Dolžnostni izvod. 1 P. n. Licejska knjižnica. ^ J—- — Haročnina listu: Cek> leto 60 dio, pol leta $0 din, četrt leta 16 din. Irren jugosiavije: Odo leto 120 din. Inserat! ali oznanila se •»računajo po dogovoru; pri večkratnem tnseriranju primeren popust Upravništvo «prejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon interurban št 113. Poštnimi ptattof f potoijg STRAŽA izhaja v pondeljefc, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je v Maribor . Koroška cesto št 5 Z uredništvom se mor govoriti vsaki dan samo od 11. do 12.ee Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosi Telefon interurban št 113. 11. štev, Maribor, din© 20. Januarja 1028. Letni!* XX. Sva sistema. Na Slovenskem smo imeli pri zadnjih volitvah v fconstituanto sedem skrinjic in jih bomo imeli pri volitvah v marcu najmanj toliko. Vendar pa v jedru sedaj lahko reduciramo boj med strankami in strančicami v dva temeljna sistema in tabora in na dve osebi, ker je za parlamentaren, legitimen boj in nastop izločen tretji sistem: komunističen. Ta dva sistema sta na Mii starni avtonomizem s krščansko moralo kot osvežujočo in gibalno silo, na drugi strani pa nezdrav, moralno in praktično, upravno in legislativno diskvalificiran centralizem. Kdo zastopa zlo? V našem javnem življenju zastopajo centralizem takoimenovani «naprednjaki«, ki so se po svojem življenju, mišljenju in delu ločili od ljudstva, izgubili stik ž njim, pa se vendar smatrajo v svoji nadutosti kot predestinirani njegovi voditelji. To so direktno in indirektno politični učenci in «kulturni« delavci sloven— ske Levstik-Stritarjeve dobe in nemškega liberalizma ali «Frcigeisterstva.« Čisto vseeno je, ali se ti ljudje danes imenujejo Kukovci, Žerjavi, Ravnikarji, Novačani, Deržiči, Pucelji, Drofeniki ali Kristani. Njihova moralno-etična podlaga, jedro njihovega svetovnega nazora je eno in isto, le metoda in pot k istemu končnemu cilju je različna. Pač jim koncediramo to, da je enim pot direktna, drugim indirektna, celo to koncediramo, da jo hodijo nekateri njihovi pristaši nekako podzavestno, vodstva gotovo ne, četudi se v svojem nakitu in v svojih krinkah razlikujejo. Koncem vseh kon cev je sedanji njihov center in tipičen reprezentant g. Svetozar Pribieevič. Marsikdo se bo ob tem imenu malo ironično nasmehljal, narodni socijalist celo odločno protestiral in vendar je res, ako ločimo bistveno od nebistvenega, jedro od lupine, ali izperemo šminko, ki je postala nekaterim življeiiska potreba. Na stvari se ne bo izpremenilo nič, ako se tej navidezno pisani družbi pridruži še vladoželjni in častihlepni dr. Šušteršič, ali Niko Zupanič z istimi lastnostmi, samo — manjšimi sposobnostmi. Naš' pirncip in naša pot. Proti temu sistemu nezdravega, pogubonosnega centralizma in verske indiferentnosti, odnosno pozitivne borbe proti krščanskim nravno-etičnim načelom stojimo mi s svojim jasnim programom in delom. Prostodušna, iz srca in razuma prihajajoča izpoved «Oin-nia renovare in Christo« in hrepenenje po uresničenju tega gesla nas vodi pri našem delu. Lepa armada nesebičnih delavcev na vseh poljih in iz vseh stanov, har monično združena v «Slovenski ljudski stranki«, ima kot svoje duševne očete Slomšeka, Mahniča in Kreka, kol aktivne bojevnike pa v prvi vrsti Korošca in Jegliča ter prijatelje in učence vseh imenovanih. Vse ogromno kulturno, gospodarsko, socijalno in politično delo sloni na sistemu samoupravne avtonomije in na principu krščanstva. Sad tega dela pa je današnje stanje slovenskega naroda in tega se nam pač ni treba sramovati! V vsem našem javnem življenju je sedaj reprezentirano in izraženo to z imenom Korošec, zato ga upravičeno smatramo Slovenci kot koncentracijsko gibajoče središče našega sistema in naših principov. Gotovo je primemo, ako dobi to dejstvo svoj viden izraz pri bodočih volitvah. Kaj pomenita praktično oba sistema? Sistein Pribičevičev in njegovih slovenskih direktnih in indirektnih prej imenovanih trabantov in satelitov pomeni pred vsem v kul turn o-prosvetnem oziru kulturni boj vsakemu pozitivnemu verstvu. In ker j -ravno katoliška Cerkev pozitivna in aktivna: boj katoličanstvu in iz tega izvirajoče neenakosti, zap o s vijanja in krivice nad v sim katoliškim jugoslovanskim elementom. Naš program mači mir, sporazum in bra-toljubno pravičnost. Sistem centralizma Znači za nas Slovence in Uidi Hrvate gospodarsko izkoriščava nje, izsesavanje, umiranje in smrt Zato je naš ubijalec in naš izdajalec, kdor je zagovornik centralizma. Naš sistem znači pravičnost, jednakopravnost in jednakoveljavnost pri «delu in jelu«, s tein pa zadovoljnost in srečo državljanov. Naš sistem daje garancije za možnost razvoja socijalne naše zakonodaje in socijalnih in humanitarnih naših institucij, sploh možnost izpopolnitve, realizacije socijalnega programa, sistem Pribičevičevega centralizmu znači zastoj in naravnost propad dosedanjih pridobitev. 'I'o naj bi pri Slovencih posebej imeli pred očmi oni voditelji in pristaši, ki si nadevajo priimek «socijalen«! Sistem legislativne in administrativo samouprave znači pri Jugoslovanih/ politično jednakopravnost, sistem centralizma 'pa popolno odvisnost in hlapčevstvo za ene, vsiljeno in neznosno hegemonijo za druge! Centralizem znači in reper tira pri .-.as korupcijo, gnjilobo in podkupljivost, bstc n samouprave in I avtonomije pa nepristran ko, stabilno, pošteno upravo in delo ter jasnost v ciljih in metodah. Uresničen e našega stališča pomeni zmago zadružništva in alfri izma nad materijalizmom, egoizmom in kapitalističnim i izrastki in pojavi. Naše stališče je uveljavljenje ljudstva, njegovih teženj, potreb, pravic in nazorov, znači samoodločeva-nje v na {popolnejšem in najplemenitejsem pomenu besede, znači vlado ljudstva, nasprotno stališče pa je zrelega človeka nedostojno in ponižujoče policijsko varuštvo, znači politično nasilje in strankarsko samo-pašnost. Na kratko rečeno znači centralizem sramotno po-daništvo, naš sistem pa samozavestno, osrečujoče državljanstvo, znači zmago misli, za katero smo se navduševali vedno, posebno pa še od majniške deklaracije naprej. In ker je tako, zato je na eni strani naše ljudstvo, na drugi strani pa politični nasilneži, desperadi, kričači in korupcijonisti. Ogromna večina našega ljudstva pa je zdrava, trezna in zavedna, zato računamo s sijajno zmago ljudstva pod praporom Slovenske ljudske stranke. Pridružite se nam vi vsi ogoljufani in prevarani, a naši somišljeniki pojdite z notranjim zadovoljstvom in s samozavestjo na delo za sijajno zmago svojih nazorov in svojih načel! Filpov I. Politični položaj. I j Zunanji minister zopet hujska preti Bolgariji. Izjavil • je, da bo vlada v slučaju, ako bolgarska vlada ne odpravi četnikov in komitov, podvzela skupno z romunsko vlado j proti Bolgariji primerne korake. Minister policije ocen-: ju je domače komite, katerih je vedno več, Zunanji minister pa pedtikuje Bolgarom vse komitske izgrede ter za-] hteva od bolgarske vlade, naj ona to takoj stori, kar : beograjska na more. Protičev volilni nastop. Za 31. t. m. sklicuje Protič j konferenco svojih pristašev ter vabi, naj pride na njo j iz