ina ipd. 20 Vir za besedo in njeno razlago je Ramovš 1924: 316: jelen > rez. lajen. V Pleteršnikovem slovarju ni navedena, prav tako tudi ne v Steenwijkovem rezijanskem slovarju, kot lajen ^ 2.6 Historična dokumentiranost besedja ^ V geslih historične dokumentacije obravnavane besede praviloma ni. Izjemo pred-N stavljajo neologizmi, pri katerih se je Koštial trudil, da bi navedel vir, v katerem se je beseda pri nas pojavila prvič (gl. spodaj). Iz posameznih gesel, kjer pa historični viri le nastopajo, bi bilo mogoče sklepati, da se je bolj kot za šablonsko kronološko navajanje, v katerih naših virih je bila konkretna beseda zapisana, namenil historič-s no gradivo ali iz njega interpretirane podatke navajati le v primerih, ko je povedno L za boljše razumevanje samega razvoja besede. ° Iz gesla snaha, ki je videti takole: V 2 N A P i S K snaha iz snaha (starejše *sntsa) ~21 skrt. snuša, lat. nurus (iz *snusos), gr. vuöq (iz *snüsos), stgn. snur[a] (iz snusä). sh. snaha, r. cHoxa. - Trubar je še govoril snaha. Pod vplivom besede tašča se je razvila oblika snaha. ima navedek, da je Trubar govoril še [snaha], kar je Koštial abstrahiral iz Trubarjevih zapisov s samoglasnikom e, pomembno vlogo pri relativnokronološki oceni nastanka standardne oblike snaha. V geslu avtman: avtman (Trub. »altman«): iz nvn. Hauptmann 8 izpostavlja Trubarjev zapis altman, ki je glede na nemški izvor iz srvn. predloge 2 *haubetman 'poveljnik' (Jazbec 2007: 26) hiperkorektna varianta. V geslu (u)bogati: bogati, ubogati: izp. iz stgn. folgen. V 16. stol. še folgati, bolgati. Povsem udomačena in slovanski strukturi prirejena izposojenka (Ramovš, Kr. zg. sl. jez. I, 63). ponazarja, da se je sodobni ojevski samoglasnik moral razviti iz starejšega predso-glasniškega zaporedja -ol-. 2.7 Globina jezikoslovne obravnave Globina jezikoslovne obravnave in zato tudi predstavitve sta določena s samim nastankom in dolgostjo življenja posamezne morfosemantične enote. To se odraža tudi v SEB. 2.7.1 Neologizmi Ob izposojenem in domačem podedovanem besedju predstavljajo neologizmi najmlajšo plast leksike v jeziku in tisto plast, ki kaže na živost jezika, kulture in družbe. Koštial je tudi temu delu leksike posvetil posebno pozornost. V SEB je po mojem štetju vključil 87 neologizmov in jih opremil s podatkom, kdaj in kje se je beseda prvič pojavila oziroma kdo je njen avtor. Ponekod temu sledi še besedotvorni podatek. 'jelen' pa je bila zabeležena v Baudouin de Courtenay 1875: 111 in od tod vključena v Re-zijanski slovar (v pripravi). 21 Ta znak Koštial uporablja, kadar začne navajati sorodno jezikovno gradivo iz neslovan-skih indoevropskih jezikov. Takole so neologizmi na abecedno ustreznih mestih predstavljeni v SEB: 22 Dejansko je v Pohlinovem slovarju zapisano zhasneze 'Die Zeitung; Nova, acta', tj. časnice. 23 Besedi skov. Novice sta prečrtani. 24 Toda na drugem mestu je beseda zapisana kot svetiljka in predstavljena kot izposojenka, prim. svetiljka (shrv.) iz svetil'tka: z obr. -ljt + -ka od svetiti. 25 Hrv. tjestenina 'jed iz testa = Mehlspeise' je lahko paralelna tvorba (prim. Furlan v ESSJ: IV, 175). bankovec: skoval Vodnik (t 1819); beljakovina: skov. Novice 1859 iz beljak, to iz bel + obr. -jak; bolnišnica (ustv. Ravnikar med 1815 in 1817); cedika (= gumi): ustv. Pohlin (1781) iz cediti z obr. -ika; časnik: ustv. Pohlin (1781);22 čopič: dim od čop, ustv. A. Murko pred l. 1833; čutnica (= živec): skoval Vodnik (t 1819); dežnik: skov. Novice 1843; dnina: skoval Vodnik (t 1819) z obr. -ina od dan; domišljija: skov. Novice 1849; dragotina: skoval Vodnik (t 1819); drevo-red: skoval Cigale (?) v »Sloveniji« 1849; glasilka: ustv. A. Janežič okr. 1850; glasovir: skov. Novice 1848; gledišče: ustv. Hipolit 1712; hlapon (= lokomotiva): skovale Novice 1843; hranilnica: skov. Novice 1844; izjema: ustv. Vodnik (t 1819) iz iz + jem[-a-ti] + obr. -a; kitica = strofa: vpeljale Novice 1863; kovina: ustv. A. Janežič 1850; milo-dar (mil + dar) skoval A. Murko pred l. 1833; mladostnik: skoval A. Murko pred 1833; nagib: ustv. M. Ravnikar med 1815 in 1817; naloga: ustv. Hipolit 1712; naročnik: skov. Novice 1844; naročnina: skov. Novice 1844; natakar (A. Murko 1833) od na- M takati (k dovršn. natočiti); navdušenje: skov. Novice 1848; ničla = ničica: skoval A. Z Janežič ok. 1850; oblika: skov. Novice 1848; obnebje: ustv. M. Ravnikar med 1815 > in 1817; obstoj skoval A. Murko 1833; očrt: ustv. M. Ravnikar med 1815 in 1817; odvodnica: skov. Novice 1846; osebnost: skoval A. Murko 1833; ozračje: skov. Novice 1845 (= atmosfera); ožrelje (= vizir): skoval Levstik v Napreju 1863; parnik: skov. Novice 1854; pevo-vodja: skov. Novice 1863; pismo-uk: skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; pločevina (= pleh): ustv. A. Janežič 1850; plunka (glasbilo): ustv. Gutsmann 1789; počitnice: skoval Levstik (v Napreju l. 1863); podoknica: skoval ¡^ Levstik (Naprej 1863); pola (papirja) Novice 1844; posojilnica: skov. Novice 1850; ^ poštnina: skov. Novice 1848; poveljnik: ustv. Hipolit 1712; premičnica (= planet): skov. Novice 1852;23 preproga (iz pre- + prQg- [preglas k prqg- v iz-, pre-preči] + obr. -a: ustv. Pohlin 1781; prerod: skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; pretveza iz pred-(t)vez-a, posneto po n. Vor-wand in lat. prae-textus. po Brezniku skov. Novice 1850; privodnica (žila): skov. Novice 1846; prvak (skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817); prvopis (= izvirnik): ustv. Vodnik (t 1819); prvoroden (= primitiven): ustv. Hipolit (1712); ravnalo: ustv. Vodnik (t 1819); ravnik (= ekvator): ustv. Novice 1853; razstava: skov. Novice 1844; raz-uditi (= secirati): ustv. Hipolit (1712); razvodje: ustv. Cigale po l. 1849; razvoj: skov. Slovenija (Cigale?) 