S?ev, 350,_
fihaja vsak dan, fiidl ob nedeljah In praznflclfi
ob 5 zjutraj.	. /f
frVri'tvo: U'ica Sv. Franfi?fca Asiškeg« 5t. 20, L nadstr. — Vj t' r j- i - - j f« rezljajo uredništvu lista. Nefranktama pisma se
»prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Tir*in odeoverni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorifl .Edinrfti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrage * irrjer ni jrrr?t\'om v Tr?tu, ulica Sv. Frančiška AsiStega Telefon iredni*tva in oprave ?tev. 11-57.
frrrfrlna 7ra?a: Za celo leto........K 24.—
7» po! .....................
za fTi ir.esece......................G.—•
; a r t <1 c 1 j s k o izdajo za celo leto........ 5.20
74 fxl leta................. 2
V Trstu, v wmfc ». Mptembra 115.
Letnik -XI.
1 Posamezne Številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. *»
Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglpsi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadalina vrsta.......„ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina bi reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČISki AsiSkega št 20. — Poštnohranilničnl račun ŠL 841.652
Ruski napadi v veliniiskem firdnJavskem frikotu zavrnjeni, fronti. - Boli ob Jasaoidi in vzhodno Drohitina se nadaliuJeio.
Z avsirllsKo-raskeia bojišča.
Uspehi Nemcev v bitki na severni ruski Na Balkem boiaš£y položaj neizprevnenJan.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. septembra 1915, opoldne.
V	v ©linijskem trdnjav sivem trikotu je ostal položaj neizpremenjen. Psfr ruskih protinapadov se je razbilo v našem ognju.
Daiie Južno ie naša zmaga pri Podka-inienu šn RadziwUowu prisilila sovražnika v frontnem razsegu 90 km. da se je umaknil za Ik\vo. Naše čete zasledujejo.
Ob Seretu je prišlo do srditih bojev. Sovražnik je prodrl s številno močnejšimi «'lami iz predmostnih zakopov pri Tarnopoln in Strusowu. Pri Tarnooolu prodirajoči Rusi so bili s protinapadom nemških čet vrženi nazaj. V ozemlju zapadno in jugozapadno TrembowIe se boj še nadaljuje.
V	bližini izliva Sereta so pod poveljstvom generalov Benigna in kneza Schonburga se nahajajoče c. in k. čete zavzele z naskokom sovražno postojanko severozapadno Szuparke, pri čemer je bilo ujetih 20 oficirjev in 4.400 Rusov in uplenjenih 7 strojnih pušk.
Pri avstrijskih četah ob Jasioldi ničesar novega.
Namestnik šeia generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Car prevzel vrhovno poveljstvo.
PETROGRAD, 7. (Kor.) Car je izdal na armado dnevno povelje, v katerem naznanja, da je prevzel vrhovno poveljstvo nad vso oboroženo silo, s pristav kom: S trdno vero v milost božjo in z neomajnim zaupanjem v končno zmago bomo izpolnjevali našo sveto dolžnost obrambe #inmn>.'inp. do skraifltjSt!
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je izdal istotako dnevno povelje, v katerem poroča, da je car sam stopil četam na čelo, naglaša junaštvo čet in jim priznava popolno priznanje in izraža nado, da bodo čete, ker jih vodi car sam, izvršile z božjo pomočjo nova junaštva.
PARIZ, 7. (Kor.) (Agence Havas.) Car Nikolaj je poslal včeraj predsedniku Po-incareju sledečo brzojavko:
Prevzemajoč danes vrhovno poveljstvo hrabrih armad, mi je posebno na srcu, da Vam izražam najiskrenejše želje, ki jih gojim za veličino Francije in za zmago njenih slavnih armad.*
Predsednik je odgovoril s sledečo brzojavko:
Vem, da hoče Vaše Veličanstvo, ki prevzemate sedaj sami poveljstvo nad Našimi junaškimi armadami, zaveznim nurodom vsiljeno vojno energično nadaljevati do končne zmage. Pošiljam Našemu Veličanstvu v imenu Francije najgo-rečnejše želje.«
Položaj na ruskih bojiščih.
Zmagovita bitka naše druge armade na črti Podkamien - Radziwiiow, bo imela odločilen vpliv gotovo tudi na operativni položaj na vzhodni Galiciji in v ozemlju Dubna. Sovražnik se umika iz ozemlja Brody - Zalošče proti Plazevvki in lkwi in v sineri hribovja pri Kremiencu. Mestoma se je umikanje izpremenilo v beg.
Ker >e je našim četam predvčerajšnjim posrečilo zavzeti močno utrjeno vas O-» :row južno Tarnopola, se bo moral pod vtisom tega uspeha in zmage armade generala Bobm - Ermollija, razjasniti sedaj tudi položaj Bothmerjeve armade.
V	Voliniji se nahaja Puhallova armada na črti Derazno (severozapadno Rovna)
Olvka — Torgovica (južno Lučka) nasproti močno utrjenemu sovravžniku. Tu deluje dosedaj predvsem težka artiljerija. Zmaga druge armade bo vsled tega, ker se bo pomikal napad sedaj zapadno Dubna, omogočila tudi Puhallovi armadi napredovanje.
Na sevtroruskem bojišču se vrši v ozetnliu med Vilno in jugovzhodno \Voi-kovvvska velika bitka. Sovražnik se je po prihodu ojačenj in ureditvi dovažanja municije zopet spustil v boj. (Tagespost.)
I cvriip-ilijifea Hi
DUNAJ, S. (Kot.) Uradno se objavlja: 8. septembra «915, opMdne.
V	ozemlju Kreuzberškega sedla je nastal po predvčerajšnjem porazu Italijanov n*ir. Njihove izgube so bile večje, kakor se ie domnevalo prvotno; kajti pri pregledovanju bojišča so naštele naše čete samo pred Pfann - Spitze, Cima Fru-gnoni in pred grebenom Eisenreicha nad 400 sovražnih trupel.
Položaj na primorskem bojišču je vseskozi neiznremenjen. V oddelku Dober-
doba so odbile naše čete danes zjutraj sovražen napad na sprednji del kraške planote. Italijanska, pehota, ki se je hotela preriti vzhodno Verineljana, je bila pregnana z ročnimi granatami.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
„(Mrežni".