vsakega okraja po par delegatov. Na tej konferenci j se bo sestal najprej samo začasni volilni odbor, ki naj j bi vodil volilno agitacijo- Ministre Protičev nastop zelo j skrbi in dan na dan se posvetujejo, kako bi se dalo j proti njemu nastopiti. Protič o slabi valuti. V svojem listu «Radikal piše j g. Stojan Protič o padanju dinarja in pravi med dru-i gim: Morebiti ni popolnoma slučajno, ca je pade» di-j nar od 5.86 na 3.75 v roku štirih dni po izidu komuni-j keja glavnega odbora radikalne stranke. Ako ta ne-i Srečni komunike .napoveduje, nov notranji boj v naši j državi namesto vejice notranjega miru in. pomirjen ja, i kdo naj potem še veruje v naš dinar. Naš mladi finan-j čni minister slabo sodi, da so temu padcu krive neka-I tete naše opozicijonaine stranke. Padcu dinarja so kri-j vi Nikola Pašič in ostali ministri. Ako bo to. stanje še l dalje trajalo, ho ostalo vse pri starem, novo bo samo, i da bo propadla tudi sedanja vlada. ‘ Polom demokratske stranke v celi državi Hrvatsko j časopisje javlja, da bo zglodala Pribičevičeva demo- f j bratska skupina po volitvah tako decimirano kot Puc- j j ijevi kmetijci. Zatrjujejo, da ne bo dobila na Hrvats-} kem Pribičevičeva grupa več kot dva do tri zastopnike, j j morda celo samo enega in še tega radi zanikmosti ra j dikaiov, ki hi lahko spravili pod svoj politični klobuk j prav vse pravoslavne iz Hrvatske,.ako hi postavili bolj [ f privlačne kandidature. Pa niti v Srbiji ne gre demokra- ; j lom bolje. V Beogradu se je vršila v predsedništvu na-i rodne skuščine konferenca Pribičevičevih pristašev. Po f vod te konference je bilo dejstvo, ker narod odklanja . < povsod demokrate desničarje. Srbija, ki je imela poprej j t tri četrtine demokratskih glasov, a sedaj noče slišati o j j njih! Iz Srbije demokralje desničarji he bodo dobili več i I kot 10 zastopnikov. Pribičevičeva grupa torej ne bo ve- j I čja, kot je bila doslej Puci jeva Samostojna. \ Srbski republikanci so razvili živahno agitacijo. Po I j okrožjih Srbije in Macedonije se vrše zborovanja ih se- $ s stanki, na katerih se postavljajo tudi kandidati. Velika , j aktivnost se opaža v smederevskem, niškem in topliškem t okrožju, v katerih bo nastopil kot nosilec liste Jovan i ; Gjonovič. V Prilepu se je vršilo veliko zborovanje srbske j j republikanske stranke, Id je bilo zelo dobro obiskano, — j ; Tudi v Črni gori dobro stojijo in tako bo ie menda res, i da se bodo te stranice na jugu oklenili vsi nezadovoljni in j ogorčeni elementi. Za nedeljo pripravljajo republikanci \ svoj drugi shod v Zagrebu. Državni denar za agitacijo. Upravitelj Vukovič iz ? ‘ Varaždina je zahteval od velikega varaždinskega župana j i Gašparca kredit 20.000 dinarjev v svrho nadzorstva nad ! j občinsko upravo v Medjimurju ih potovanj ob meji- Pa i l tudi v Beogradu so se te dni sestali Pašič, Ninčič ter La- j j zar Markovič in so razpravljali o volilnem fondu radi-j kalne stranke. Ob tej priliki se je zahtevalo od Markovi-; ča, da izda za potrebe tega fonda posebno nakazilo iz : fonda sekvestriranih imetij. Iz tega fonda so hoteli pr- j ’ votno nabavili hrano za pasivne kraje, a se je to opustilo in sedaj bodo rajši porabili ta denar za volilno agi- : tacijo. Pt» svetu. Iz francoske okupacije. Francoske oblasti se udaja jo pritisku, ki se vrši na nje od vseh strani. V Dortmundu so sc uprii poštni in brzojavni uradniki, zahtevajoč izpustitev generalnega ravnatelja, kateri zahtevi je francoska oblast takoj ugodila- Spuščen je na svobodo tudi generalni železniški ravnatelj v Essenu Jahn, kakor tudi rudniški svetnik Pusch in poštnobrzojavna podravnatelja Zahm in Junger. V Dortmundu je prišlo med železničarji in francoskim poveljstvom do sporazuma. Francozi so evakuirali postajo in obljubili, da ne pošljejo več tja vojaštva. Nadalje so obljubili Francozi tudi, da opuste nadaijne aretacije funkcijonarjev. Fran cosko poveljstvo se je nadalje udalo grožnji rudarje' v državnih podjetjih in pustilo na svobodo generalna ravnatelja Ahrensa in Bo tona proti kavciji 60.000 M. V južnem delu so francoske čete zapustile rudnike. De lavci zahtevajo tudi, da se spusti na svobodo predsednik državnih rudnikov Reifeisen. Angleško okupacijsk poveljstvo na Porenju ie sporočilo francoskemu poveljstvu in medzavezniški komisiji, da se ima preklicat’ zapor finančnega predsednika v Kölnu. Angleško pb-veljstvo izjavlja nadalje, da ne pripušča novih aretacij v svojem okupacijskem področju. — Z drugimi aretiranci postopajo francoske oblasti kot z navadnimi kaznjenci. Nemška viada je organizirala obsežno podporno akcijo za oškodovane in preganjane. Udruženje nameščencev, ki šteje nad 360.000 članov, je soglasno sklenilo pomagati onim članovm, ki so radi francoske okupacije gospodarsko oškodovani. V to svrho bo udruženje zbiralo dobrovoljne prispevke v minimalnem znesku 200 mark. Vlada namerava organizirati po vsej državi akcijo, ki bi zbirala podporna sredstva za stradajoče delavstvo v Ruhru. Prometno vodstvo celokupnega gospodarstva v Mainzu je sklenilo pomagati z vsemi sredstvi tovarišem v rulirskem ozemlju v njihovem odporu. >— Vrhovni organi poljedelskih udruženj v Porenju poživljajo svoje člane za skupen boj proti vsem francoskim odredbam. — Sploh pa Nemčija samo čaka, da š< francoska mobilizacija razširi in da bodo vpoklican: tudi vojaki iz svetovne vojne, ki bodo že vedeli in-znali izraziti svoje nasprotstvo do vojno-nasilne politike današnje francoske vlade. Ameriška obsodba francoske okupacije. Po vesteh iz raznih svetovnih listov je označil senator Borah v neki izjavi pohod Francozov v ruhrsko ozemlje kot čin brezsrčnega militarizma, ki pomen ja kršitev premirja in versailleske pogodbe ter prestopek proti človečanst-vu. Senator Borah je grajal politiko državnega urada, ki je večinoma nedelaven ter je zastopal stališče, naj Zedinjene države označijo svoje stališče z oficijelnim protestom. Francoska akcija ne bo dovedla do odškodnine, temveč bo povzročila največjo bedo ne samo Nem čiji, marveč tudi narodom cele Evrope, neposredno psi bo prinesla škodo tudi ameriškemu narodu. Nemčija in Rusija. V diplomatskih krogih se govori, da obstoja poleg genovske gospodarske pogodb med Rusijo m Nemčijo še posebna pogodba vojaškeg značaja, katere besedila pa se antanti kljub vsein trudu ni posrečilo dobiti. Za obstoj te pogodbe govoi dejstvo, da je nemški zastopnik na nedavni razorožit veni konferenci v Moskvi bil vedno ob strani Litvinova in da je pazil na vsak pogled in kretnjo svojega rv skega tovariša. Te dni so se vršile v Moskyi demonstracije za Nemčijo in proti antanti, na katerih so nosili napise «Rešitev Nemčije je samo v zvezi s sovjetsko Rusijo« Izjava bolgarske vlade glede komitov. Na hujskanja iz Beograda so zastopniki velesil v Sofiji podvztti pri bolgarski vladi diplomatske korake in jo opozorili na zapktljaje, ki bi mogli nastati povodom vpada bo: garskih komitašev na ozemlje Rumunije in države L-HS. Radi tega je pozval ministrski predsednik Stnmbo-lijski k sebi zastopnika naše države v Sofiji ter mu izjavil,- da želi bolgarska vlada tudi nadalje obdržati prijateljske odnošaje s sesedi. Naglašal je, da nima bu garska vlada ničesar skupnega z delovanjem četniškiij organizacij ter je podal obljubo, da bo pregnal vse organizacije «mokedonstvujučih.