1848; samostan: ustv. Gutsmann (1789); sestavek: skoval A. Murko 1833; seštevek (= vsota): skov. Novice 1844; skrajnost: skov. Cigale (?) v Sloveniji 1849; sladkor: skoval Gutsmann (1789); slovstvo: (skoval A. Murko 1833): z obr. -tstvo od stsl. slovo; stik = rima; ustv. A. Murko 1833; strelo-vod: skov. Novice 1856; svetilka: ustv. A. Janežič ok. 1850;24 številka skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; testenina: ustv. Pohlin (1781);25 ubožnica: skoval M. Ravnikar med l. 1815 in 1817; vijak (do viti, vijem): skoval Cigale po l. 1849; vislice (skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817): z obr. -ica od pp. visel; vodilo: ustv. Vodnik (t 1819); vodnjak: skoval M. Ravnikar med 1815 in 1817; vodstvo: skoval A. Murko 1833; zaboj iz zabojt: z obr. -t od zaboj-, vzglaš. od zabi-ti, skov. Cigale (?) v Sloveniji 1848; zaupnica: skov. Novice 1861; zdravilo: ustv. Vodnik (t 1819); zdravnik: ustv. Pohlin (1781); zemljekaz: skov. Slovenija 1849; zgodovina: (ustv. M. Ravnikar med l. 1815 in 1817) z obr. -ovt + ina od zgoditi se (prim. krčovina); slaba mlada tvorba; žaloigra (= tragedija): skov. Novice 1849; železnica: skov. Novice 1846.26 * O S L 0 V 2 1 Z A P i S K Ki O Ki 2 2.7.2 Izposojenke iz slovanskih jezikov Vprašanje, katero besedje slovanskega izvora je bilo v naš leksikon zaradi kulturnih stikov ali zaradi zavestne namerne slavizacije izposojeno iz sorodnih slovanskih jezikov, do danes še vedno ni bilo deležno natančne obdelave. Očitno pa je, da se je Koštial problema teh le »navidezno domačih besed« dobro zavedal in je tudi ob pomoči Pleteršnikovega slovarja, kjer se te izposojenke večinoma skrivajo pod oznako nk., v SEB takemu besedju namenjal posebne geselske enote, kar je konceptualno popolnoma sprejemljivo, saj gre za leksiko nedomačega izvora, ki jo je ne glede na njen slovanski izvor treba uvrstiti v adstratno plast leksike in zato obravnavati ločeno od domače slovanskega izvora. V celem rokopisu je bilo mogoče evidentirati 310 takih leksemov. Nekaterim je Koštial le pripisal jezik, iz katerega naj bi jih prevzeli, nekaterim je dodal tudi predlogo, pri nekaterih (npr. basen) je etimoloških podatkov precej več, v manjšem številu pa je celo izpostavljen prvotni pomen besede (npr. carina *'kar se daje carju ali kralju'). Pogosto so te izposojenke tudi besedotvorno segmenti-rane, a funkcija slovničnih morfemov praviloma nikoli ni posebej izpostavljena. Ker so podatki, ki jih je Koštial zbral v zvezi s to plastjo naše leksike, lahko dragoceni za nadaljnje bolj podrobno razreševanje te plasti našega leksikona, je bilo to njegovo gradivo čim bolj natančno ekscerpirano: baje-slov-je/-en iz č.; bajka iz č.; ban (shrv.) iz bojan: iz mong.-turš. bajan »bogat«?; bassn (č. ali r.) iz ba-snt: z obr. -snt od ba- »praviti, govoriti; zagovarjati, čarati« ~ lat. fa-ri, fa-bula, fa-ma, gr. 9^-Mn, arm. ban »beseda, govor«, stizl. bon »mo- litev, prošnja«, idg. *bha- [stcsl. ba-snt, sh. basna, -sma, r. basn, stč. ba-sn, nč. basen, p. ba-sn]; baviti shrv. (caus. od byti) z obr. -i- od bav- (idg. *bhou-), vzglaš. k by-(ide. *bhu-), toda na drugem mestu baviti [se]: caus. k byti; ~ skrt. bhavayati »ustvarja«; beda (sh., r.) iz beda »sila« (izposojenka) ~ got. baidjan »siliti«, idg. *bhoidha od korena *bhidh-, r. Saga, št. bijeda; blago-glas-en, -je: iz r. (csl.); boder »srčen, hraber« iz r. (od btdeti »čuti, bedeti«). Od tega bodriti = izpodbujati, izpodbadati; bolest, -en shrv. (iz bolestt, to pa z obr. -stt od debla bolje, nom. boljt »bolan«; bolnica iz r.; borba iz štok. borba (csl. bortba, r. borba) z obr. -tba od boriti se; broj shrv. iz brojt; buljiti (oči): iz shrv.; carina: iz shrv. carina (»kar se daje carju ali kralju«); čaroben iz sh.; čarovnik iz sh.; časo-pis: iz č. (tam pa posnetek n. Zeitschrift); čepica iz č.; četnik iz shrv.; četovati iz shrv.; četovodja iz shrv.; čin »dejanje« iz r. čin [iz tega činiti (Breznik: činiti, činim ali činim)] to z obr. -nt od či- iz *ki-. ~ skrt. či-no-ti; činovnik = uradnik, iz r. (z obr. -ovt + tnt + ikt); čipka shrv.; čitanka iz č. (= berilo); čitati (Brezn. -ati, -am), r., sh.: vzglaš. k čtt-, gl. šteti!; član iz shrv.; čuvstvo (iz r.): z obr. -tstvo od ču (gl. čuti); -v- zapira zev; dejstvovati (iz r.) = delovati; diviti se: iz r. diviti (divlju) se; dobaviti iz sh.; dosleden: iz č. dusledny (do + sledt + tnt); dosloven »dobeseden«: iz r. ali č. (od slovo »beseda«); dostojanstvo shrv.: z obr. -tstvo od dostojan (to od dostojati se); dotičen: iz č. (od gl. dotykati se); dražba iz č.? 26 Torej se je že za časa Prešerna, ki je še rabil železna cesta, začela uveljavljati tvorjenka železnica. (od dražiti »verteuern«) skov. Novice 1845?; dražesten shrv. od dražest, to menda z ^ obr. -(e)stt od dražiti (posnetek nemškega Reiz, reizend); duhan: preko shrv. iz osm. ^ duxan; enostaven: iz shrv. jednostavan; geslo izp. iz č. heslo; to pa morda stvorjeno o iz vzklika hejsa!; glavnica: iz shrv. glavnica (posnetek besede Kapital od caput); glu- • ma, -ec, -iti: iz drugih sl. jezikov [stcsl. glumt »teater«, csl. glumtct »igralec«, r. glum »šala, posmeh«, sh. glüma »vesela igra«, st.