Pri nekem padlem alpinskem častniku so našli dnevnik, čigar beležke pričajo, kako razočaranje doživljajo Italijani glede razpoloženja med njimi, ki jih hočejo — odrešiti. Častnik pripoveduje o vstopu Italijanov v Cortina d' Ampezzo:
Tistemu malemu številu prebivalcev, kar jih je ostalo tu, smo zaklicali »Evvi-va Italia!«, potem »Evviva Savoia!« Ali nemo kot maliki so stali tu ti ljudje in so kvečjemu zmigavali z rameni, ko smo jih poživljali, naj nam dajejo odgovora. Pričakovali smo dobrodošlice. Jaz sem dobil nalog, naj govorim s kuratom. Naletel sem na gospoda, ki mi ni hotel dati roke, marveč je izjavil, da nas prebivalstvo nikakor ne more smatrati za prijatelje. Kurat me je nagovarjal, ne da bi me bil pustil do besede, naj preprečim, da ne pride do nadaljnih nasilstev proti ženam in dekletom. Jaz sem protestiral. Trdil je nadalje ter navajal imema pretveznih žrtev. Hitel sem v svoj stan ter javil to polkovniku. Ta je odredil aretacijo župnika in preiskavo prijavljenih slučajev. Naše moštvo je trdilo, da ono ni zagrešilo kaj takega. Dopuščalo pa je možnost, da je kdo iz kakega drugega bataljona poizkusil prijateljsko zbližanje, kar pa si je prebivalstvo krivo tolmačilo. Kurat je odstranjen, ali razpoloženje med njegovimi župliani ni nič boljše, prej še slabše. Zvečer sem v »Croce branca« (znani gostilni) poizvedoval o vzrokih tej nenaklonjenosti in sem cul: ¥ Avstriji nam ie dobro, ne trpimo nikakega pomanjkanja, čeprav smo Italijani. Nemci ljubijo Corti-no, ljubijo nas ravno zato, ker smo z Avstrijo. Ako bi nas priklopih" k Italiji, bi bila naša tujska industrija ruinirana. In tako dalje. Sodil bi skoraj, da nas ti Italijani Avstrije sovražijo. Govore sicer še italijanski, po bistvu pa so že Nemci!! ... To pa je že vražje neprijetno, če greš reševat; pa moraš take stvari beležiti v svoj dnevnik.
l ncrnlHo-rusksia bojišča,
BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. sentembra 1915
(Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenbur^a.) V ozemlju Daudsewasa naši oddejki nadaljujejo s prodiranjem. Ćete generala Eichhorna so med boji zaseale nekaj jezerskih ožin pri Troki - Nowe (iugozapadno Vilne).
Med Ydziorim in Wolkowyskom napad napreduje. \Volkowysk sam in višine v/hodno in severovzhodno odtod so bili zavzeti. Ujetih je bilo 2.800 Rusov in u-pleniene 4 strojne puške.
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). V ozemlju izabelina (jugovzhodno Wolkcwyska je bil sovražnik vržen. Dalje južno prodira armadna skupina proti oddelkoma Zelwianke In Bo-zanke.
Severovzhodno Pružane prodirajo avstrijske čete skozi močvirnato ozemlje rroti severu. Ujetih je bik) okoli tisoč Rusov.
(Armadna skupina generalfeldmaršala
Mackensena.) Boji ob Jasioldi in vzhodno Drohiczyna se nadaljujejo.
Jugovzhodno bojišče. — Ruski napadi pri Tarnopolu so odbiti. Dalje južno, v ozemlju zapadno Ostrowa, se je prodiranie sovražnika vsled protinapada nemških čet ustavilo.
Današnji ruski komunfke o porazu dveh nemških divizij, zajetju ISO vojakov in osvojitvi 30 nemških topov in mnogo strojnih pušk, je popolnoma izmišljeno. Niti en nemški vojak se ni untaknii niti za korak in Rusi niso uplenili niti enega to*" ali stroine ouške. Nasprotno pa je omenjeni protinapad nemških polkov vrgel pr opirajočega sovražnika daleč nazaj. Pri tem je bilo ujetih 250 Rusov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Cesar Viljem generalu Scholtzu. ALLENSTEIN, 7. (Kor.) Cesar Viljem je poslal generalu artiljerije Scholtzu sledečo brzojavko:
»Generalu artiljerije pl. Scholtzu! Kakor so hrabre čete armade pod vašim vodstvom premagale težavni oddelek Bobr - Narew, tako se varn je posrečilo sedaj z odločnim nastopom pregnati so-
vražnika iz Grodna, njegove zadnje postojanke ob Njemenu jin zasesti trdnjavo.
V	priznanje vaših odličnih činov Vam podeljujem red pour ie merite.«
Z iwiW kolišča.
BERLIN. 8. (Kar.) Veliki glavni stan, 8. septembra 1915.
Zapadno bojišče. — Včeraj zjutraj se je poiavilo pred Middelkerke več sovražnih ladij, ki so obstreljevale dopoldne VVestende, popoldne pa Ostende. Pred ognjem naših obrežnih baterij so se ladje zopet umaknile. Vojaška škoda ni bila povzročena. V Ostende sta bila dva belgijska prebivalca ubita, eden ranjen.
Na fronti je minil dan sicer brez posebnih dogodkov.
Severno Le Mesnila v Šampanji je e-den nemških bojnih letalcev sestrelil eno oboroženo francosko letalo, ki je padlo na tla v gorečem stanju. Letalci so mrtvi.
Napad sovražnika na Freiburg v Breis-gau je bil brezuspešen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potopitev »Hesperiana«.
LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Po sedanjih poročilih se s parnika »Hesperiana« pogreša skupno 13 potnikov in 7 mož posadke.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti ničesar pomembnega. Sovražnik je od časa do časa obstreljeval s topovi z morja in kopnega naše postojanke pri Anaforti In pri Sed-dll Bahru. Naša artil erija je povzročila v streibkih »ai kin in & litjerliskih pcstcian-kah sovražnika pri Anaforti požar.
Na ostalih frontaii ničesar bistvenega.
CARIGRAD. 7. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
V	oddelku Anaforte je naša artiljerija razpršila močno sovražno skupino ob o-brežju in ji prizadeiala izgube.
V	oddelku Ari Burnu ničesar bistvenega.
V	oddelku Seddil Bahru so naše ana-tolske baterije uspešno obstreljevale sovražno artiljerijo, taborišče, tren in sovražne infanterijske postojanke.
¥Mta Nikolajevič kavkaski pottra j in \mm poveljnik kavkaske armatie.
PciROGRAD, 8. (Kor.) Car je izdal na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča lastnoročno pismo, v katerem pravi, da so mu ob pričetku vojne razlogi višjega značaja branili, da bi se postavil na čelo vojske, vsled česar je poveril vrhovno poveljstvo velikemu knezu, ki je dokazal neomanjo. hrabrost, ki je zbujala glokobo zaupanje vseh Rusov. Breme domovinske službe, ki mu ga je naložil bog, mu danes, ko je sovražnik vdrl v notranjost Rusije, nalaga, da prevzame vrhovno poveljstvo, da deli z vojsko napore vojne ter Rusijo varuje pred naklepi sovražnika. Zmerom bolj poostrujoča se sovražna invazija na zapadni tronti zahteva najintenzivnejše koncentracije vsega delovanja, kar odvrača pozornost z južne fronte.
Vzpričo teh okolnosti priznava car potrebo pomoči in svetov velikega kneza na južni fronti ter ga imenuje za kav-kaškega podkralja in za vrhovnega poveljnika hrabre kavkaske armade.
Naposled izreka car velikemu knezu svojo iskreno hvaležnost in hvaležnost domovine za trud in napore, prestane v vojni.