« Kriza češke industrije. V nekem poročilu o polo žaju čehoslovaške industrije izvaja glavni tajnik če hoslovaške industrijske zveze, da se pričakuje pri približnem kurzu čehoslovaške krone v višini 15 centimov v dogiednenl času počasen preobrat, da pa se ne mor1 govoriti o premaganju krize. Za trajno zboljšanje krize je potrebno znižanje premogovnih cen in tarifo' Sedaj je na čehoslovaškem 330.000 brezposelnih delavcev. Nefundirane avstrijske dolgove je reparacijska komisija takole razdelila: a) Od avstrijskega predvojnega dolga prevzame: 1. avstrijska republika 36.827 odstotke 2. Italija 4.087 odstotkov, 3. Poljska 13.7333 odstotke.. 4. Romunija 1.610 odstotkov, 5. Jugoslavija 2.034 odstotkov in 6. čehoslovaška 41.700 odstotkov, b) Ogrski pied vojni dolg se razdeli: Sedanja Madžarska 45.733 odst.tekov, 2. Rurmmija 21,802 odstotkov, 3. Jugoslavija 14.116 . S? ra n 2. STRAŽA 26. januarja 1023. odstotkov, 4. Čehoslovaška republika 12 )22 odstotkov, 5* Avstrijska erpublika 1.5t - in 6. fie,.a .. odstotkov. Prevzetje teh dolgov se šteje za prvi tičk o 1 dne 18. julija ttfeO, za drugi pa od dne 26. julija 192:.. ko so bile mirovne pogodbe ratificirane. Ta pa tis Ho s Za voditelje prej «napredne«, danes JDS (ali DS) stranke ni bolj značilne splošne poteze, kakor brezmejna oblastna komodnost, katera brez idealizma, brez deta in požrtvovalnosti hlepi po oblasti za vsako ceno. Zato so svojo vlogo poraz za porazom žalostno doigrali. lo je bito ob prevratu hudo spoznanje, ki mu je sledil' tako obupen, kakor udoben sklep: postanimo «državo tvorni«! Z državno silo, pod zaščito pušk, bajonetov in vseh paragrafov ni vrag, da bi ne pbmandraii Korošca. Načrt je lep in lahko bo delo. Da se iznebijo še tega tabkega dela, so ustanovili podružnico pod lažnim imenom «samostojna stranka.« Tako so stopili na plan ti politično nezmožni, pa zato do ogabnosti naduti in kričavi otroci. Žerjav in Kukovec sta jih učila hoditi, vzeta jih celo k polnim koritom, kjer pa so se ti liehvalež-neži kmalu preobjedli in postali ošabno predrzni, idealna nevednost pa jih itak diči od rojstva in jim ostane vse tja do groba. Odpovedali so poslušnost svojim očetom, zatajili jih na zelo grd način in zdaj, ko se prav po otroško med seboj lasajo in prepirajo, proglašajo javno celemu svetu: Mi sami — po svoji poti — hočemo ubiti klerikalnega zmaja, «če teče kri, iz nosa teče«, tako korakajo ti ncbogleni paglavci na — velikega zmaja, gorje mu! Stari liberalizem je sam od sebe poginil, ker je bil čisto židovskega porekla in zato drugim, posebno pa našemu narodu, popolnoma tuj. Naprednjaki upajoči torej, da bo Samostojna kot izrazilo kmetska stranka, osvežila politično ozračje in prinesla nekaj novega v politiko, pričakujoči od nje živahen in zdrav pokret, so jo začetkom pozdravljali vsi «naprednjaki«, samo njeno sumljivo rojstvo s še bolj sumljivimi botri je vzbujalo težke pomisleke. In — glejte zlomka — po treh letih politične, za narod dosti sramotne šole, sredi hudega meteža v celi državi revčeki niso našli boljše rešitve od klerikalnega zmaja. Prav lepo, ee hočejo maščevati pogibelj svojih političnih očetov, junaško je, če sami kopljejo grob svoji politiki; toda vedo naj vnaprej, da danes vsaj — ta ne bo vlekla. Tri leta so svojo «naprednost« skrbno-nerodno zamotavali, v najslabšem trenutku, v obupu potapljajočega se bojazljivca, «o jo privlekli z votlo frazo na uan. Stojimo pred gospodarsko polomijo, ki ji nihče ne vidi ne konca in ne dna; ob peklenski špekulaciji brezvestnih bankokratov se majejo državni temelji, vidno hira njen kredit na zunaj in na znotraj. Narod ječi, brezupno zroč v bodočnost, ves gmotni in duševni napredek stoji, cinično pa drvi naprej peščica zločincev. Raztrgali ste nam Slovenijo, da bi nas, preklajoče in mrzeče se Kranjce in Štajerce, nevidoma zateptali v balkansko blato, Vaši duševni očetje — prokleti Vi, prave izdajice in edine naše «suženjske duše«! — o vsaki priliki smešijo čast in slovensko ime, ki so nam ga naši čisto kmetski pradedje očuvali v stoletnem trpljenju, Vi pa, strahopetni, to še javno priznate in tajno podpirate. In tu najnovejše, evo Vam, junaki suženjskih duš, dokaza za rešpekt, ki ste ga zaslužili: Velika Srbija, po svojih predstavnikih, ki jim lastni zarod ne ho častil imena, proglaša Slovenijo za svojo kolonijo, pošilja nam slovenskega odpadnika, po mišljenju Velikosrbijanea, za slovenskega ministra, brez naše volje in proti naši volji. Tega ne vidite, delate se sk-pe. Zatirali so nas stoletja, tako pa nas zasmehovati si niso dovolili naši sovražniki; naša ljubeznjiva «brača« pravijo, da moramo, kar oni hočejo in mi jim odgovarjamo: jok, nikdar! Kot nositelji in prvoborci umne nekrvave kulture, kot najzdravejši kvas državne bodočnosti mi hočemo skupno državo, toda le kot-pravi, polno- in enakovreden narod, kot svobodni državotvoren Ako je v državi narod druge vrste, manj vreden r*arod, mi to nismo, ker to biti nočemo. To je naša politična volja. To je danes glavno, to je naše življenjsko in častno vprašanje. Ko bo Slovenec deležen iste svobode, ki jo zase zahteva Srbin, potem — no, potem si ogledamo še druge zmaje in ne samo klerikalnega, če želite in pametnejšega dela ne najdemo. Za danes Vaša od boljših zavržena fraza nikogar ne plaši, nikogar ne privabi. Dnevne novice. Zborovanja poslanca dr. Hohnjeca. Poslanec dr. chnjec bo zboroval na svečnico po rani službi božji pri v. Jurju ob Ščavnici, Popoldne istega dne pa pri Mali edelji. V nedeljo 4. svečana bo zboroval dr. Hohnjec a rani sv. maši na Kapeli, popoldne pa v Ivaničih. Pri-;a i in somišljeniki, udeležite se teh shodov polno-:evilnoi Folicajdemokratski pastil ski list — ali nekaj za smeh i ratek čas. Te dni je razposlalo tajništvo demokratske .ranke v Mariboru na deželo na tisoče izvodov pastircih listov tele smešne vsebine: «Dragi tovariši! Z veli-nskim naporom dela z vsemi sredstvi klerikalna stranka a to da dobi v mariborski oblasti večino, da zavlada v m delu Slovenije in izsili sklep, da se pridruži ta oblast ubijrnski. S tem bi zavladala zopet z vso silo reakcija in ijveč bi no starih žalostnih vzgledih trpelo šolstvo in -jlniki. Učitelj, ki je po zaslugi demokratov postal ena-opraven državni uradnik, bi postal zopet podložnik kle-kalcev. Državna misel bi se med tem narodom ne samo ne širila, temveč naravnost uničila. Da se vse to prepreči, ■T z vsem| sredstvi ojačiti vrsto naprednih političnih bo je viukov, da izidejo pri prihodnjih volitvah kar najmočnejši. Razveseljivo je, da se oglašajo iz vseh vrst naprednjakov ljudje, ki zahtevajo skupen nastop naprednih shank. loda voditelji kakor kmetov tako narodnih socialistov se iz strahu, da izgubijo vodilno vlogo, temu skupnemu nastopu ^ protivi jo. Morda jih bo strezni! energičen nastop zlasti mnogoštevilnega obrtništva, ki odločno zahteva skupen nastop in izjavlja, da se prikluči v slučaju, da ta zahteva ne bi rodila uspeha v celot* i stranki, ki tak skupen nastop želi t. j. demokratom. Prekmurci, ki