-č. hluma »igralec«.]: z obr. -ma od glu-, ide. *ghlou: grš. x^efrq »zasmeh«; glup, -ost: iz r.; gmoten od gmota, to izp. iz č. hmota, stč. homota »tvarina, materija, snov, gnoj«. Prasl. *gtm-, *gom-ota ~ gr. yspro »poln sem«, yöpoi; »ladijski tovor«, norv. kams »cmok [iz ribjih jeter in moke]«. Prm. žeti, žmem »stiskati«; grb izp. iz r. gerb, to iz p. herb »grb; rodovina, dediščina«, to iz č. (h)erb, to iz srgn. erbe »dediščina«; handžar preko shrv. iz osm. xandžar, to pa iz arabšč.; hrček: izp. iz shrv. hrčak (to od hrkati »kašljati; smrčati; hrčati« (hrček hrči in brunda, kadar je razdražen); ino-zem-stvo po č. (jiny = int = drug(i), zeme = ^ zemlja = dežela); iskren: iz r.; istina: (izp. iz shrv.) z obr. -ina od istt, torej = »resnica«; izraz, -iti: iz r. (iz + razt »udarec«, raziti »udariti«); izreden: iz r.; izvesten M »gotov, znan«: iz r. (iz + vestt »poročilo« + tnt); izvestje »poročilo« iz r. (iz + vestt +tje); izvoliti (r.); jad »jeza, žalost«: (izp. iz shrv.): z obr. -t od jad- v glag. stsl. jamt, ^ (iz jadmt), jasti »jesti« (človek se ujeda, kadar je jezen ali žalosten); jadikovati iz shrv.; jamčiti: izp. iz shrv.: od jamac »porok«; jantar iz r. jantar, to iz litv. gintäras. Prim. ngn. kentner; javen (iz sh) iz (j)avtnt: z obr. -tnt od javiti oz. od adv. (j)ave ~ skrt. aviš »očitno« (loc. sg. od *javt); od tega je glagol javiti; jedek iz č. jedky; jese- ^ ter (riba): prek č. jesetr iz [shrv. jesetra], mr. jasetr, r. oc&rpt, p. jesiotr (temnega iz- O vora, morda ~ lit. erszketras, stpr. esketres; grš. 'ifcxap, stgn. stur(i)o, ngn. Stör); kalup ^ shrv.: iz osm. kaleb »korec«; kava: izp. iz shrv. kava, to iz osm. kahve (to iz arabšč.); kažipot iz shrv. (imp. kaži + acc. pQtt); kist: izp. iz r. kist', to iz kystt: z obr. -tt od korena kyt-, ki tiči tudi v bes. kita; kit: izp. iz shrv. kit ali r. kit, to pa izp. iz gr. K^xoq; kolek: izp. iz č. kolek »pečat«: dim. od kul »kol« (po obliki pečata); kolodvor: (izp. iz shrv.) slaba skovanka po ngn. Bahnhof: Novice 1843; kopča, -ati (= zaponka, zapenjati) preko shrv. iz osm. kopča; kovarstvo »zvijače« stsl. (z obr. -ait in -tstvo od gl. kovati); kovčeg shrv. izp iz gr. KauKiov, a z obr. -egt; krinka izp. iz shrv. krinka, dim. od krina (prvotno »posoda iz drevesne skorje, slamnata skleda, kozolec«); krut »neusmiljen« shrv.: iz krQtt (to z obr. -t od krQt-, vzglaš. h krqt-ati); sprva = »debel, jak, silen, hud«; krvnik (= rabelj) iz shrv.; krvoločen (sh.) zloženka iz krv- (gen. krvi) in lokati z obr. -tnt; krvolok iz shrv.; kvačka (iz shrv.): z obr. -tka od kvaka = kuka »kljuka, kavelj, zalust«; laskav: izp. iz č. laskavy (to iz laskati se »dobrikati se«); lepenka »karton«, č.: z obr. -tka od delež. lepen(y) = lepljen; letovišče (bolje let-) iz shrv. ljetovište, od ljetovati »stanovati poleti«; »prebijati poletje«; ličinka (r.): z obr. -ina + -tka od lice; listina iz č. (listt + -ina); livada, shrv., iz gr. XißäSa; ljubav shrv. iz ljuby, gen. ljubtve: z obr. -y od ljubt; ljubimec iz r. (trp.-sed. deležnik glagola ljubiti + obr. tct); ljutiti (Breznik ljutiti, ljUtim) iz sh.; los (rusko) iz *olst ~ lat. alces, gr. öXKnq, stgn. elho, stisl. elgr. Gl. jelen!; losos (rusko) iz losost ~ litv. alszisza, läszis, lot. lasis, stgn. lahs; luka »pristan«: izp. iz shrv. luka »loka; zaliv, kjer je obrežje upognjeno« (od lqk-Q »upognem«); milo (iz č.) iz my(d)lo: z obr. -dlo od my-ti »umivati«, torej »sredstvo za umivanje«, sh. milo, č. mydlo; mirozov shrv.: zlož. iz mirt in zovQ, ztvati (boben zove zvečer na mir); mitnica iz myttnica (stcsl.) z obr. -tnt + -ica od mito iz myto »plačilo, pristojbina«, to izp. iz got. mota »colnina« // čak. mito, sh. mito, toda r. mmto; nabožen iz č.; načelo: po r. načalo (od na-čq-ti + -lo); načitan: iz r.; načrt, -ati: iz r. A. Murko 1833; nada shrv.: s predp. na- zložena izgub-na stopnja d- korena de- (idg. *dhe-), prim. odica, sod; nedostatek, -en »pomanjkanje, -ljiv, nezadosten« iz č. (ne + do + sta- + tt + tkt); nagrada: iz r. (s predp. na- in obr. -a od graditi); naknada »nadomestilo« shrv.; naočniki shrv. (na + oči + tnt + ikt); napev: iz r. (predp. na- * pe-ti + -vt); naraščaj shrv.; narečje: iz r. ali č. (na + z rečt »govor, jezik, beseda« + -je), toda na drugem mestu: narečje iz r. (predp. na + reč + obr. -tje); narednik shrv. (od narediti »ukazati«); naslov: iz č. (z obr. -t od na--sloviti »ogovoriti«, toda na drugem