516
Angelček joče na cesti, majčken, bledikast otrok, gladen, ubog in raztrgan in golonog, golorok —
Otrok.
Zložil Zvonimir.
kakor zaplakani ptiček, kadar umira gladu, javor v zasneženi zimi, nag, trepečoč od mrazu;
Oče nebeški vse vidi. In zarosi mu oko, zvezdo umrlo pobere pa jo pripne na nebo . .
kakor ciganček pod Bogom, z rojstvom pregrešnim v  očeh, kakor utrnjena zvezda zdolaj na črnih tleh.
Prebivalstvo Evrope v XIX. stoletju.
Sestavil Vinko  Šarabon. (Dalje.)
'petovano smo že poudarjali, da so vse romanske države izvzemši Rumunijo glede rasti prebivalstva v XIX. stoletju daleč zaostale za drugimi državami, bodisi v prvi ali drugi polovici stoletja, a v drugi še bolj kakor v prvi; germanske države so Evropo prehitele v obeh polovicah, a s tem razločkom, da je relativno zelo hitra rast Velike Britanije v prvi polovici in nasprotno relat vno mala v drugi polovici stoletja kljubu zelo hitremu napredovanju v ostalih germanskih državah povzročila relativno nazadovanje Germanov v polovici 1850—-1900; pri Slovanih se kaže nasprotna smer, pomnožili so se 1850—1900 veliko bolj kakor 1800-1850; druge narodnosti so zaostale v 1. 1800.— 1850., a so to popravile v drugi polovici.
Če se nam že pri določevanju števila ljudi samega kažejo težave, postanejo te še veliko večje pri razmotrivanju narodnostnih razmer. Tako je n. pr. pri balkanskih državah od 1. 1800. do 1844., torej skoraj polstoletja, bila oficijelna številka za prebivalstvo 9 milijonov, to številko srečamo še 1840. Dočim se torej v knjigah v 40 letih Balkan ni pomnožil niti za tisoč ljudi, skoči številka 1. 1844. po neki štetvi kar naenkrat na 15 milijonov in to ostane do leta 1860.; od tedaj naprej je boljše. Jasno je, da teh števil ne moremo rabiti in si moramo drugače pomagati, a jasno je tudi, kako težavno je potem šele objektivno določevanje narodnosti.  Vendar pa pri-
demo   tudi   tu   do gotovih  zaključkov,   seveda  ne smemo gledati na desetine  odstotkov.
Končni rezultat nam kaže sledečo  sliko:1)
Leto	Evropsko v tisočih	Drebivalstvo °/o	Doba		Prirastek absolutni relativni v tisočih        °/o	
	Germani					
1800	49541	27-86	1800-	-1850	31953	64-5
1850	81494	3104	1850-	-1900	46294	56-8
1900	1277882) Slo vani:	3211	1800	1900	78247	157-94
1800	47229	26-56	1800-	-1850	22972	48-64
1850	70201	2674	1850	1900	50410	71-79
1900	1206112) Romani:	30-31	1800-	1900	73382	155-37
1800	61428	34-55	1800-	-1850	22786	37-09
1850	:        84214	32-08	1850-	-1900	23035	27-35
1900	1072492) Drugi:	26-95	1800	1900	45821	74-59
1800	19622	11-03	1800-	-1850	6989	356
1850	26611	10-14	1850-	-1900	15665	58-87
1900	422762)	10-62	1800	1900	22654	11545
0 Na prvo mesto damo Germane, ker jih je dandanes največ, na drugo Slovane, potem Romane in druge.
2) Ako seštejemo številke za 1900, ki smo jih vzeli iz dela Juraschekovega, dobimo 397,924.000, torej za 46.000 manj kakor prej; seveda nima to nikakega pomena.