imajo zl.000 glasov, so se odločili za domačina Kuharja kot okrajnega kandidata, za dr. Kukovca pa kot nosilca demokratske liste. Za 1 mandat bo treba tokrat nad 5000 glasov, tako da ostanejo narodni socialisti, ki so imeli zadnjič 2300 glasov, brez mandata in so njihovi glasovi za napredno stvar izgubljeni. Kajti, kdor nima količnika, ostane po novem volilnem redu brez mandata. Seveda pa je navzlic težavnim gmotnim prilikam ali pa morda savno zaradi teh sveta dolžnost vsakega demokratskega inteligenta, da jači demokratsko stranko, ki je edina imela smisel m srce ža učiteljstvo in uradništvo. Kmet, ki misli, a re ' samo on te sloje, ne more imeti pravega razumevanja zanje. Namen tega pisma je ta, da se v teh usode-P°|n_ in za sta‘ne nameščence prevažnih tednih lotite, političnega uela v zavesti, da bo samo energičen nastop vseh naprednjakov ali v skupni napredni fronti ali pa ped okriljem demokratske stranke pritisnil klerikalce in druge nazadnjake ob steno in omogočil, da pridejo prijatelji stalnohameščencev in napredka v še večjem številu v parlament. Prosim vas, da posnemate klerikalno inteligenco in pridobivate stranki pristaše v svojem okolišu. Vsak posamezen glas je važen. Poročajte o stanju stranke v tamošnjem okolišu in o potrebi kakega zaupnega ali širšega sestanka ali javnega shoda. Seveda, vam stranka povrne vse stroške, ki bi jih imeli z agitacijo in s poročili. Zdravo! Fran Voglar 1. r., ravnatelj ženskega učiteljišča Maribor.« — Kakor razvidno iz Voglarjevega pisma, gre demokratom samo za učitelje in državne nameščence. No, učitelje bodo že dobili, vsaj nekaj, a z državnimi nameščenci ne bo nič, ker ravno za državnega uradnika ni storila demokratska stranka prav nič vkljub vsem obljubam. Pismo zgorajornenjene vsebine si naj gosp. Voglar in Kukovec shranita za po volitvah, ko bosta gledala napredno fronto na Slovenskem v številkah. Kdo je še dr. Kukovcev kandidat pri prihodnjih volitvah? Pri srečanju mladoliberalnih zaupnikov v Šmarju je introniziral dr. Kukovec kot svojega kandidata trgovca iz Podčetrtka Antona Cvetka. Ta kandidat bo ena najbolj-privlačnejših rnladodemokratskih kandidatur, ker je bil cel čas vojne v svojem okraju tako vesten vsestranski rekvizitor, da so mu ljudje radi njegove skrbi za blagor Avstrije in svoj žep dejansko grozili. Če bo sedaj vojni dobičkar in ljudska pijavka Cvetko nastopil javno kot kandidat, bo kar najbolj razkoncentriral vse Kukovčeve demokratske sile ob Sotli in v šmarskem okraju. Zvedeli sme pa, da g. Cvetko ne bo nastopil javno kot kandidat, ampak se je že koj pri intronizaciji zadovoljil s kandidaturo na papirju v mladoliberalnih listih. Vsakoko pa uživa gosp. Cvetko dr. Kukovčevo debelo zaupanje in k temu mu čestitamo! Aladar Kottas in demokratsko- državna politika. Madžarski vojni hujskač pl. Kottas, ki je tako na debelo potegnil taborite, že nekaj dni premišljuje madžarsko vojno politiko v jetnišnici. Afera Kottas, katero smo razkrinkali po naših li tih, roma sedaj po hrvatskem časopisju in prihajajo na dan vedno novo razkritja o lopovščinah, katere je uganjal gospod Kottas v Zagrebu pod zaščito demokratskih vladinovcev. Kottas je bil negovanec vojnega ministra in posebnu pa ga je ščitilo policijsko ministrstvo in demokratske i. ladne osebnosti. Sedaj pa, ko je Kottas razkrinkan kot navaden madžarski goljuf, ki je že pod ključem, pa ravno police'demokratsko časopisje molči o celi zadevi kot grob in to ne samo «Tabor« in «Jutro«, ta «najboljša« slovenska dnevnika, ampak tudi hrvatska in srbijanska policajdemo-kratska glasila. Demokratska stranka pač doživi skoro vsaki teden kako afero večjega obsega, katera pa ne blamira samo samo sebe, ampak škoduje celi državi na znotraj in na zunaj. Za afero Aladar pl. Kottas pa so si stekli največ zaslug mariborski policajdemokratje in žnjo kronali svojo državotvornost za volitve. Graje vredne razmere na postaji v Konjicah. Na tukajšnji železniški postaji se opazi včasih marsikaj, kar občinstvu vse preje, nego ugaja. Čakalnica se odpre komaj 15 do 20 minut pred odhodom jutrajšnjega vlaka. Potniki, kateri vsled skrbi, da ne bi vlaka ne zamudili, malo prej na postajo pridejo, morajo čakati, dokler se jim čakalnica ne odpre, zunaj na prostem, kar pa sedaj v tem mrazu gotovo ni nič zavidljivega. Čakalnica III. razreda, ki je ob enem tudi restavracija, je pri sredini s stoli zabarikadirana tako, da je posluževanje skoro polovico razpoložljivih sedežev občinstvu onemogočeno. Ako se to vedno dogaja nam ni znano, pač pa je bilo vse to opaziti dne 16. jan. 1923. Enega od potnikov, kateri se je hotel poslužiti sedeža onstran «barikad«, je gospod postajena-čelnik — ime neznano — čisto po nekdanje «feldvebel-sko« nahrulil. Gospodu postajenačelniku bodi omenjeno, da je vsakega javnega organa dolžnost, vljudnost napram občinstvu. Tudi mu bodi povedano, da je on zaradi občinstva tam in ne občinstvo zaradi njega. Torej v prihodnjič pričakujemo malo več vljudnosti. Več potnikov. Wranglov režiser s tremi ženami. Aleksander Vc-leščagin, bivši režiser v Skoplju ter Sarajevu, ki gostuje sedaj v Sarajevu in je bil svoj čas kratko dobo v Zagrebu, je obtožen radi dvoženstva in radi obetov zakona. Za svojega bivanja v Sarajevu se je seznanil Vc-rešeagin z 181et.no hčerko ruskega polkovnika Olhol- kova, Anico. Kmalu po spoznanju jo je povabil, naj se pelje z njim v Zagreb, kjer jo bo poročil. Dekle mu je sledilo, a že po tridnevnem skupnem bivanju v Zagrebu jo je zapustil in pobegnil. Anina sestra Marija je prišla po svojo sestro in jo odpeljala iz Zagreba zopet v Sarajevo. Družina Olholkova se je pa kljub temu zanimala za pobeglega Vereščagina. Preiskava in poizvedbe so dognale, da ima Vereščagin dve poročeni ženi, eno v Novem Sadu, s katero ima otroka in eno pa v Carigradu. Po ravnokar omenjenih informacijah je r.ot^^na. Ulholkova prijavila Vereščagina sarajevski po iiciji, ki ga je ovadila pri državnem pravdništvu radi dvoženstva, obljube zakonov in potvorjenja dokumentov. Rok zn vložitev dohodninskih napovedi in naznanil 0 izplačanih službenih prejemkih. Davčni zavezanci se opozarjajo, da finančna delegacija še ni objavila roka za vložitev omenjenih napovedi in naznanil za leto 1923, ampak da izide o tem razglas, ki bo določal rok do konca februarja t. 1. šele te dni v «Uradnem listu.« Rok za vložitev torej ne poteče, kakor prejšnja leta, že koncem januarja, ampak šele koncem februarja 1923. Nezakurjeni vagoni v Srbiji. Po srbskih železnicah sploh ne kurijo po potniški vagonih, ker v tem slučaju prištedi strojevodja na premogu in to mu zopet vrže nagrado od strani ravnateljstva. Žalostna smrt dveh beograjskih študentov. Minuli pondeljek je zadela nenadna smrt 27 let starega tehnika Ranka Joksimoviča v njegovi delavnici v Beogradu. Tehnik je. preizkušal svoj aparat, vsipa val karbid v vodo in ko sta se spojila voda in karbid, je aparat nenadoma eksplodiral. Pokrov od aparata je vrglo v strop kjer se je odbil in priletel s tako silo na glavo Ranka, da je obležal ta pri priči mrtev. Istega dne se je ustrelil v Beogradu komaj 24 let stari jurist Radovan Kuzman-čevič, ker je poneveri! 