mestu le: naslov iz č. (= ogovor, nagovor); naši-nec (bolje: našinec) iz shrv. našinac; nazor (č.) iz nazort: s predp. na- in z obr. -t od zor-, vzglaš. od ztr- »gledati« (gl. zreti); nebotičen sh. zlož. iz nebo + tyk- (gl. tikati) + obr. -tnt; nečak: izp. iz shrv. nečak, to z obr. -akt od netij (stsl.) »stričnik« iz *nep-tij ~ skrt. napat, lat. nepot-em, got. nithjis; nečuven shrv. (fem. -ena) »nezaslišan« (trpni del. obr. -ent); nedostatek, -en »pomanjkanje, -ljiv, nezadosten« iz č. (ne + do + sta- + tt + tkt); nega iz r.; neobhoden: po r. neobhodimyj (posnetek n. unumgänglich) »neizogiben«; nežen izp. iz shrv. nježan oz. r. nežnyj ali č. nežny, } to iz nežtnt: z obr. -tnt od nega, prvotno »slast«, potlej »strežba, gojitev«; neg- vzglaš. od *(s)nig- ~ skrt. snigh (iz snigh-) »biti gladek, biti naklonjen«; nihati, niham (Brezn. nag.!) iz sh. njihati, njihäm; nizati, nižem (Brezn. nagl.!) iz sh. nizati (nižem), vzglaš. od ntz- »prebadati« (moža mečem ali pa biser); noj shrv.: iz osm.; nrav iz r. nravt, to iz norvt ali norvt ... ~ stpr. nierties, lit. nerteti. [stcsl. nravt »navada«, r. norov, č. n/mrav]; nuditi (iz r.?): prvotno »siliti« ~ litv. naudä »korist; imetje, posest« (?), got. nauths »sila«, stpruski nautin »sila«. - (R. nudit' »siliti« kaže na prasl. nuditi (tudi p. nqdzic); obala, obal shrv. »obrežje«;27 občestvo iz r.; občinstvo: iz shrv. (tam pa posneto po č. obecenstvo = obt + -tjt + tnt + stvo in naslonjeno na shrv. opčina); obitelj sh. »rodbina«: z obr. -elt od ob-(v)itati [stcsl. obitelt »stanovanje, prenočišče«, r. obitel'], toda na drugem mestu: obitelj shrv. iz ob(v)itelt »stanovanje«: s predp. ob(t) in z obr. -elt od vitati »stanovati, prebivati«. Pristno narodna shrv. oblika bi bila obiteo; obitelj je iz cerkv.-slov.; obrazec »formula«: iz r. ali č. (posnetek lat. formula); obred: iz r. obrjad ali csl. obrqdt »ritus, ceremonia«; obremeniti: iz r. obremenit' (od bremo); obrezovati: iz r.; obseg: po č. obsah (od sqgnQti); obzor iz r. ali č. (ob(t) + zor-, vzglaš. k ztr-éti + t) »ogled, ozir«; očividen: iz r. očevidnyj (oči + vid-éti + tnt); odgoditi »odložiti«: shrv. (od godt »čas, primeren trenutek«); odlika, odličen: iz r. (od gl. ličiti, to od likt »podoba, oblika«); odmor: iz shrv.; odnos, -en, odnošaj: iz shrv. (oz. r.); odobr-avati, -iti: iz r. oz. shrv. (posnetek n. gutheißen ali lat. ad-prob-are); odpor iz č.; odstraniti: iz r. otstranít' (od samost. strant), posnetek n. be-seit-ig-en; oduševljen »navdušen« iz r. oduševljen (izved. od duša); ogar (pes) iz sh. ogar (č. ohar, stsl. ogart); og0rčiti (bolje ogorčiti) iz r. ogorčit', ogorcú, od gortkt »grenak«, posnetek n. erbittern; ogromen (shrv. in ruski) iz ogromtnt: s predp. o- in z obr. -tnt od grom-, vzglaš. od grtm-, gl. grmeti. Ruski ogrom »silna velikost«; ogrožati (prav: ogražati, ogroževati) po r. yrpo^áit; okolnost (č.): z obr. -tnt in -(o)stt od prisl. okolo; okoristiti se: shrv.; okrilje shrv.: iz *okry(d)lije ali *okri(d)lije (s predp. o- in obr. -ije od kry(d)lo ali kri(d)lo »perut«; opasen iz r. onácHtm (od glag. stsl. opasti so »varovati se«); opetovati iz č. (= ponavljati) iz opét = zopet; oporoka (= testament) iz shrv.; opredeliti iz r. (o + prédélt »finis« + i + ti, posnetek lat. definire od finis); osika »jesika«: izp. iz č.?; osredotočiti po r. co-cpegp-TÓHHTt (prevod frc. con-centr-er); osveta shrv. »maščevanje« (sprva = »posveče-nje«); ozlovoljiti (se) shrv.; oživotvoriti iz r. (o + živo-tvoriti, posnetek lat. vivificare), toda na drugem mestu: oživotvoriti iz stcsl.; pamtivek: iz shrv. pamti-vijek (vijek »doba, starost«, pamti- »pomniti«); papiga iz shrv.; pašanec, pašanog »mož ženine sestre«: iz shrv., tam pa iz osm. badzanák »mož ženine sestre«; pismonoša shrv.; pivo 27 Nad besedo obal je zapisan vprašaj. V Pleteršnikovem slovarju ni besedne oblike, ki bi bila sinonimna z obala. (iz č.): z obr. -vo od pi-ti. Rabil že Vodnik [stcsl. pivo »pijača«, r. pivo, sh. pivo, č. ^ pivo)]; plemič, plemstvo, plemenit: shrv. (gl. pleme!); plin: izp. iz p. plyn, č. plyn, to r^ iz *ply-nt »tekočina«: z obr. -nt od ply- (vzglaš. od plt- »teči« (gl. pluti, plavati, © plaviti, plavuta, pluta); pobočnik: č.: po boku + obr. -tnt + -ikt (»kdor je komu ob . str.«); od(d)anik po r., bolje podložnik; podroben iz r. = nadroben; pojem č.: iz pojemt: z obr. -t od pojqti, po-imQ »zapopasti [z umom]«, torej pravzaprav = »zapo-padek« - posnetek n. Be-griff, lat. conceptus; pokrovitelj »zaščitnik, varuh« (r.) (posnetek lat. protector) od pokrovt = varstvo; polk iz *ptlkt: izp. iz stvn. folc »ljudstvo«. V slovenščino je ta beseda sprejeta iz r.; polkovnik r.: (ptlkt »legio« + -ovtnt + -ikt) rabil že Vodnik; poneveriti: posnetek č. pronevefiti, to pa po n. veruntreuen (lat. de-praud-are); poprišče »ter, torišče« shrv. in r.; poročnik: iz r. (od poučiti, -ati »ukaz(ov)ati, zapoved(ov)ati«); posadka č. (posnetek nemšk. Be-satz-ung) od po--sad-iti; posetiti iz r.; poslopje: izp. iz č.?; posloupi: s predp. po in z obr. -ije (-tje) od ^ sloup iz sttlpt »steber« - torej »kar je zgrajeno na stebrih«; posvetiti, -im (v