Šola!
Nedavno je bil izdal naučni minister naredbo na vse deželne politične oblasti, ki opozarja, da je naval v srednje šole prevelik, kar da je v kvar toliko javnemu pouku, kolikor tudi potrebam prebivalstva in — mladini, sami. Ministrova naredba nalaga deželnim političnim oblastim, naj ukrenejo potrebno, da se ta naval nekoliko zajezi s tem, da se bodo pripuščali V srednje šole le učenci, ki kažejo potrebno nadarjenost. Drugi pa naj se navajajo k obisku strokovne šole, kar bo v prilog splošnim koristim prebivalstva, ker bo mladina, ki nima dovolj sposobnosti za srečno absolviranje srednjih šol, Iaglje in hitreje prišla na mesta, kjer bo mogla vspešno in koristno delovati, kar bo — kakor že rečeno — tudi njej sami le v veliko korist in bo v ugodnem smislu odločilno za vso ekzistenco in bodočnost takih dečkov. V tem smislu je ministrova naredba tudi naložila političnim oblastim, naj delujejo proti snovanju novih sredniih
šol, ako ni potreba jasno dokazana. Slednjič je nagiašal minister, da vse preveč mladine sili v državno službo, vsled česar, da postajajo srednje šole le nekake vzgojevalnice državnih uradnikov, pri čemer se izgublja njihov višji namen.
Tako je bila po priliki tendenca omenjene naredbe ministra za nauk. Ta naredba daje »Hrvatskemu listu« v Puli povod za sledeča jako umestna izvajanja:
Prevelikemu številu srednjih Šol je pred vsem vzrok v notranjem boju med narodi, Če so kje Cehi, Slovenci ali Hrvatje — dobili kako srednjo šolo, hitro za njimi jo dobivajo tudi Nemci in Italijani, tudi če ni potrebno. (Ceš, da pravičnost zahteva, da za vsako mrvo, ki smo je dobili mi, dobe drugi — kompenzacijo! Prip. ur. »Edinosti«.) Enemu se daje, česar mu treba, drugemu, da se zadosti njegovi želji po gospodstvu. V Češki in Galiciji je razmeroma največ gimnazijev. Za vsako češko prihaja nemška, za vsako malorusko poljska. Po tej nepametni licitaciji smo prišli do tega, da morajo dijaki, ki imajo vseh osem gimnazijalnih razredov, iskati najnižje službe.
Za državo in gospodarsko življenje sploh je ta stvar silno nevarna in škodljiva. Zato naj bi veljalo načelo, da naj bo gimnazij le toliko, kolikor jih v resnici treba, a starši naj svoje otroke raje pošiljajo v strokovne šole: obrtne, trgovske, poljedelske, gospodinjske. Ljudij, ki kaj znajo, potrebujejo povsod in takim se povsod obeta dober zaslužek. Koliko kruha so odnašali našim ljudem tuji delavci, ker so naši neuki! Koliko tujcev živi v naši državi v boljih službah: v obrti, pri bankah, v trgovini!
Nu, mi nimamo šol za strokovno naobrazbo, kakor jih imajo drugi narodi Avstrije. (V Trstu n. pr. smo le na ta način prišli do dobre trgovske šole, da smo si jo ustanovili — sami, z narodno požrtvovalnostjo, z žulji našega naroda! Prip. ured. »Edinosti«.)
Kje so toli potrebne šole za gospodinjstvo? V Puli (in v Trstu) je po raznih službah toliko naših deklet, ki so pravi križ za-se in gospodinjo, ker ne znajo primerno vršiti hišnih opravil. Za te bi morali uvesti nekak nedeljski tečaj, kjer bi se tudi učile dostojnega vedenja in bi se jih odvračalo od raznih dvomljivih nedeljskih zabav.
Tudi ljudska šola bo imela letos težave. Za otroke bodo dane olajšave, ki so veljale tudi v minolem letu, ali za tiste ki ne bodo pomagali staršem, treba zagotoviti šolo, in jih prisfliti k obisku. Mladina mora pomagati pri hiši, kjer ni mož in bratov, vendar ne sme podivjati. Krajni šolski sveti bodo imeli veliko in težko nalogo, da urede vse to in da predlože višjim oblastim primerne predloge.
Te migljaje v puljskem listu noklada-mo našim ljudem na srce, posebno pa svarilo pred pritiskom v srednje šole. Naši ljudje naj bi vendar enkrat prišli do izpoznanja, da so v hudi zmoti, ko menijo, da le tisti, ki je obiskoval srednje šole, more postati »gospod« in pričakovati ugodne ekzistence. Ta zmota postaja često usodna za mladino in za starše. Koliko jih je, ki obnemogujejo na sredi pota, ne morejo dalje, se izgubljajo, so obsojeni v životarenje za vse življenje, ali pa celo obupajo nad seboj in svojim življenjem in so v nadlego sebi in človeški družbi, a staršem le v fhlost in sramoto! Kolika nesreča za mladino, kako grenko razočaranje za starše je tak ponesrečen dijak. A to le zato, ker so ga silili v studije, ki jim po meri svoje nadarjenosti ni bil dorasel. Če bi ga pa bili naveli na poti. kjer bi se svojimi sposobnosti lepo vspeval — v trgovino ali obet, h kakemu praktičnemu poklicu sploh — bi bil prišel do ekzistence, ki bi bila v zadovoljstvo njemu samemu, staršem in človeški družbi, v korist vseskupnemu napredku naroda! Na mesto trpkosti, razočaranja, mesto izgubljenega življenja bi imeli koristnega in spoštovanega člana človeške družbe.
Vse to polagamo na srce našim ljudem, ko stojimo na pragu novega šol. leta. Do vseh onilt faktorjev, ki žive v vedni dotiki z ljudstvom in katerih besedo ljudje radi poslušajo in uvažujejo, posebno do duhovnikov in učiteljev se obračamo s prošnjo, naj vplivajo na ljudi in jih poučujejo. Uverjeni naj bodo. da bo to najlepše in najvažneje narodno delo.
BoloOie za potovanje v vojnem ozemljil.
C. in kr. poveljništvo jugozahodne bojne črte je izdalo 23. dne meseca avgusta L 1915, Op. št. 15248, nove določbe glede potovalnega občevanja v vojnem ozemlju.
Iz teh naredeb se navaja naslednje v splošno znanje:
Vse jugozapadno vojno ozemlje se deli v dva velika predela: ožje in širje vojno ozemlje.
Ožje vojno ozemlje obsega na Tirolskem ozemlje, ki leži proti sovražnikovi črti in mu gre meja od Naudersa na sleme osrednjih Alp čez Brenner do Velikega Kleka )Grossglockner), potem Koroško, Kranjsko, Primorsko in končno ozemlje Reke.
Širje vojno ozemlje obsega Predarel-sko, Tirolsko severno od črte Nauders, sleme osrednjih Alp čez Brenner do Velikega Kleka (Grossglockner), dalje Solno-graško, Štajersko in Hrvatsko brez župa-nij požeške, virovitiške in sremske.