43.000 dinarjev kot blagajnik pri mednarodnem transportnem društvu. Vojaške begunce vklepajo z žico. V varaždinski županiji so se dogodili v zadnjem času slučaji, da so orožniki in vojaške patrulje zvezali vojaške begunce ne z verigami, ampak z žico, ki se zajeda do krvi v meso. Potniki, ki so videli to barbarsko postopanje so se ogorčeno in upravičeno zgražali nad tako nečloveškim postopanjem z ljudmi. Splavarji in lesni obrtniki priredijo svojo Veselico v nedeljo, dne 28. jan. 1923 -v Selnici ob Dravi v gostilni ligo, po domače Gašper. Začetek ob 5. uri popoldne. Cene na lesnem trgu so v zadnjem tednu se držale krepko in je celo zaznamovati povišanje istih. Bukova drva suha in na pol suha so se plačevala po K 95 — IIO za 100 kg naloženih na vagon. Okrogel Ses K 800.— do 900.— za 1 meter naložen na vagon. Deske in sploh mehek rezan les K 2000 do 2300 za en meter, naložen na vagon, tesan les K 1150.— do 1250.— in celo več za 1 meter ob Dravi. Tesan les naložen na vagon se je plačeval po prilično 1500.— naložen na vagon. 5 Iz Ptuja. Volilno gibanje. Pri Orešniku oznanja srečno re-republiko neki Golob iz Ormoške ceste, baje zastopnik Vzajemne zavarovalnice, in pridno plačuje za pijačo* Uspehov ima veliko, a samo v O: šnikovi gostilni. —• G. Mikuletič, zakaj pa ne pridete več na Mestni vrh? Razširite vendar svojo NSS tudi na kmete! Tam bode veliko žetve! — Koalicija socijalistov z narodnimi so-eijalci je gotova stvar. G. Mikuletič že dolgo hodi k g. Fratniku v šolo, da bi se kaj naučil. Med socijalnimi demokrati pa se vsled tega pojavlja vedno več dezerterjev. — V Narodnem domu pa vodita agitacijo za enoten nastop naprednih sil naprednjak J. Sagadin, tajnik okrajnega zastopa in njegov brat M. Sagadin. Ta agitacija je seveda najmočnejša in ves Ptuj se pred njo trese. In čujte, ludi «klerikalci« se gibljejo. Tako poroča mariborski «Tabor.« Dediči, pozor! Dediči po ranjhi demokratski stranki v mariborski oblasti (srez Ptuj) naj se zglasijo pri upravniku zapuščinske mase g. dr. Tonetu Gosaku. Istotam si lahko vsak tudi ogleda najmodernejši rešilni pas tvrdke «Radikal« in ameriško brizgalnico proti 'klerikalni« peronospori, oboje iznajdba tukajšnje tvrdke «Panonija.« ZastopnikUza deželo naj se zglasijo v glavni agenturi pri g. L. Sagadinu, tajniku okrajnega zastopa. Visok obisk, že več dni pričakujemo v Ptuju svetovalca krone ministra Zupaniča, ki si je že naročil sobo pri Osterbergerju, pa mu je agitacijski fond v Prekmurju skopnel. Brez pare pa v Ptuju ni hotel nastopiti. Draginja pada, banke naraščajo. Slavenska banka bo otvorila tudi v Ptuju svojo podružnico. Seveda ho sezidala tudi lastno hišo, kakor jo ima tudi podružnica Ljubljanske kreditne banke. Varnost posojilnice pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Pišejo nam; Tukaj j'e nastalo med ljudmi malo razburjenje Zaradi posojilniškega tajnika, ki je bil aretiran radi tatvine v župnišču. Govorilo se je namreč, da je izvršil večje po-* neverte tudi pri tukajšnji posojilnici, navajalo se je znesek 10.000 kron itd. To razburjenje je popolnoma neutemeljeno. Tajnik posojilnice Ljudvik Pečnik ni v posojilnici poneveril ničesar, kar je ugotovil tudi gospod revizor zadružne zveze, ki se je zadnje dni mudil pri zadrugi. Posojilnica stoji slejkoprej trdno in varno ter je vsaka bojazen neupravičena. Urbančani naj: se ne dajo zbegati po raznih govoricah, ampak naj mimo in brez skrbi tudi v naprej zaupajo svoje prihranke posojilnici. Posojilnica obrestuje hranilne vloge po 5 odstotkov in je kmetski zavod, katerega so ustanovili in ga vodili sami kmetje* katerim more vsakdo brezdvomno zaupati. wunvun-:' h Maribora. Župan Grčar blamiran. V zadnji seji občinskega sveta so socialisti in demokrati nalagali Mariborčanom nove davke. Skrbno so stikali in iskali, kje bi se še dobila kaka nova doklada, ki bi vrgla demokratsko-socialistični večini denar za razmetavanje in zapravljanje. Bahunovci in demokrati so glasovali seveda "za vsak predlagan davek, ne da bi se vprašali, ali bode ubogo ljudstvo zmoglo vsa ta plačila. Glasovalo pa ie za te davke samo 16 možiceljnov, to je vsi demokrati in Bahunovi socialisti. Zastopniki SLS so glasovali proti, narodni socialisti in 4 zastopniki delavske zveze pa sploh niso glasovali. Dr. Jcrovšck je že v seji povedal večini, da so njeni sklepi o novih davkih neveljavni, ker je za davke glasovalo samo 16 obč. svetnikov, treba pa je za take sklepe, da so veljavni, 21 glasov. Večina je to trditev dr. Jcrovšeka smešila ter trdovratno glasovala dalje. In vsi ti sklepi, ki jih je napravila zaslepljena večina, so neveljavni, ker mestni občinski red zahteva v § 49 za uvedbo novih davkov in bremen najmanj 21 glasov, naši demokrati in socialisti pa so jih spravili skupaj komaj 16. Žalostno, da mariborski župan Grčar tako malo pozna mestni občinski red, žalost- ! no pa tudi, da mu člani večine niso pomagali, dasi se- I dita v večini dva jurista: dr. Sernec in dr. Mulej. Te : demokratske in socialistične korifeje od župana Grčar- j ja pa dol do Bahuna in dr. Serneca ter dr. Muleja so j se rogale dr. Jerovšku, ko jih je opozoril na pogrešno i in neveljavno sklepanje. Zdaj pa tičijo vsi skupaj do j grla v blamaži. Župan Grčar je takoj že drugi dan v j sredo naznanil pismeno občinskim svetnikom, da je bilo glasovanje o proračunu v torek nepravilno, zaradi tega se bo vršila v soboto zopet seja občinskega sveta, kjer se bo ponovno glasovalo o novih davkih, župan Grčar se je torej neusmiljeno blamiral, blamirana pa je tudi cela večina z dr. Sernecem in dr. Mulejem vred. «Enakost« ■ je v zadnji številki na vse pretege hvalila -diplomatične in pravne zmožnosti socialdemokraških zastopnikov v občinskem svetu — zdaj pa tiči Bahun s svojimi pomagači vred v sramotni blamaži. Maribor j je zadela žalostna usoda, da mu načeluje pred vsem j svetom blamiran in od občinskega sveta grajan župan, j Pa naj bo. tudi te sramote bo enkrat konec. Bahunovci j zdaj nestrpno agitirajo med občinskimi svetniki, da za j gotovo pridejo v soboto na sejo in glasujejo za njihov j proračun in s tem za blamiranega in grajanega župa- j na Grčarja. Če bo le kaj pomagalo! Zapomnijo si naj, ’ da morajo imeti 21 glasov za nove davke, ako teh ne J spravijo skupaj, potem je boljše, da sejo že naprej od- j povedo. Na vodjo vojaškega urada pri mestnem magistratu I opozarjamo merodajne osebnosti mariborskega občin- j skega sveta ter zahtevamo, da posvetijo potrebno pozornost temu gospodu, ki si je po prijateljstvu z razni- ■ mi višjimi in visokimi gospodi ob pitju in petju pri- 1 dobil toliko opore, da nemoteno ter skrajno predrzno počenja razne nečednosti. Začnimo od kraja in mestni magistrat naj si iz tega izbere, kar spada v njegovo kompetenco, žena, od katere je ločen že tri leta, ga toži sedaj radi sleparije, on se pa znaša nad njo s tem, i da je oskrbel odpoved njenega gostilniškega najemni- 1 štva v Narodnem domu in da hoče spraviti na njeno : mesto svojo prijateljico. Ločen je že tri leta, pri magi- ; si ra tu je pa vlekel do avgusta lanskega leta mesečno za ženo 400 in za hčer, ki je pa že omožena, 500 