pomenu »widmen, dedicare« po češčini ali ruščini); potomci shrv., sg. potomak: z obr. -tkt M od po tomt »po tem, za tem«; povod iz r. ali č. (po + vod-iti + obr. -t); pozor: iz č. (s Z predp. po- in z obr. -t od zor-, vzglaš. k ztr-eti; prapor iz r. ali č. prapor, to iz ^ porport: z obr. -t od redupl. por-, vzglašenega korena per- »leteti, frleti, frčati, plapolati, vihrati«; pravcat shrv.; predlagati po Brezniku (Sl. sl.4, str. 187) iz r.; predmet: iz r. ali č. (tam je posnetek n. Vorwurf, lat. ob-iectum); prednost: iz č. ali sh.; predujem, -vjem (slabo) po shrv. predujam: bolje pred-jem, -jemek; premirje iz r. (rabil že ^ Vodnik); prestol iz stcsl.; prezirati iz r. prezirat' (posnetek lat. de-spicere); pročelje O shrv.: pro + čelo + ije (torej »čelna stran hiše«); prijati (Brezn. -ati, -am) iz sh. prijati, ^ -am »ugajati«; priroda iz r. = narava; prispevek iz č. (iz pri + spev + tkt, gl. speti, spejem); pristaš shrv.: iz [madž.] obr. -ašt od pristati (pristanem); privrženec: iz č. ali r.; proiz-vesti, -vod: r. (posnetek lat. pro-ducere); promet shrv. (dobesedno »premetavanje«, namreč blaga?); pronicati, -av: iz r.; enako dovršnik pronikniti; propa-lica shrv. (prim. Ivica »Janezek«);28 propis iz r.; proslaviti iz stcsl.; prostodušen: iz r. (posnetek n. freimütig); prosveta, -ljen: iz r. (posnetek n. Aufklärung) iz stcsl.; protiviti se sh. od protivt »nasproten«, to z obr. -vt od proti; prtljaga shrv.: z obr. -(j)aga od prtljati, to z obr. -lja- od prtiti; prvoten: iz č. (ptrvt+ ota + tnt); psovka shrv.: od ptsovati, to pa od ptst, torej sprva »imenovati koga psa« (?); ravnodušen iz r. (posnetek n. gleichmütig); ravnovesje »ravnotežje« r.; razbor shrv.: s predp. raz(t) in z obr. -t od bor-, vzglaš. k btr-ati, ber-Q; razkol, -nik »shizma, -atik«: iz r. (od razklati); razkošen iz shrv.; razočarati: iz r. (razočarovat', posnetek franc. des-illusion); razporediti: iz r. rasporjadit'; razstanek shrv.: z obr. -nt + -tkt od orztsta-ti, -nQ; sidro: izp. iz shrv. sidro (to iz gr. aiSnpoq »železo«). Vpeljal Gutsmann; skat (riba): iz r. skat, to iz lat. squatus; skladatelj iz č.; skladnja shrv. (z obr. -nja), nemara po č. skladna (z obr. -tna): od skladati »zlagati, sestavljati« (n. pr. besede v stavke). Posnetek gršk. awco^; skupina iz č. (iz st-kup-ina); slavolok iz shrv. slavoluk: zloženka (slaba) iz slava in luk; sličen shrv. od slika z obr. -tnt; slika shrv. iz stlika: s predp. st in z obr. -a od likt »oblika, podoba«; slikar (ne slikar!) iz shrv. slikar; slog r. iz stlogt: s predp. st in z obr. -t od log-, gl. ložiti, leči; sloga shrv. iz stloga s predp. st in z obr. -a od log-, gl. ložiti, leči; sloj (č. in r.) iz stlojt; slučaj shrv. iz stlučajt: z obr. -ejt od st-lučiti sq »primeriti se« (lučiti »doseči«); slüz (shrv.?) iz sluzt ~ lit. szliaužti; smatrati shrv.: z vrstno spono -a- in vzglaš. od stmotriti »ogledati« ~ litv. matyti »videti«; smer č. iz stmert: s predp. st in z obr. -t od meriti; smisel, zmisel (č., r. in shrv.) iz stmyslt: s predp. st in z obr. -t od mysliti; smoter 28 Ni jasno, zakaj je dodano besedje v oklepaju. r. iz stmotrt: z obr. -t od st-motriti »ogledati«; smotka (ne smodka!): izp. iz shrv. smotka: z obr. -tka od smotati »zvito« (cigara je zvito tobačno listje);29 soglasje: iz r. z (csl.) soglasije (posnetek gršk. aup^ovia ali lat. consonantia); somišljenik po shrv. (sq + mysli-ti + ent + ikt); soprog (po r. cynpyrt) iz sQprQgt »sovpreženec«: s predp. sq- »skupaj, vkup« in z obr. -t od prQg-, vzglašenega od prqg-: glej preči!; so--raz-mer-je iz r.; sotrudnik »sodelavec« r. (od r. trud »delo«); spor r. iz stport: z obr. -t od stptreti sq »spreti se«, gl. zoper, prepir; sposoben r. in č. (od stposobt »način, sredstvo«, to iz st-po-sob-t, od osnove sob-, ki tiči v instr. sobojQ »s seboj«, loc. pa je sebe), toda na drugem mestu: sposoben iz stposobtnt: s predp. st- + po- in z obr. -tnt od pron. osnove sob- (gl. oseba); sredstvo r. (posnetek n. Mittel, franc. moyen); starodaven iz r.; starosta iz č.; stas (shrv.) »rast«, »postava« iz stast: z obr. -st od sta- (gl. stati, stanem); stolnica, bolje stolnica iz shrv.; strog »oster, hud«: iz p. ali r.; stroj iz č. (z obr. -t od stroj-, vzglaš. k stri-); strqka: po shrv. struka (iz strdka), sprva »predel«; svetiljka (shrv.) iz svétil'tka: z obr. -ljt + -ka od svetiti, toda na drugem mestu: svetilka: ustv. A. Janežič ok. 1850; svež r. ali č. iz svčžt; svidenje: iz stvidenije (posnetek po r. svidanije); svirati (prvotno = »piskati«) izp. iz shrv. svirati, svîrâm (po Brezn. prav: svirati, sviram); svojstvo iz r.; svota shrv. = vsota, skupek; svrha shrv. iz *stvtrha »konec, namen«: z obr. -a od stvtršiti (kakor odluka od od-lučiti, istraga od istražiti, odlika od odličiti); štediti: izp. iz shrv. štjdditi (to iz ščqdčti iz starejšega *skendeti). Bolje ščedéti; tajen je iz shrv. Rabil že Pohlin; tajnik shrv. (z obr. -ik od tajtnt) posnetek lat. secretarius.; temelj »podstava, vklada« iz shrv. (to pa iz stgršk. themelion); tjulenj (morski pes): izp. iz r. tjulenj; tlak č.: iz *tolkt: z obr. -t od tolk-, vzglaš. k ttlk-, gl. tolči!; točen (iz r. tohhmh): posnetek frc. punctuel; točka ruski: iz *ttčtka, z obr. -tka od -ttknQti »ubosti«; top I. (»kanon«) shrv.: iz osm. top; tovarna češki: z obr. -tna od tovar »blago« (to iz turšč.); tvrdka: shrv. prevod lat. besede firma (: firmus »trd«); učinek (češki) iz učintkt: z obr. -tkt od učiniti »napraviti« - torej = »kar se napravi, stori«, prevod lat. besede effectus od ef-ficere; udoben iz r.; ukor: iz r. ukört (od gl. u-koriti »ošteti«); umesten (r.) »kar je na pravem mestu«. Slov. pripraven, prikladen, priličen; umotvor č., posnetek n. Kunstwerk ali lat. artificium; urad po č. ürad (= stcsl. urqdt, kar je stvorj. z obr. -t od urediti); uradnik (vzel Gutsmann iz slovaščine 1789); usluga r. (z obr. -a od uslužiti); usoda iz shrv.? (iz u-sQditi + obr. -a; torej »kar je komu usojeno«; uspeh r. in č. (z obr. -ht od uspeti »dobro se izteči«); uspeti r. in r.30 (speti »hiteti« s predp. u-); ustanova: Slovenija 1849 po sh.; ustava iz č. ali p. (posnetek lat. con-stitu-tio); ustroj, -stvo iz č.; utva (shrv.)31 iz Qty, gen. Qttve: iz *antü za idg. *anstü- ~ litv. antis, lat. anas (gen. anatis), stvn. anut, ngn. Ente, gr. dor. väaaa iz *nätia- [skt. ätih?). Slov. bi bilo Qtva. kajk. utva, štok. ütva; uvaževati r., nedovršnik k dovršniku uvažiti (s predp. u- in vrstno spono -i- od vaga »tehtnica«) torej = »pretehtavati«; varalica shrv. »slepar«; važen (iz č.) iz važtnt: z obr. -tnt od vaga, to iz stgn. wäga. Prvotni pomen je torej »kar veliko tehta«. Že Pohlin 1781; velblod, stcsl. veltbQdt iz got. ulbandus (vpliv besed velij in blQdt) str. veltbludt, nr. verbl'ud, toda na drugem mestu velblod izp. iz r. veltbludt ali stcsl. velbQdt, to pa v 13. stol. izp. iz got. ulbandus »elblod« (to pa izp. iz lat. elephantus iz gr. eXepaq. [r. verbl'ud, str. veltbludt, stcsl. veltbQdt.]; vestnik iz stcsl.; vešč iz shrv. (iz veštjt od vedeti); veščina iz shrv.; vetrenjak shrv. (ve-trt + ent + jakt); vloga, uloga iz č. ali r. (od -ložiti); vodja: izp. iz shrv. vodja = voda 29 Prepis je tudi tu narejen zvesto po izvirniku, vključno z neustrezno slovnično predstavitvijo pomena nedoločnika in drugimi slovničnimi napakami. 30 Ponovitev? 31 Geselska beseda ni slovenska, ampak hrvaška oz. srbska. »vodnik, voditelj«; vojak iz č.: z obr. -akt od voj; vzhititi (iz r. boc-xhthtb, pravzaprav ^ »zagnati navzgor«; vzor r., č. iz vtz-zort (pravzaprav »pogled kvišku«, potem »stvar, h ^ kateri se gleda kvišku, t. j. ideal«; zanimati: izp. preko shrv. iz ruskega zanimat' »zavze- o mati« (nedovršnika k dovršniku zanat' »zavzeti«); zavesa iz stcsl. = zastor, zagrinjalo; . zavod »inštitut« r. (posnetek po lat. institutum); zbirka (č.) iz stbirtka: predp. st »skupaj« + bir- (vzglaš. od btr-) + obr. -tka; zbornik iz r. (st-bor-tn-ikt, gl. brati); zlog po r. cnort iz stlogt (posnetek gršk. O - S O u h« S N ^ ^ upravičena kot pa pogosteje navajana *bhratër oz. *bhréH2tër. V geslu govedo pa W preseneča, da je bil pozoren na Bernekerjevo opozorilo, da se je obrazilo -do pritak-N nilo na starejše *goven- (Berneker 1908-1913: 338). V strokovni literaturi je temu 1—1 najbližjo razlago brez navedbe starejših virov precej kasneje, šele v sedemdesetih Pn letih podal André Vaillant.34 O s 2.9 Navedena strokovna literatura L Citiranih virov v vsej zapuščini ni veliko, pogosto pa so ti citati okrajšani celo tako, 0 da je naveden samo avtor, kar seveda izjemno otežuje tako preverjanje kot ocenjevanje Koštialove namere glede citiranja v končnem izdelku. Kot najmlajši vir je v SEB citiran Ramovšev članek iz leta 1943, iz katerega je Koi štial ekscerpiral vsa gesla, najstarejša pa sta Miklošičeva Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen I, pri kateri ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za prvo (1852) Z ali drugo izdajo (1879), in Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen iz A leta 1886. Med citati strokovne literature nastopata Ramovševa Kratka zgodovina p slovenskega jezika iz leta 1936 in Historična gramatika slovenskega jezika II: koni zonantizem iz leta 1924, Nahtigalovi Slovanski jeziki iz leta 1938. Če iz citirane S literature izločim avtorje, ki so navedeni pri obravnavi neologizmov in izposojenk Fl iz slovanskih jezikov, med domačimi avtorji nastopajo še Karl Štrekelj, Anton Bre- 1 znik, Fran Šturm, Aleksander Isačenko in tudi Karel Oštir, med tujimi pa Erich 8 Berneker, Aleksander Brückner, August Fick, Roman Jakobson, Friedrich Kluge, • Antoine Meillet, Per Persson, Max Vasmer, Vaclav Vondrak, Alois Walde in Josef o Zubaty. Torej sama še danes znana imena slovanske in indoevropske komparativi- • stike in etimologije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja. 2 3 Zaključek Če poskušam strniti zgoraj obravnavano, bi Koštialov SEB, če bi lahko bil dokončan, karakterizirale naslednje sestavine: (a) etimološko bi bila obravnavana knjižna in narečna apelativna leksika, pri čemer bi bili posebej kot geselske besede izpostavljeni tudi neologizmi in izposojenke iz slovanskih jezikov; imensko gradivo ne bi bilo predmet analize ali argumentiranja; (b) geselska beseda bi bila