Za kakršnokoli potovanje (po železnici, z avtomobilom, z vozom, s parobrodi, pešptovanje itd.) v to ozemlje in iz tega ozemlja veljajo od 10. septembra 1915. I. dalje naslednje določbe:
Povsod postavno predpisana dolžnost, izkazati se na zahtevo oblasti glede svoje osebe in identitete, se mora izvršiti v ožjem vojnem ozemlju takole:
Prekoračenje mej:
Kdor prekorači ožje vojno ozemlje, se mora izkazati s potnim listom, izdanim v smislu tozadevnih predpisov avstrijskega oziroma ogrskega celokupnega ministrstva in z dovoljenjem pristojnega povelj-ništva. Taka poveljništva so: poveljništvo južno - zapadne bojne črte, oz. armadno poveljništvo (armadno poveljništvo oddelkov), tirolsko deželuobrambno poveljništvo, armadno etapno poveljništvo (etapno poveljništvo oddelkov) in trdnjavska poveljništva.
Izkazna dolžnost v ožjem vojnem ozemlju.
V notranjosti ožjega vojnega ozemlja je dolžnost izkazati se:
A.	V krajevnem občevanju, to je v političnem okraju bivališča izkazodolžnega in v občinah, ki mejijo neposredno na ta okraj, z identitetuiin listom.
B.	V zunanjem občevanju, to je, v ozemlju, ki ni označeno pod A), s potnim dovoljenjem.
Izdajati identitetne liste imajo pravico <
1.	državne, politične in redarstvene oblasti bivališča, 2. etapna postajna poveljništva, 3. orožniška postajna poveljništva, 4. zaupniki, katere v to določi v posameznih občinah politična oblast.
Izdajati potno dovoljenje imajo pravico: 1. državnet politične in redarstvene oblasti bivališča sporazumno z vojaškim poveljništvom (etapno postajno poveljništvo, železniško postajno poveljništvo),
2.	višja poveljništva sporazumno z državno, politično ali redarstveno oblastjo.
Armadno etapno poveljništvo (etapni oddelki) sme razpolagati z vsemi poostre-nji, ki se pojavijo in služijo v to svrho.
Za vojaške osebe, kakor tudi državne, dvorne, ali železniške nastavljence, ki se izkažejo z uradno, s sliko in lastnoročnim podpisom opremljeno legitimacijo, ne veljajo te določbe.
Osebe, ki ne zadoste tem izkaznim določbam, se izroče pristojnim političnim ali redarstvenim oblastim ali pristojnemu sodišču v kazen, oziroma izgon.
Izk&zna dolžnost v širjem vojnem ozemlju.
Vsakršnokoli potovanje (po železnici, z avtomobilom, pešpotovanje itd.) je dovoljeno le s potnim listom. V njem mora biti zabeležena pripomba: »Z dovoljenjem, da sme potovati v širje vojno ozemlje ali ga zapustiti, veljavno do......«
Potne liste izdajajo za to določene o-blasti. Podaljšanje dovoljenja podeljujejo oblasti začasnega bivališča, katerim je poverjena ta naloga.
Dovoljenje za potovanje v širje vojno ozemlje, oziroma za zapustitev tega o-zemlja, se sme podeljevati le popolnoma zanesljivim osebam.
Za vojaške osebe, kakor tudi za one državne, dvorne ali železniške nastavljence in njih družine, ki se izkažejo z uradno, s sliko in lastnoročnim podpisom opremljeno legitimacijo, ne veljajo te določbe.
Občevanje v notranjosti širjega vojnega ozemlja ni podrejeno nikakršni omejitvi.
Povsod postavno predpisana dolžnost, izkazati se na zahtevo oblasti glede svoje osebe in identitete, velja strogo tudi za to ozemlje. Na izpolnitev te dolžnosti bodo pazili najstrožje vsi kontrolni organi.
Za potovanje v ozemlje-pulskega okrajt-nega glavarstva je potrebno poleg že predpisanih legitimaciji še posebno dovoljenje vojnega ministrstva, mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu, kakega
Stran fl.
.EDINOST* Mer. 250.
V Trstu, dne 9. septembra 1915
armadnega poveljništva, a/madno - etapnega poveljništva ali vojnopristaniške-ga poveljništva.
Posebne določbe za Trst
Izdajanje vojaških prehodnic v veliki vojašnici z današnjim dnem preneha.
Za potne liste se je od jutri dalje, ko
stopijo v veljavo danes razglašene nove določbe za potovanje v vojnem ozemlju, treba obračati na pristojne policijske o-Masti (policijske komisarijate).
BoiMta mli
+ Avgust Troianšek. \ elečastiti gospod Jernej Hafner, vojaški duhovnik, nam piše: Mladi mož, ki je v miru Kot višji poštni uradnik zvesto služil državi in svojemu narodu, je dne 30. avgusta t. I. popoldne kot junak, zadet v prsi, ob bc-sarabski meji izdihnil svojo blago dušo. Tak o i ob začetku mobilizacije je bil pokojnik vpoklican kot rezervni poročnik k .. Po izjavah moštva, tovarišev, častnikov in predstojnikov se je izkazal junaškega. svoje dolžnosti zvesto in natančno izvršujočega vojaka, ki je bil zlasti z nižjimi prijazen in Ijudomil. tfanjen se je v zimskem času mudil tudi v I rstu, kamor ga je gnala pred vsem ljubezen do lastnega rodu. ki mu ie neumorno s praktičnim narodnim delom skusal pomagati do obstanka in napredka na lastnili tleh v boiu z izdajalskim narodnim nasprotnikom. Ko se je pozdravil in okrepil. ga je zopet vojaška dolžnost poklicala na severno bojišče, — toda k drugemu polku, kjer mu je bila usojena smrt za cesarja in domovino. Izborno sposoben častnik, ki je bil popolnoma vešč vsem trem jezikom moštva (nemščine, slovenščine in italijanščine), ni sicer _ vselej našel pravega razumevanja in uvazevanja svojih prednosti in talentov, vendar je bi! splošno pripoznan kot ljudomil, delaven in junaški častnik, izredno ljubljen od podrejenega moštva. Dne 18. av gusta je nekega mladega vojaka privedel k mali cesarski slavnosti, ki smo jo priredili pri pol kovne m poveljstvu — k odlikovanju. Pri tej priliki sem opazil, da ga zlasti polkovnik visoko čisla ter da niegov neprisiljeni, prijazni in ponižni nastop prik>'-pljivo vpliva na vsakogar. Ko sem ga po slavnosti povabil v svoj brlog na čašo vina in svalčico pursičana, izpoznal in vzljubil sem v njem resničnega pravega rodoljuba. Spremil sem ga v bližino njegove stotnife v bojni črti in se poslovil od njega — edinega inteligenta, ki je v moji okolici goreče ljubil svoje ljudstvo — v nadi da se bova večkrat shajala na pome-nek. — Toda —- kakšno svidenje! Narahlo je rosil mrzel dež, ko sem se dne 31. avgusta ob 6. uri zjutraj splazil na pokopališče, nad katerim so zakopani sovražni roji in i»dkoder je prejšnji dan smrtonosna kroglja udarila junaka v desno stran prsi in mu raztrgala osrčje. Čitajoč slovenski časopis, je sedel na zadnjem robu zakopa; potem je vstal, napravil par korakov v notranjost rova in — se zgrudil mrtev. Na pokopališču so stali zastopniki niegovih zvestih — a on je ležal v krsti,
pripravljen za pokop----nad nami pa so
brenčale kroglje. Ko sem opravil molitve, sem velel, naj dvignejo pokrov. Solza mi je stopila v oko. Polodprte modre oči so gledale preko moje rame proti jugozapadu in polodprta usta so nam klicala zadnji pozdrav domovini, ki jo je pokojni nosil v srcu. za katero je vneto delal v miru. za katero je padel v boju. Prekrižal sem inu v imenu svojcev čelo, u-sta in junaške prsi; potem pa so krsto pokrili in spustili v gališko zemljo. Lesen križ z napisom v mili mu materinščini bo kazal, kje počiva. »Obudi ga, o Gospod poslednji dan. po Jezusu Kristusu. Gospodu našem!« Njegov duh in vzgled pa naj bdi in uči ljubiti domovino ter delati za narod, ki je najmanjši med brati in najbolj potreben, da ga bodo ljubili vsaj njegovi lastni sinovi. Vrlemu možu-iunakii ohranimo časten spomin, Bog pa mu bodi plačnik!