kron. S Žena je o tem nekaj slišala in da prepreči izplačevanje ■takih nepostavnih doklad, se je obrnila na občino, od župana je pa dobila odgovor, da nima pravice povpra- i sevati po prejemkih mestnih uslužbencev. Prijateljica, ki hoče sedaj prevzeti gostilno v Narodnem domu, ima , brata in ta je opravljal z njim že razne temne kupčij- j ske posle. Govori se o raznih denarnih špekulacijah 1. j 1920 in skozi par let že o hišnih kupčijah. Pri nekate- ; rili se je po protekcijah in po prijateljstvu dobilo celo | posojilo iz mestne hrani nice. Mož se je na svoj način j udejstvoval tudi pri stanovanjskem uradu. V neki za- i devi nam je znano, da je dobil v nagrado tri «mecelne« krompirja. Za razne izlete na Pragersko in Polskavo je j rabil kočijo in konje mestnega pogrebnega zavoda. Z ji njim pajdašijo ter so ga tudi na take izlete spremljali razni ugledni gospodje, tudi iz sodnije, včasih sicer prav lepo pojejo, pri nekem izletu so se pa pri obilnem vinu glasovi'tako izvrgli, da jih je službujoč orožnik : že mislil aretirati. Skozi znano vinsko in pevsko druž- ■ bo si je pridobil tudi naklonjenost župana Grčarja, ; Kako ne bi, saj so celo že mariborski socijalisti prišli j na to, da se Grčarjevo županovanje mnogo ravna po Joanenju in navodilih znanega omizja pri «črnem orlu« j "in v «Grajski kleti.« — Bodi še povedano, da se mož : rad postavlja in baha s svojim «velikim vplivom na L magistratu.« Na neki seji mestnega sveta je menda tu- j di v zavesti tega vpliva zahteval, naj se neka ženska i pisarniška moč nastavi v njegovem uradu in proti občinskemu svetniku g, dr. Leskovarju, ki je pripomnil, naj ief malo več dela, je potem grozil, da bo tožil ter da mm bo že pokazal. Pridnost in službena vnema, da je skoraj ni para! Neki natakar je bil pozvan na vojaški urad in siromak je bil ob svoj dnevni zaslužek, ker je ođ jutra do večera čakal na g. šefa, ki je bil ves dan zaposlen po gostilnah. — če bo treba, drugič še kaj več! Naši Mussoliniji. Mariborski orjunci so nekaj posebnega, dosegli so že prvenstvo pred vsemi v Jugoslaviji. Dolgo so premišljevali, v kateri smeri naj začnejo svoj pohod čistega nacijonalizma in k sreči, ker sta med njimi tudi dva vneta šahista, so se spomnili, da prinaša prvi jugoslovanski šahovki list, ki izhaja v Mariboru, pri večini v slovenskem in srbskem jeziku tudi kak nemški članek in da bi se dale proti temu po- • ati prve lavorike. Predočavalo se jim je dovolj, da to ne kaže, ker je list namenjen tudi za inozemstvo, sp za vse šahiste in tako tudi za Nemce doma in "vr:: . svetovalo se jim je, naj zadostijo svojemu poletu, eijonalizmu in pogumu v naskoku na «Marbur-gerico«, ki je zkozi in skozi nemška, ali «Zagreb» Tag-blatiu«, kočevskemu «Radikalu«, ali pa če pošljejo ultimatum čehoslovaški vladi, naj ustavi «Prager Presse«, pa vse zastonj, Orjunci so se odločili za svoj pohod ter so ga tudi zmagovito izpeljali. Zasnoval ga je poleg dr. Štefančiča ar. Gazafura, ki je šele pred nekaj mesci prišel v Maribor, ko so drugi že davno šahovski list osnovali ter zanj toliko delali, da ima danes lepe tisočake suficita. Dr. Gazafura ni pri agrarnem uradu, kakor sr je zadnjič pomotoma poročalo, temveč pri kemični preizkuševalniei. Njegova mati je Italijanka in njegov oče je še sedaj podpredsednik 'tržaškega sodišča. Študiral je tudi nekaj časa v italijanskem Rimu. Torej res ni čuda, da je italijanski fašizem presadil na jugoslovanska tla in posebej še v Maribor, kjer s svojo bolestno napetostjo in nadutostjo uničuje to, kar so drugi, ki nimajo iaienta in tradicije za fašizem, s požrtvovalnostjo ter najboljšimi nameni dosegli. — . Sploh so pa mariborski fašisti ali orjunci čudni patroni; sedaj že govorijo naokrog o svoji samostojni politični akciji, ko še volilnega zakona ne poznajo, in tu- , di o tem pravijo, kako se vlada pred njimi trese in kako ho še prišel čas, da bodo oni zavladali Jugoslavijo, kakor je Mussolini zavladal Italijo, mi pa pravimo, da ■ je razloček pač v tem, da ima Italija samo enega Mussolinija, (ločim hoče biti pri nas vsak mariborski fa- j šist ali orjunec, pa naj si bo bolnik, pijanec ali zaslep- i ljenec, sam pravi in pravcati — Mussolini. fina fašistovska. Pred nekaj dnevi pride zvečer tako okrog 11. ure v kavarno «Central« uradnik finančne u- ; prave Volčič v družbi nekih znanih gospodov ter se takoj zaleti proti oglu, kjer sla se med seboj mirno po- j govarjala bivša oficirja g. Gnus invalid in g. Gustin, j Volčič je začel vpiti, zakaj govorita nemški, in eden od j napadenih gospodov je mirno in lepo pojasnil, da je ! privatni razgovor, ki nikogar ne briga in če se je čulo nekaj nemških besed, je to samo neki citat med sloven- i skim razgovorom, ki pa nikogar nič ne briga. Volčič j je pa vpil, da že ve, da mu je že dovolj, da ve, kaj sta oba gospoda, da so bivši avstrijski aktivni oficirji sploh ! nekaj, kar je treba vzeti na muho, da sta tudi ta dva i bila vedno v etapi itd. Menda je mislil, — pravijo, da j je bil pijan, kar naj služi v njegovo opravičilo, — da : si je g. Gnus sam odgrize! desno roko samo tako iz dol- j gočasja v etapi. — Drugi dan gre g. Guštin ter izjavi, ; da plača dragevolje večji znesek za Orjuno ter za Jugoslovansko Matico v znamenju poravnave ter prepoznanju, da se ga ni smatralo kot protivnika jugoslovanstva. Or juhi pa to ni dovolj in zahteva še več. G. Gnusu, ki še ni rekel, da bi nekaj dal, pa grozi celo s lem, da bo že oskrbela, da izgubi trafiko. — To je značilen izpad mariborskih orjuncev, ki bodo še imeli dovolj prilike, da pokažejo, koliko veljajo oni za državo, katero hoče in mora upravljati delovno ljudstvo, in : koliko je njih junaštvo, ki se kaže sedaj v etapi propadajočih strank. Med mariborskimi Mussoliniji je tudi knjigovodja Mariborske tiskarne Doležal. Ta možici je prehodil ter se lepo preredil skozi razne faze, da je danes rudečeličen in okrogel prišel med fašiste. Prva: «Friseurgehilfe« v Št. Vidu pri Ljubljani, druga: vnet orel, ker je bril duhovnike ter gojence škofovih zavodov, tretja: socialni revolucionar v frazah in sedaj četrta: knjigovodja Mariborske tiskarne, sokol in orjunaš. — Zdravo, orjunci, hajd na pohod — Doležal v brivski halji z glavnikom in britvijo, kemik dr. Gazafura pa magari s kakim strupom. Zadeve malega pravnika, a velikega špekulanta dr. Komaviija naj državno pravdništvo čimprej razčisti. Kar je že in kar še pride k sodniji, pustimo na stran. To je stvar sodnije in mi samo želimo, naj hi nujno poslovala, da advokat ne bo izrablja! časa z raznimi grožnjami ter intrigami v svoje profitarske svrhe, temveč da se že enkrat in tudi za vselej zaustavi njegovo umazano početje. V karakteristiko bodi povedano, da podlo hujska proti obrti, iz katere je hotel najprej iz-prešati 600.000 K, ter se je potem nekako omejil na 500.000 K, tudi borzo dela in pa policijo, češ, da so v obratu z obrtnikom vred sami komunisti in drugi silno nevarni elemnti, ki naj bi «rušili« njemu hišo, nam Ysem pa državo. Prepričani smo, da se je borza dela že informirala o tem gospodu in da že ve, koliko je dati na njegovo ovadbo, policija ga mora tudi poznati, če , ne drugače, vsaj po uradniku, ki je tako «varno« naložil doto svoje žene pri njegovem lesu — in sedaj je na vrsti sodnija in odvetniška zbornica, da ukrene svoje. Poroka. V pondeljek je bila v frančiškanski cerkvi v Mariboru poroka veleposestnika Jaš iz Mislinja. Njegov sin, dosedaj stud. phil. na ljubljanskem vseučilišču je isti dan vstopil v bogoslovje v Mariboru. Poročal je vlč. g. Fric Ratej, kaplan v Žalcu. Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 28. t. m., shod v lekarniški ulici št. 6. Vabijo se vse članice. Želeti bi bilo, da se članice polnoštevilno udeležijo shoda. Govori bodo podučljivi in jedrnati. Govorniki bodo sledeči gospodje: gg. prof. I. Bogovič, poslanec Fr. Žebot in gdčna Anica Kren. Nocoj ob pol 8. uri predava v Slov. kršč. soc. zvezi č. g. profesor bogoslovja Jos. Zidanšek o romanju v sveto deželo. Že predmet je za vsakogar zanimiv. G. predavatelj pa je znan kot učen in vendar poljuden govrnik. Pridite torej v obilnem številu, če mogoče še več kot zadnji petek. Opozarjamo še enkrat na «veseli večer«, ki ga priredi katoliško dijaštvo v nedeljo dne 28. jan. ob pol 5. uri v telovadnici čč. šolskih sester. Spored je zanimiv: burka «Prvič v mestu«, razni nemi prizori in pevske točke. Vstopnice se bodo dobile v soboto celi dan v Cirilovi tiskarni in od 4. ure dalje v samostanu pri blagajni. Vse občinstvo, tudi okoličani, uljudno vabljeno. Torej ne i svidenje! Delovanje protituberkuibzne lige v Mariboru. Bratje j ‘ svčar, Ki imajo v Mariboru svoj sanatorij, so ponudili H ct{tuberkulozni ligi svoj moderni Röntgenov aparat na i razpolago. Obiskovalci ambulatorija Protituberkui zne lige se lahko poslužijo rontgenologične preiskave vsak četrtek od 4—5 ure popoldne v sanatoriju bratov Tavčar. Mari-i borska protituberkulozna liga priredi od 12. do 22. febru» j arja 1923 zdravniški tečaj, katerega bo vodil docent dr. j Ivan Matko. Za ta tečaj se pričakuje velika udeležba od i strani naših okrajnih in okrožnih zdravnikov. Prireditve pohorske mladine iz Šmartna v Mariboru, i V gledališču priredi šolska mladina iz Šmartna na Pohorju na Svečnico 2. februarja in v nedeljo 4. febr. vsakokrat ob tretji uri popoldne mladinsko petdejanke • Kralj Matjaž«. Cisti dobiček teh prireditev je namenjen i za nabavo novega šolskega odra v Šmartnu. Premožnejše prijatelje šolske mladine prosi šolsko vodstvo v Šmartnu, da sprejmejo enega ali dva teh mladinskih igralcev v oskrbo za 4 dni in sicer za L, 2., 3. in 4. februarja, da ne bodo otroci prisiljeni se potikati po hotelih in gostilnah. Tozadevne ponudbe gostoljubnih Mariborčanov se naj pošljejo na upravo «Straže«. Protestno zborovanje državnih uslužbencev in jugoslovanskih železničarjev. V nedeljo, dne 28 januarja, cb 11. uri se vrši v veliki dvorani Narodnega doma protestno zborovanje. Dnevni red:Zadnji ubupni klic državnih uslužbencev, upokojencev in jugoslovanskih železničarjev za zboljšanje njihovega nevzdržnega gospodarskega položaja. Govoril bode po en zastopnih aktivnih državnih uradnikov, nižjih uslužbencev, železničarjev in upokojencev. Tovnrišil Vsi na krov! Pokažimo z dostojno manifestacijo, da je naša beda prikipela do vrhunca in da zbol-šar.je našega položaja ne trpi nikakega odloga več! Protestni shod stanovanjskih najemnikov se hode zopet vrši! v nedeljo in zborovalcem — pravim žrtvam stanovanjske bede in socijalnih krivic — svetujemo, naj si pozorno ogledajo svoje voditelje, ki shod sklicujejo ter vodijo najemniško organizacijo. Videli bodo, da so to ljudje, ki so se že davno pobotali s hišnimi posestniki, ki ne poznajo najemniške bede in stiske ter tudi važnosti ne polagajo na resolucije organizacije in shoda, kakor se je eden očitno in jasno pred pričami izjavil. Če ostane pri tem in če zgoraj ne bo iskrenosti, potem lahko tudi protestni shod izostane, organizacija najemnikov sc lahko kot brezpomembna in nepotrebna razide, če bo imela s hišnimi lastniki domenjene in pobotane vodnike in če bi se samo nižji in revni držali sklepov in resolucij. Odbor MGA odobril loterijo. Glavni odbor Gradbene akcije v Mariboru je v svoji seji na večer dne 23. t. m. sprejel od posebnega odseka predlagani načrt prireditve-ioterije. Prvotni predlog se je po daljši debati v tolika spremenil, da se izda 10.000 srečk (namesto 15.000 predlaganih) in da se kot tretji dobitek namesto predlaganega stavbišča nudi še ena nekoliko manjša hiša, ki pa bo v celoti predstavljala okusno zgrajeno večjo stavbo. Obenem je glavni odbor poveril dosedanji pododbor, na čelu mu društveni podpredsednik g. Kunst, da takoj prične s pripravami in da sploh izvede celo ta akcijo, tudi se nudi mestni občini prilika, da potrebno akcijo podpira s tem, da ji da na razpolago potrebno stavbišče. V vednost stanovanjskim revežem. Z ozirom na Mar-Sten odnosno na osebo vodje Mar-Stana, naslovljeni poziv gospoda predsednika stanovanjskega urada v Taboru dne 25. jan. se vabijo vse stranke, ki so se tekom januarja .lede stanovanjskih zadev oglašale s pritožbami pri Mar-Stanu. Posebno se vabijo one stranke, ki so prijavile inozemske najemnike. Ob enem naj se te prilike poslužijo tudi vsi tisti, katerim je znano, kateri inozemci, sploh vnanjci so dobili v Mariboru stanovanje ob času, ko mnogo domačinov že dalj časa zaman čaka na stanovanje. Za vse te pritožbe je gospod stanovanjski predsednik s svojim pozivom sam dal najugodnejo priliko, da se temeljito razčistijo in razrešijo v prid tistim opravičencem, ki ž.e dalj časa brezuspešno čakajo na rešitev svojih prošenj. Priglasiti se treba o. rbno, najbolj v dopoldanskih urah v pisarni Mar-Stana, Rotovž ki trg L (Franjo Pirc, kot vodja Mar-Stana). Konkretni slučaj stanovanjske bede. G. predsednik stanovanjskega ura ja je pozval Mar-Stan javno, da se stanovanjskem uradu javijo konkretni slučaji, ko prosilci za stanovanje niso bili uslišani. Posebno pa zanima gospoda predsednika stanovanjskega urada, ako v Mariboru inozemci res dobivajo stanovanja na škodo domačih prosilcev. Če bi se hoteli navesti vsi ti konkretni slučaji, bi Lilo potrebno takoj ustanoviti poseben list za to. Omejiti s.o moramo torej le na nekatere izza zadnjega časa. Pred vsem pa to-le: Nov gospodar, ki prevzame staro gospodarstvo, se mora v prvi vrs.i zanimati tudi za stare dolgove. Takih starih dolgov — nujnih prošenj ležečih morda že od početka stanovanjskega urada, vsaj pa tekom preteklega leta — mora biti na našem stanovanjskem uradu na stotine. Dovoljeno bodi vprašnje: Ali se je novi stanovanjski predsednik, kateremu so dobro znane razmere pri stanovanjskem uradu, po prevzetju svojega novega mesta, že dal predložiti vsaj one prošnje, ki so najstareje in najbolj potrebne uvaževanja. AH more g-nredsednik javnost zagotoviti, da med njegovim predsedstvom ni dobila prednosti pred najstarejimi prosilci nobena stranka iz novejše dobe? Ali je g. predsednik si Jal predložiti vloge, katere je predložil Mar-Stan v nekaterih vnebovpijočih slučajih stanovanjskemu uradu. In kaj: 'c tozadevno ukrenil? Da mu bo ložje odgovoriti, pre-demo k nekaterim konkretnim slučajem. V Majstrovi ulici št. 2 Siran t se veđn le najboljše nufaktu u.), kakor tu — SPODNJEŠTAJERSKA — LJUDSKA POSOJILNICA interurb. telefon št, 157 V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. zn. za&. obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po x°l ** fO Vloge m trimesečno odp4, ki se je po prepričanju te stranke oddal poznejšemu prosilcu, baje neporočenemu paru. Zadnje dni je žena Arnuš zvedela za stanovanje v Karčevini 191, kjer je bil ‘udi župan iz Karčevine, za naselitev 8 čehoslovaških de-;avk iz neke nove čehoslovaške tovarne. Da se to dožene, »e je Mar-Stan obrnil naravnost na gospoda župana Krčevine, od koder pa še do sedaj ni nobenega odgovora. 