praviloma onaglašena; možno je, da bi bile vse geselske besede tudi slovnično in pomensko pojasnjene; (c) eno geslo bi bilo praviloma namenjeno etimologiji enega leksema, pri čemer bi na medsebojno povezanost besedja kazali vsebinska opozorila v geslu, kazalčna gesla in opozorilniki; 34 V svojem delu Grammaire comparée des langues slaves IV: La formation des noms, Paris 1974, na strani 490. Prim. še Furlan 2010, kjer je prikazano slovansko gradivo, ki potrjuje obstoj psl. *govq 'govedo', torej Bernekerjevega, Koštialovega in Vaillantovega goven-. (č) globina jezikoslovne obravnave in predstavitve bi bila odvisna od dolgosti življenja posamezne morfo-semantične enote = leksema; domača leksika ^ slovanskega in indoevropskega izvora bi bila z uporabo (zaporednih) ona-glašenih rekonstrukcij (izhodiščno slovenska, praslovanska, praindoevrop-ska), navajanja sorodnih ekvivalentov (bližnjih slovanskih in daljnjih indo-evropskih) in besedotvorne analize privedena do stopnje, kjer je beseda kot morfo-semantična enota nastala in kjer edino obstaja možnost argumentirane etimološke razlage; (d) historično gradivo bi bilo v posamezna gesla vključeno smiselno; (e) narečno gradivo bi bilo v posamezna gesla vključeno smiselno; (f) obvezna sestavina gesla bi bila besedotvorna analiza, prek katere bi bila eksplicitno podana tudi etimološka razlaga; (g) strokovne citate bi izdelek vseboval, ni pa jasno, kolikšna bi bila njihova količina. m o. Po tem konceptu bi bila realizacija etimološkega slovarja predvsem glede izbora le apelativne leksike in precej manjše dokumentacije historičnega in narečnega gradiva drugačna od Ramovševe zamisli. V nasprotju z Ramovševo zamislijo pa bi slovar vseboval: (a) informacijo o razvoju naglasnih razmer v besedju; (b) rekonstrukcije različnih razvojnih stopenj (izhodiščno slovenska, praslovan-ska, praindoevropska), ki bi ponazarjale informacijo o življenju leksema in bile podkrepljene tudi z navajanjem sorodnega slovanskega in drugega indo-evropskega jezikovnega gradiva; (c) besedotvorno segmentacijo leksema; (č) izpostavljeno etimološko razlago. Prav zadnje izpostavljene sestavine pa upravičujejo oceno, da je bila Koštialova zasnova etimološkega slovarja slovenskega jezika precej bolj širša in tudi bolj sodobna od Ramovševe. Medtem ko je Ramovšev koncept poudarjal predstavljanje življenja besed znotraj slovenskega sistema, je Koštial poudarjal predstavljanje celotnega življenja besed od slovenščine do njihovega etimološkega nastanka ne glede na jezikovni sistem, kjer so kot morfosemantične enote nastale. V tem smislu bi bil njegov izdelek nedvomno bolj popoln etimološki priročnik od Ramovševega. 4 Sklep Analiza zapuščine Slovenskega etimološkega besednjaka odkriva, da je avtor Ivan Koštial v svoj rokopis vključil temeljne sestavine nacionalnih etimoloških slovarjev, ki so pomembne in aktualne tudi v sodobni etimologiji. Zato bi slovar, če bi lahko bil dokončan, še danes služil kot pomemben samostojen vir etimoloških informacij o slovenskem jeziku. Kot torzo, ki ga danes lahko bere le ozko specializiran strokovnjak, pa nas W le opominja, da je bila Ivanu Koštialu, ko iz neugotovljenih vzrokov ni bil vsaj kot svetovalec pritegnjen v akademijin projekt Etimološki slovar slovenskega jezika in 1—1 ko je zapuščina nedotaknjena in neekscerpirana ostala neuporabljena, s strani slo-^ venske etimološke stroke storjena krivica. Najbrž zato, ker so tisti, ki so ga morda vendarle videli, v Slovenskem etimološkem besednjaku verjetno bolj kot strokovne s vrline videli le pomanjkljivosti ali pa so ga preprosto ignorirali. L 0 Okrajšave v navedkih Koštialovega gradiva Z 1 acc. = akuzativ/tožilnik; adv. = adverb/prislov; alb. = albansko; arabšč. = arabščina; arm. = armensko; bav. = bavarsko; bav. n. = bavarskonemško; bav.-n. = bavarsko- N nemško; ben.-it. = beneškoitalijansko; bes. = beseda; blg. = bolgarsko; caus. = cau-sativum/kavzativ/vzročni glagol; cerkv.-slov. = cerkvenoslovansko; csl. = cerkve-P noslovansko; č. = češko; čak. = čakavsko; del. = deležnik; dial. = dialektično; dim. 1 = diminutiv; dovršn. = dovršnik; f. = femininum/ženski spol; franc. = francosko; frc. = francosko; furl. = furlansko; gen. = genitiv/rodilnik; gl. = glagol; gl. = glej; Pn glag. = glagol; gluž. = zgornjelužiško; got. = gotsko; gr. = grško; gr. dor. = grško-1 dorsko; grš. = grško; hebr. = hebrejsko; ide. = indoevropsko; idg. = indogermansko/ 8 indoevropsko; imp. = imperativ/velelnik; ir. = irsko; istro-it. = istrskoitalijansko; • it. = italijansko; it.-ben. = italijanskobeneško; ital. = italijansko; izp. = izposojeno/ hJ 1 izposojenka; izved. = izvedenka; kor. = koren; kor. = koroško; l. = leta; lat. = latin- • sko; lit. = litovsko; litv. = litvansko/litovsko; loc. = lokativ/mestnik; lot. = lotiško/ w letsko; m = maskulinum/moški spol; madž. = madžarsko; mong.