Pripomba uredništva: Pokojni Trojan-šek je bil rodom iz Domžal in je po končanih srednješolskih in juridičnih študijah vstopil v službo pri tržaškem poštnem ravnateljstvu. Bil je mirna, blaga duša, ki menda ni imel sovražnika niti tam, kjer ga le prelahko najde vsak sin našega naroda. Posebno dobro znan je bil Trojan-šek v šentjakobskem okraju, kjer je vneto deloval za t a mošnjo podružnico naše šolske družbe. Za podružnico pomenja njegova smrt bridko izgubo. Se bridkeje pa je zadela ta žalostna vest one, ki so bolje poznali pokojnikove razmere. Ka-
PODLISTEK
GREŠNICE.
R^man. — Francoski spistl Xavi«r de Montćpi«
Široko, lepo benečansko zrcalo, ob robu pobrušeno, se je v svojem okviru iz ebenovine nagibalo nad uro.
Na levi je stal na ličnem podstavku dragocen kip madame Dybarry, ki ga smatrajo za Coustoujevo delo. Okrog tega kipa je bila tja proti steni cela zbirka pečnih naslonjačev in muhalnikov v sija« nih barvali. Nekoliko dalje tja je stal krasen srednjeveški križ iz slonove k -sti, ki ga je nagubal čas. Se nekoliko dalje je bila videti ljubka glavica mlade deklice, mojstrsko Latourjevo pastel.io delo, v ovalnem okviru, cizeliranem k*;-kor drag kamen. Velika, hrastova skrinja v slogu Ludovika XIII., tako temna in trda, kakor vlada ministra kardinalov, je stala ob steni nasproti peči.
kor marsikoga drugega, je tudi njega poklicala domovina na bojišče prav tedaj, ko si je hotel zgraditi svoje l&stno ognjišče, svoj lastni dom, ki bi bil gotovo tako dobro slovenski, kakor sta bila dobra Slovenca on in njegova zaročenka. In sedaj so pokopane ž njim tam ob besarabski meji te lepe sanje, ti blaženi upi! — Pokojnikovim domačim, rodbini Rapotčevi, posebno pa pokojnikovi zaročenki, go-spici Jelki Rapotčevi, neumorni delavki na našem narodnem polju, naše najgloblje sožalje!
Vpisovanje v šole naše CMD Je bilo že objavljeno in prepričani smo, da bo naše slovensko tržaško prebivalstvo tudi v sedanjih težkih časih storilo v tem pogledu svojo polno narodno dolžnost, in to še tembolj, ker ravno sedanji časi s kar največjo resnostjo kliCejo vsakega posameznika v našem narodu na obrambo naše narodnosti in našega narodnega imetja. Tam zunaj na bojiščih izgublja naš narod svoje najboljše sinove in oni, ki se bore tamkaj že leto dni r.a braniku domovine, čutijo le predobro nenadomestljive izgube, ki jih zadajajo sovražne kroglje našemu narodu. Zato pa tudi neprenehoma prihajajo z bojišč klici: „V i, k i ste doma, vi, katerim smo zapustili svoje najdražje, svojo milo deco, vaša najsvetejša dol-žnost je, d a o h r a n ite n a Š o deco nam, ki krvavimo za vas, In našemu narodu!" To čitate v vseh onih tisočerih pozdravih" z bojišč našemu slovenskemu Trstu, naši sinji slovenski Adriji, saj ga ni našinca daleč tam na ruskih poljan r, h in ne tam doli ob Drini in ne na snežnih alpskih vrhuncih, ki ne bi trepetal ob pomisli, da bi mogla kedaj propasti ta naša slovenska posest po kiivdi tistih, ki so jim jo izročili v varstvo. Zato pa tudi nikdar ne moremo dovolj obsojati tistih ljudi našega rodu, ki celo se aj pljuvajo v svojo lastno skledo, kakor n. pi. neka Alojzija Rutar v Škorklji it. 789, ki odvrača celo druge slovenske starše, da ne bi pošiljali svojih otrok v slovenske šoie, kričeč da ena noče pošiljati svojih otrok med slovenske ušivce". Slovenski starši, posebno ve slovenske žene, katerih možje se nahajajo na bojišču, tu imate zgled, kako slovenski starši ne smejo ravnali, če hočejo dobro sebi, svojim otrokom in svo emu narodu. Slovenski otrok spada edino Ie v slovensko šolo!
Imenovanje v poštni stroki. Poštar v Sežani, gospod Alojzij Škerl je imenovan višjim poštarjem na dosedanjem službenem mestu.
Z bregov	. pošiljajo med grmenjem
topov in pokanjem pušk. spominiajoč se svojcev in svojega naroda ob sinji Adriji, I na prisičnejše pozdrave vsem tržaškim Slovencem vojaki našega domačega domobranskega pešpolka, vojna posta št. 353: Lovro Sosič, Jernej Sosič, Anton Sosič, Peter Bra-toš z Opčin, Franjo ]az >ic, Francelj Peter, Gropajc Mihael, Gropajc Jože, Rojan, Fonda Franc, Pesek (?), Jože Višnjevec iz Drage v Istri.