'Ahupen slučaj KeržiČ in drugih slede prihodnjič. Mar-Stan. Čevljarski strokovni tečaj za pr ir ezo vanj e gornjih delov. Na podlagi inicijative Slovenskega obrtnega društva v Mariboru se bo VTŠil prihodnji mesec v Mariboru strokovni tečaj za prirezovanje gornjih delov in sicer za čevljarske atojslre in pomočnike. Za ta tečaj se je priglasilo že žalostno število udeležencev, vendar je še za nekaj udele- Svinjske kože kupuje po najvišjih cenah „PETCVIA" v PTUJU. KMETomci pmmi Pri meni se dobiva železnina vsake vrste po najnižjih dnevnih cenah. V zAogi imam V30 za kzsaeso-potrebno želeasiaSsso, za hišo, kakor tudi za vse kmetijske potrebe! OTNAS LEPOSCHA, PTUJ v hiši mestne- a magistrata FJ@fInüsHi trg 1«. «s Npčjt insriMi ptm pralnica „IDEAL“ Centrala: Frankopanosa 9. Sprejemnica: Vetrinjska ni. 12- žencev prostora, katere se tudi še sprejme. Vsled tega se poziva vse tiste, ki bi se tega tečaja radi udeležili, da se nemudoma, najkasneje do zadnjega tega meseca priglasijo. Prijave sprejema Slov. obrtno društvo, Aleksandrova cesta štev, 22, Rudolf Monjac, Tatenbahova ulica 21 in Anton Divjak, čevljarski mojster. Vojašniška ulica 2. a G. WELLS: Zgodba o nevidnem üloveku. “ ; ' ; 18 ■ »Ne bom se prepiral«, je odgovoril Cuss, »dovolj sva že premlet.m to — rajši poglejva knjige! Tule je nekaj, «ar je mislim grški. Vsaj grške črke —,« Pokazal je v knjigo. Major Bunting je nalahno zardel in boko h knjigi. — h\ hipoma se mu je zazdelo, da ga nekaj drži v til-ru^u. Hotel je dvigniti glavo, pa je zadel na nepremagljiv , ^uden pritisk je ležal na njegov m tilniku, kakor priti tež «e, močne roke. In nepremagljivo ga je tiščalo k miz:. »N e genita se!« je šepnil skr ■ n osten glas. »Sicer se sklonil glo- su v obraz in videl na je šepni! vama zlomim vratove!« Major je pogledal Cuss odsev svoje lastne groze »Žal, da vaju moram nekoliko trdo prijeti! Pa ni pomoči —. Ud «edaj imata navado, da pregledujeta zasebne zapiske —?«_ je vprašal glas in dvoje nosov je trčilo oo mizo in ovoje zobovij je zašklepetalo. — »Od kedaj sta se navadila, da brskata po zasebni sobi človeka, ki je Slučajno nesrečen —?« Spet so zašklepetali zobje. — »Poslušajta!« je pravil glas. »Okna so zaprta in vratni Idjuč sem shranil. Močen človek sem in pečno železo imam pri roki. Povrh sem še neviđen. Ubijem vaju lahko in se vaiu iznebim, ne da bi mogla kaj —. Me razumeta’ Dobro. Ce pa vaju pustim pri življenju — ali mi obljubita, da ostaneta mirna, da ne bodeta počenjala neumnosti in da bodeta storila, kar bom zahteval —A'« Major in lekarnar sta se spogledala. »Dal« je odgovoril Bunting in tudi Cuss je rekel, da bo. Teža na tilnikih je odjenjala in oba sta se vzravnala in sta sukala otrple vratove. »Ostanita na mestu!« je dejal nevidni človek. »Tule je železo, kakor vidita!« — »Ko sem prišel v sobe«, je nadaljeval nevidni in železo se jima je pomolilo pod nos, »sem mislil, da bom našel svojo obleko. Kje je? - Ne, le sedita! — Vidim, da je ni. — Dnevi so ob tem času sicer topli, tudi za človeka, ki ima nevidno teio in mora brez obleke hoditi okrog, — ampak večeri sc hladni. Zato potrebujem obleko — in druge reči. In tudi tele tri knjige moram imeti.« m Nesrečen, konec ljudske veselice. Ob istem času sta Mall in Teddy sedela v gostil- Priden fn pošten giften ar se takli sprefme v iuCxRcl pekami KovaŠč Alojzij, Temo pri Maribora. 3 83! fšmimm. «tara vzame Alojz Pečnik v Selnici ob Pravi. Drogo po dogovoru. 1 Inseriralte! niški veži in globokoumno, pa oba v veliki zadregi raspravljala o najvažnejših dogodkih. Hipoma je nekaj z vso silo priletelo ob «-ata tujske sobe, nekdo je kriknil — in spet je bilo vse tiho. »Oho —I« je vzkliknil Teddy. Hall je bil počasnega pa odločnega pojmovanja. »Tam gori ni vse v redu!« je dejal in stopil po stopnicah. Teddy je šel za njim. Napeto sta poslušala pri vratih, »Nbkaj ni prav!« je sodil Hall in urar mu je prikima« vel. Neprijeten duh po kemikalijah jima je udaril v nos m iz sobe so se čuli pridušeni, glasovi. »Kaj pa je?« pa nagli in razburjeni r_ j — - - je vprašal Hall in potrkal, j ‘ogovor je za trenutek umolknil, nato pa so se apel ’ začu i sikajoči glasovi. Nekdo je kriknil; »Ne ne, tega ne!« Stel se je prevrgel, ruvanje in topotanje je bilo slišati in spet je bil mir. > Kaj — vraga!« je vzklikni! Heufrey polglasno »Kaj pa je?« je ponovil Hall glasneje. Majorjev glas je odgovoril s čudnim sunkovitim po-, udarkom: I - »Vse je v re — redu! Prosim, nikar ne mo motite!« j «Hm —f« je dejal Hall. j »Hm —!« je dejal Heufrey. I »Pravi: Nakar me ne motite!« je pripomnil Hall, I >;Čul sem«, je odgovoril Heufrey, j »In nekdo je kihnil!« je dostavil Heufrey. Poslušala sta. Pogovor se je nadaljeval v naglih bi { pridušenih besedah. »Ne morem!« je rekel majorjev glas; j in »Povem vam, tega ne storim!« »Kaj pomeni to?« je vprašal Heufrey. »Pravi, da noče—,« je rekel Hall. To no veija nama, kajne?« »Žal —!« je dejal Buntingov glas. »Žal je rekel« je ponovil Heufrey. »Cul sem čisto razločno!« »Kdo pa sedaj govori —?« »Cuss, mislim,« je odgovoril Hall. »Ali kaj razumete?*: Molk —. Zmedeni glasovi so se čuli iz sobe. »Kakor če bi kdo razgrinjal namizni prt!« je rekel Hall. ^ Gospa Hall je prišla po stopnicah. Mož ji je nami-gaval, naj molči in naj pride bliže. To je vzbudilo njen ženski odpor. »Kaj prisluškuješ tamle? Ali nimaš drugega posla — na tak dan?« Zaman ji je namigaval Hall naj bo tiho, žena je bila trdovratna. Še glasneje je govorila. In nevoljna sta zapustila moža svojo postojanko pri vratih in odšla v vežo. Oba hkrati sta govorila v njo in jej razlagala, da se nekaj posebnega godi v tujski sobi. Izprva ni hotela poslušati. Nato pa je zapovedale, možu, naj molči in Heufrey sam ji je moral povedati, ka;; je cul. —- Da je vse skupaj neumnost, je rekla, najbrž čte brskata Cuss in major po sobi in premikata pohištvo. -~- »Pssst —! Okno se je odprlo!« je šepnil Heufrey, »Ali niste slišali?« »Katero okno?« »V tujčevo sobi!« Vse je napeto poslušalo. In tedaj je bilo, da je planil Huxter skozi vrata, zakričal : »Primite tatu!« in zdirjal po cesti a naicenejše z a domačo potrebo vsakovrstno ma-i tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki HI, Maribor, Gosposka ul. 10 si»J© mssk pioeteljel Zadružna gospodarska banka Podružnica v Mariboru. Vršale «s točne posle «tkatatak - HA obreslovanje tries na knližice * tekala« rainnu. pooblaščeni prodajalec srečk drgawne razredne loterije. OdgovaraT u-ednik: Vlado Kužen ja k. P*k tiskarne sv. Cirile v Maribora. Izdaja konzorcij «51?®*#*,