-turš. = mongol- skoturško; mr. = malorusko/ukrajinsko; n. = nemško; nag. = naglas; nagl. = naglas; nč. = novočeško; nemšk. = nemško; ngn. = novogornjenemško/novovisokonemško; ngn. bav. = novogornjenemškobavarsko/novovisokonemškobavarsko; nom. = no-minativ/imenovalnik; norv. = norveško; nvn. = novovisokonemško; obr. = obrazilo; osk. = oskijsko; osm. = osmansko; oz. = oziroma; p. = poljsko; perz. = perzijsko; polab. = polabsko; pp. = particip preterita/pretekli deležnik; prasl. = praslovansko; predp. = predpona; prm. = primerjaj; psl. = praslovansko; r. = rusko; redupl. = re-duplikacija; rez. = rezijansko; rod. = rodilnik; samost. = samostalnik; sg. = singular/ ednina; sh. = srbohrvaško; shrv. = srbohrvaško; skov. = skoval; skrt. = sanskrt; sl. = slovansko/slovensko; slov. = slovansko; sr.-lat. = srednjelatinsko; srgn. = srednje-gornjenemško/srednjevisokonemško; srir. = srednjeirsko; st.-č. = staročeško; st.-r. = starorusko; st.-vn. = starovisokonemško; stcsl. = starocerkvenoslovansko; stgn. = starogornjenemško/starovisokonemško; stgršk. = starogrško; stisl. = staroislandsko; stizl. = staroislandsko; stpr. = staroprusko; str. = starorusko; stsl. = staroslovansko/ starocerkvenoslovansko; stvn. = starovisokonemško; št. = štokavsko; štaj.-n. = šta-jerskonemško; štok. = štokavsko; toh. = toharsko; tolm. = tolminsko; trp.-sed. = trpnosedanji; umbr. = umbrijsko; ustv. = ustvaril; vzglaš. = vzglašen/prevojen; zlož. = zloženo Viri in literatura m o. Baudouin de Courtenay 1875 = Jan Baudouin de Courtenay, Opyt fonetiki ^ rezbjanskih govorov, Varšava - Peterburg: E. Vende - ko - D. E. Kožanči- ^ kov, 1875. Berneker 1908-1913 = Erich Berneker, Slavisches etymologisches Wörterbuch 1, 1—1 Heidelberg: Carl Winter's Universitätsverlag, 1908-1913. Bezlaj 1963 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Bezlaj 1976-2007 ^ ESSJ Bezlaj 2003 = France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi 1-2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica 6). ESSJ 1-5 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: Mladinska knjiga -SAZU - ZRC SAZU, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Furlan 2010 = Metka Furlan, Ešče raz o praslavjanskom *govq, m. r., vin. p. *govenb 'bos', Etimologija 2006-2008, Moskva, 2010, 220-226. Jazbec 2007 = Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 17). Koštial 2010 = Rožana Koštial, Življenjska pot profesorja Ivana Koštiala, v: Ce- © sarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875-1909: slovenski oddelek, ur. ^ Mirjana Kontestabile Rovis - Jasna Čebron, Koper: Pokrajinski arhiv Koper hh = Archivio regionale di Capodistria, 2010, 90-100. Koštial 2010a = Rožana Koštial, Bibliografija prof. Ivana Koštiala, v: Cesarsko- W -kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875-1909: slovenski oddelek, ur. Mir- ^ jana Kontestabile Rovis - Jasna Čebron, Koper: Pokrajinski arhiv Koper = Archivio regionale di Capodistria, 2010, 102-114. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894-1895: elektronska izdaja, ur. Metka Furlan - Helena Dobrovoljc - Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - Kamnik: Amebis, 2006. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzo-nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Ramovš 1943 = Fran Ramovš, Komisija za etimološki slovar slovenskega jezika, v: Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 1 (1938-1942), Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1943, 352-359. Rezijanski slovar (v pripravi) = Rezijanski slovar. Elektronski vnos za predvideni izid pri SAZU. Datoteko hrani Peter Weiss, Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam - Atlanta (GA): Rodopi, 1992 (Studies in Slavic and General Linguistics 18). Šlebinger 1925-1932 = Janko Šlebinger, Koštial Ivan, v: Slovenski biografski leksikon 1: Abraham-Lužar, ur. Izidor Cankar - Franc Ksaver Lukman s sodelovanjem uredniškega odbora, Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925-1932, 536-537. ^ Kostial's Slovenski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary) M Summary i ^ The papers of Ivan Koštial (1877-1949), kept by the manuscript department of the 0 National and University Library in Ljubljana, also includes the material titled Slov-s enski etimološki besednjak (Slovenian Etymological Dictionary), which has been L preserved on 760 sheets of various quality and format. The analysis of the material Q reveals that the author included the basic components of national etymological dictionaries in his manuscript that are also relevant and topical in modern etymology. Therefore, if the dictionary had been able to be completed, it would have still served 1 as an important independent source of etymological information about Slovenian today. As an unfinished work that only highly specialized professionals can read Z today, it can serve as a reminder that the Slovenian etymological community did A an injustice to Koštial, who for unknown reasons was not invited to take part in the p Academy's project Etimološki slovar slovenskega jezika (Slovenian Etymological i Dictionary) and whose papers remained untouched, non-excerpted, and thus unS used. This was probably because those that may have seen the Slovenski etimološki m besednjak only saw flaws in it rather than an expert work, or simply ignored it. 1 i 2 2