Z italijanske potopljene križarke „Ga-
ribaldi". Te dni so našli na morskem pesku pri Cavtp.tu v DalmacH vizi'nice poveljnika križarke „Garibaldi* z vsebino: „Capitano di vascello Fortunato Cimeno Nunes-Franco — Commandrnte della R. nave „Garitaldi-4. Na dnu vizitnice so tri črke: R. M. I. (Regia Marina Itali na). Razun mrtvega trupla tistega italijanskega mornarja z „Garibaldia", ki je bilo najdeno pod kanovoskimi stenami in je bilo pokopano z vojaškimi častmi po naši vojni mornarici, so našli te dni drugo človeško truplo cb plitvini Sipana. Truplo je bilo mnogo dni v morju, ker je bilo skoro popolnoma izjedeno. Zato niso mogli ničesar ugotoviti.
C. kr. navtična akademija. Vpisovanje učencev se bo vršilo 14., 15. in 16. septembra od 9 dop. do l pop. Učenci, ki še ne pripadajo zavodu, se morajo prestaviti v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov. Za vpis v prvi razred pripravnice je treba prinesti s seboj: 1. rojstni list v dokaz dovršenega 12. leta starosti, ali da ga dovrši učenec tekom tekočega državljanskega leta. 2. Izpričevalo o cepljenih osepnicah tekom zadnjih 5 let. 3. Izpričevalo očesnega zdravnika specijalista, da je učenec sposoben za pomorsko službo. 4. Sprejemni izpit v jeziku in računstvu je treba napraviti v onem obsegu, kakor se poučujeta ta predmeta v petem razredu šestrazredne ljudske šole. — Za vpis v- prvi razred tehničnega tečaja jc treba prines#s seboj: 1. Rojstni list v dokaz končanega 14. leta starosti, ali da ga dovrši učenec ekom tekočega državljanskega leta. 2. Izpričevalo o cepljenih osepnicah tekom zadnjih 5 let. 3. Zdravniško izpričevalo kakor zgoraj. 4. Izpričevalo o
Srcdi^sobe se je nahajala pisalna miza vsa polna knjig, listin, albumov, risb in drugih stvari, po katerih je bilo sp , znati brezdvomno, da se njih lastnik bavi z umetnostjo ali pa da ima vsaj umetniški okus.
Med oknoma je stal na stojalu iz rožnatega lesa velikanski svečnik iz llorentin-skega brona. Sveče, ki so gorele na tem svečniku, so sedaj razsvetljevale sobe.
Po stenah so bile slike različnih mojstrov in potem vsa sila najraznovrstn j-ših predmetov, divjaškiii sulic, indijskih ščitov, arabskega orožja, čelad iz dvanajstega stoletja, mečev itd.
Strop ie ekscentrične sobe je predstavljal oblačno nebo, slikano zelo naravno, in ptiči s sijajnim perjem, obešeni na nevidnih mestih, so se zibali pod njim.
Ce se je dvignil zastor pri vratih na desni, se je videlo v majhno sobo, ki je bila polna miz, na katerih je stalo ve polno steklenic, retort in drugih posod ter priprav, ki so potrebne za praktični Itudij kemije.
dovršenem četrtem razredu srednje šole ali tretjem razredu meščanske šole. Sprejemni izpit obsega vse predmete pripravljalnega tečaja v obsegu, predpisanem za ta tečaj. — Izpitna pristojbina za sprejem v II. razred pripravnice ali v I. razred tehničnega tečaja znaša 24 K. Vpisnina 6 K, prispevek za telovadbo 1 K, plačljiv pri vpisu. — Učenci, ki že pripadajo zavodu, naj se predstavijo z zadnjim šolskim izpričevalom; plačajo samo prispevek za telovadbo 1 K. — Tečaj za absolvente srednjih šol: kandidati naj se izkažejo z zrelostn m izpričevalom, zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za pomorsko službo, Izpričevalom o cepljenih osepnicah in rojstnim listom. Vpisnina je 6 K, prispevek za telovadbo 1 K.
Zanimanje za (eooslovje na fronti. Mnogo pišejo razni časopisi, kako je vojaštvo na fronti navdušeno za literaturo. Posebno verjetna niso taka poročila, kajti malo težko si je misliti v strelskem jarku. kamor udarjajo granate in šrapneli, vojaka, ki bi se bavil s čitanjem pesnikov in pisateljev in bi poleg one teže municije in drugih nujno potrebnih stvari nosil v telečnjaku še ce^> skladalnico knjig. K temu poglavju piše v dunajski »Arbeiter-Zeitung« neki Heilmann: Vsak nemški vojak na bojišču — tako poroča patrioti-čna kulturna bajka — ima sveto pismo, Goethejevega »Fausta«, »Zarathusstro* ali pa zvezek Štefana Georgea v tele-čjaku. Jaz sem imel v telečjaku kvečjemu kedaj kako klobaso, toda inorda so res ljudie, ki verjamejo, da bodo imeli na bojišču časa za čitanje in vlačijo s seboj tako nepotrebno breme. V neki bolnišnici sem potreboval Goethejev izrek, ki se ga nisem spominjal dobro. Vprašal sem tovariše, sestre, po vsej hiši. Nihče ga ni znal natančno. Knjižnica je bila že zaprta. Sestra Linaa. ki mi je požrtvovalno pomagala povpraševati, je srečala ob vratiii nekega bolnika, ki se je nekoliko zake-snil, ko se je vračal domov. »Ali poznate Goetheja?« je vprašala. — »Ne. v kateri sobi pa naj bi ležal?« je odgovoril vpra-šanec. — Če bi še živel nemški pesnik Anastasius Griin, bi morda zopet pripomnil, da bi bilo leposlovje na fronti mogoče edino le Dri nas Slovencih, češ. ker je vse naše literature komaj toliko, da se more zavezati vsa v žepni robec.
Letina v Dalmaciji. V hrvatskih listih čitamo, da je letina v Dalmaciji jako slabo izpadla, posebno, kar se tiče vina in oljk.
Tepena je bila včeraj opoldne 29 letna Elvira Aligi. ki stanuje v ulici Commerciale št. 335. Prišla je namreč na zdravniško postio, zdravit si desno roko, katero je imela pobito in razpraskano na več mestih vse gori do rame. Povedala je, da se je bila sprla z neko žensko, katera jo je naklestila. Zdravnik ji je izlečil rane in ji jJbvil roko.
Pazite na otroke. Antonija Ulemuceva, ki stanuje na Vrdeli št. 570, je včeraj opoldne prines'a na zdravniško postajo svojeg i 71et-nega sina Armanda, kateri ie bil, igraje se s svojimi sovrstniki, padel ter se precej težko pobil na levem kolenu. Zdravnik mu je podelil slučaju primerno pomoč.
Umrli so: Prijavljeni dne 7. t. m. na mestnem fizikatu: Bassi Elvira, poldrugo leto, Carbola zgornja št. 302; Bernetič Er-minija, 12 let, ul. della Fonderia štev. 12; Fiorentin Katarina, 59 let, ul. del Belvedere št. 392; Kralj Junca, 6 let, Vrdela št. 654; Mislej Rudolf, 4 mesece, ul. dei Fa lini 1 ; Rože Jurii, mesec dni, ul. deila Pieta št. 5; — V mestni bolnišnici dne 7. t. m.: Alessio Marra, 2 dni; Dubič Siivij, 43 let; Gottar-dis Andrej, 85 let; Morpurgo Emanuel, 55 let; Kločan Marija, 18 let; Ostric Marij, 8 let; Picciolo Avgusta, 57 let; Pellizzon Alojzija, 21 let; Sandrigo Josip, 38 let. Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Bussan Hema, poldrugo leto, ul. della Fab-brica št. 4; Dardi Frančiška, 80 let, ul. del Farneto štev. 48; Komelj Ana, 45 Let, trg pred bolnišnico št. 30; Pregarc Ivan, 18 let, Kjadin št. 147; Tassini Ivan, 4 mesece, Čarbcla zgornja štev. 213; Pittner Ana, 4 mesece, Kjadin št. 526. — V mestni bolnišnici dne 8. t. m.: Both Arnoldo, 28 let; Derocchi Ivan, 61 let; FeijančičJosip, 25 1.; Hausknecht Ernest, 50 let; Lavrenčič Annun-ziato, polsedmo leto; Petronio Libers, 47 let; Pecikar Josip, 68 let; Šusteršič Fran, 55 let; Jelovič jakomina, 48 let; Slabino Ana, 84 let; Tremoli Marijan, 37 let.
Cene raznih živil o Trstu.
(Dne 8. septembra 1915.) *
Moka bela .............K 0-78 kg
Sladkor.............. K 1— kg
Meso (goveje) sprednji deli.....K 4 32 kg
. . zadnji „ K	# . . 4 44 kg
Meso telečje............K! 7 20 kg
Meso koStronoTo ...	K 4-— kg
Slanina (soljena)	4.40 do 5.40 kg
Gnlat, kuhana............K 12 — kg
Maslo sirovo............K 5-40 kg
Sir (ementalski) ...........K 5 40 kg
Kokoši . . ........ K 7 50 do 8 — kg
Piščanci ............K 3-— do 4"— kg
Polenovka snha.........K 220, 2 40 kg
„ namočena	... 1*28 kg
Testenina................K 1-60
Riž.................K 2 — kg
> žol	K 1*28 kg
Bob	. . . . . : K 1-60 kg
Zelje (sladko)...........K 32, 40 kg
Zelje (-cislo)............K 1C4 kg
Kisla repa.............K — 64 kg
Ječmen ................ K — 60
Fiiol (stročji) vinarjev ....... 29, 32 kg
Kromp r	„ ........ 20, 28 kg
Grah	„ ..........72 kg
Paradižniki	„	........ 40, 48 kg
Radič	„ •••••4 do 6 merica
Salata	„ .....6 do 12 glava
Česen	„ ......12, 24 glava
Čebula	„ ......K 56, 64, kg
J*jca	m ...... 17,20 komad
Buče	. ......8, 10 komad
P^sa	„ ..... 4 do 8 komad
Malancane	, ...c.. 3, 4 komad
Kumare	, .....4do8 komad
Mleko	n ....... 56, 60 liter
Tunin.............K —, — — kg
Orade................K —•— kg
Darovi.
Darovi, došli „Rdečemu križu" v Sežani na ranjencev dan v proslavo rojstnega dna Njegovega Veličanstva:
I.) V občini Sežana:
Nabrano po gospodičnah Ernest. Ukmarjeri in Aniči Mah ni če v i ter gosp. Oskarju Misleju:
Lasič Fianc, c kr. okr. glavar K 10, Dr. WlČek Franc, c. k. uaraest tajnik ia voditelj glavarstva K 10, Dr. Mos-etig J os , c. k. okra:ni komisar K 5, Wolf. oficiial K 2, Sv oboda Adolf, c, k. tajnik K 2, Glažar J. K 1, Lukman Franc K 1, Kocjan Ivan K 2, D ljak Janko K 1, Strel Peter, prof. K 2, Nečitljiv podpis K 2, Smet K 2, Davanzo A. K 10, Zullich Mihael K 5, Brovedani K 1, Bron-zin P. K 2, Amf K 2, Plaezek K 1, Kro5\vag K 1-20. Mislej Manja K 10. Paximadi Štefan K 20. Nečitljiv podpis K 1, Rajgel K 5, Dr Frank S. K 5. NečitI iv podpis^ K f\ Renčelj Zofija K 3, Kocjan Anton K 1. Škulj Karolina 40 vin., Lasič Avgnat'na 20 vin , Biska Nikolaj 1. Povh Ivanka 40 vin, Renčelj Mari;a št. 8 R 1, Renčelj Marija št. 217 8 1, Rodica Pepina 40 vin , Renčelj Antonija 50 vin , Tavčar Ana 3) vin , Štolfa Frančiška K 1. Pirjevec Jernej 4t> vin., škrinjar Franc K 1, ^krinjar Marija 40 vin., £tok Ančka K 1, Vatovec Mil-ana 40 t in, Kariž Ana 50 vin , Merlak Franc E 1. Urbančič Katarina 40 vin., Pirjevec Antonija 30 vin., Nečitljiv podpis 10 vin., Malalan Franc K 2. Skupaj K 135 80.
Nabrano po gospeh Mariji Štolfovi in Mileni Pirjevčevi in gospodu Josipu Kontlju v Orleku:
i Stojkovič Antonija št- 42 K 1, Ravbar Marija št. 11 K 1 in 2 jajci, Pirjevec Marija št 12 pet jajc. Stojkovič Matija, vaški predstojnik št. 13 0 jajc*. Z1 Lee Ma tin št. 15 4 jajca. Stojkovič Karolina št. 16 5 jajc, Guštin Anton št. 17 K 1 in i 2 jajci, Ravbar Franica št. 18 3 jajca, Pirjevec j Jožef št. 10 K 1, Renčelj Vincenca Št. 21 K 1. Trebeč Antonija št. 24 K 1, Miklavec Anton št.
:: NALI OQLm
□□ nb
se računajo po 4 sto t. besedo. Mastno tiskane besedo se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina »naša 40 stotink. :
Urnj se dnevno nova in rabljena volna po kon-IIlipi kurenčni ceni. Pisati Debiasio, ul. Chiozza štev. 34.	# 313
AffflfV se	soba z dvema pos'eljama,
UUUu dvema dijakoma, pri ljudskem vrtu. Naslov ppve Inser. odd. Edinosti.	307
VtfORI s°b° za 15* septembra v bliž.ni vojaškega IjlClll trga. Ponudbe pod „Trgovec" na Inser. odd. Fdinosti.	402
ItUhČAIIN babica sprejme noseće na dom. — I&!YUacIlll Ul ca Chiozza 50, pritličje. 400
♦
Umetni zobje
z in brez CeUustl, zlate krone In obrobki
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Caserma št. 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
t
♦

milii^MHMir^ IIM
Pristno sveže m maslo
pravo dansko maslo
najfinejše maslo
prdda se pa- dnevnih cenah v
trgovini specijalitete.
Sugže čajno maslo, jajca, perutnina In divjačina.
Trst, ul. Campsnile št. 15
Prejel sem piJčance, kopune, teireve, (fazane) In najfinejši dezerini sir.
■MIIIHtnMmilHH
V časih epidemije je najboljše, da se vsaka družina preskrbi z limoni. Ker so pa limoni predragi, iih lahko nadomesti poslaieni iimonov sirup (brez alkohola), ki se prodaja na debelo in v steklenicah v ulici S. (Jiovanni 16.
Skozi vratni zastor na levi se je prihajalo v razsežen atelje, ki je bil opremljen z vsemi slikarskimi pripravami in je bil bogato okrašen z onimi fantastičnimi okraski, ki jih ljubijo umetniki.
Iz te sobe so vodila dvojna tapetna vrata, ena v ^redsobo stanovanja, drusra pa na ozke stopnjice, ki so bile določene izključno le za modele obojega spola.
Da končamo ta opis. naj Se povemo, da se je to stanovanje nahajalo v petem nadstropju lepe hiše v ulici Pigale.
Ura na stolpu cerkve Notredaine de Lorette je bila ravno sedem, ko je mladi mož dokončal svojo jutranjo toaleto.
• Mraza se tresoč se je zavil v četver-ne gube velikanskega moškega šala, oblekel nato še široko, debelo zimsko suknjo in si nazgal smotko.
Sluga, ki se je tresel mraza in je imel sedaj nos skoraj ravno tako rdeč, kakor je bil njegov telovnik, se Je prikazal ob vratih.
— No, — je vprašal gospodar, — ali je že voz pripravljen tam doli?
25 šest jajc, Husu Franc ia Karolina št. 30 dve piščeti, Husu Marij^at. 28 šest jajc, Črne Anton št. 31 K 1, Tavčar Jožefa at 32 pet jajc, Pirje* ec
Andrej St. 33 dve jajci, Zlobec Ana št. 34 Štiri jajca, Husu Resa tf 1, Husu št. 4 K 1 50, Trebeč št. 4-"> K —-60, posestniki hiš št 43, 9, 30, 14, 26, 20, 35 in 47 K 4-10 in 21 jajc, Pirjevec št. 2 t i jajca, Grgič Terez za, FemetiČ St. 17 K 1: Šemrou Franc, Fernetič čuvajnica 832 K 2; Perhinek Ivanka, Fernetič čuvajnica 77 K 2; Kert Marija, Fernetič čuvajnica 146 K 2; Pirjevec Ana, Fernetič čuvajnica 146 K 1 ; Ger^iČ Ivanka. Fernetič čuvajnica 146 K 1; Gergič Fraoc, Fernetič Čuvajnica 1-16 K 1; Več drugih 16 jajc. Skupaj K 24 20.
Nabrano po gospe Milki Štrekljevi in gospodični Karlini Brcarjevi in gospodu Antonu Ma-carolu v Šmarjah In Danah :
V Šmarjah: Tavčar Franc št. 3 K 1. Suber Emiliji št. 4 K —-60. Urbančič Franc št. 2 K —-4u Miklavec Ivan št 7 K 1, Miklavec Marija štev. 7 K 1, Miklarec Andrej št. 8 K 2, Malalan Ema št. 11 K 2, Malalan Anton št. 11 K 2. Trarapuš Josipina St. 13 K 2, FilipfMč Franc št. 14 K 1, Živec Franc 8t 16 K 2, Živec Marija št. 15 K 1, Rodica Marija št. 17 K — 30, FilipčiČ Tereza št. 18 K 2, Križmau Matija št. 19 K —-40, Ponh Frančiška št. 20 K 1, Rodica Alojzija št. 22 K —-60,
Rodica Emil:ja št 21 K 1 in 5 jaic, Suber Marij št 21 K —-6i\ Trpin Franc št. 23" K —-60. Ukms
Josip št 24 K 1, t kmar Anton št 25 K 2.
Dane: Pirjevec Anton št. 37 K 1, Pirjevec Marija ml. št. 28 K 2, Pirjevec Marija star. št. 2? K 1 Pirjevec Marija št. 80 K lf Pirjevec Franc št. 29 K I, Gregoretič Jožefa št. 36 K —-4^, Pir-j' vec Aua St. 31 K 2, Bekar Jožef št. 26 K —-80, Mahnič Marija št 25 K 1, N. N". K 1, Bekar Fr št. Z0 K 1, Grmek Marija št 18 K —'60, Bizjak Ana št 12 K 2, Miklavec Anton št. 35 K — 20, Miklavec Jožef št. 11 K — 60, Kovač Ivana št 40 K —-20, Bizjak Frančiška at. 2 K 1. Pirjevec Matija K —-40, Miklavec Ivana štev. 9 K 1, Blokar Jo-upina št. 32 K 1, Pirjevec Josip štev. 33 K 1, Zabric Mari;a št. 19 K — 40. N. N K —'42, Turk Mar ja, Sežana št. 235 K — 80. Skopaj K 49-32.
Vsega skupaj nabrano v občini Sežana: V denarju K 739-96, 3000 cigaret, 12 steklenic ribeza, 2 piščeti in 95 jajc.	(Konec)
ZOBOZDRAVNIK	»
_ V
Dr. J.Cermak
se ie preselil in ordinira sedaj i
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, i vogal ulice delle Poste.
Izgiranle zobov brezliolecine. Ploui&lraajs.
_ UMETNI ZOSJE. ^
FrafaSSi Rauber
TRST, Via 7errente štv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
pofrelžsn zb sedlarje.
Li
rže

Trst, Plassa I, Glovaam 1
kuhinjskih, in kletorakih poueb-
_ š&in od lesa in plat-enin, Škafov
vreat, čebrov in kad, t-odčekov, lopami, rešet, Hit in baatoonefcttih košev, lerbas^v ia metel ter mno^c
Priporoča
svojo trgrovHio s kuhinjsko posodo vsake vrute bodi od poredana, lemlje omaila, kositarja ali cinka nadalje paaamavtorje, Lletke itd. Za gostilničarja pipe, kroglje, sestlje in stekleno pos«do za vino.
TRST, * 5a C2rs" 3 33 Specijalist za KOŽNE in SPOLHc BOLEZNI. ŠIBKOST in NERVOZNOiT . za BOLEZNI v NOGAH in SXLEPI)S. Sprejema od 10-1 pop. In 4 • 7 ivaio -ob nedeljah od 10 - 1.
Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu naznanja tužno vest, da je njen večletni član, odbornik in najmarljivejši tajnik, gospod
Avgust Trojanšek
- c. kr, poštni koncepist in c. in kr. nadporočnik v rez. 30. avgusta t 1. padel junaške smrti na severnem bojišču. TRST-Sv. JAKOB, 8. septembra 1915.
IGNAZIO POTOCNIG
ulica Rlborgo štev. 28, vogal ul. Becche^le
Velika zaloga oblek ca moške In dečke. Specijaliteta: sukuje, alpagas, modre In črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce In srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se Izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po na/primemejših cenah-Izbtra blaga za moike obEeke. Sprejemajo se naročila po mari
i i ii m M