Mništuo in oprasniliuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ vhajaponđeijek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z «pedjaištvopj se more govoriti wl dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 11; Haročnlna listu: Celo leto......... (2 K Pol leta.......... 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno ... . . . 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se račimijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. 106. Maribor, dne 16 septembra 1910. Letnik II. Škodi. V nedeljo, dne 18. t. m. priredi naša stranka te-le shode: Giršak, hiša Peter Lenca, oh ‘/2 4. uri popoldne, — Roškar, dr. Verstovšek. Frankolovo, pod lipo, po rani sv. maši. — Pišek, Terglav, Pušenjak, Hajdina, cerkveni prostor, po Večernicah, — Ozmec. Kalcbje, po sv. opravilu. — Kemperle. Sv. Križ tik Slatine, čitalnica, po rani maši. — Vrečko. Sv. Marko niže Ptnja, Golobov dom, po rani sv. maši, — Ozmec. Petrovče, Društveni dom, po večernicah. — Dr. Hohnjec, dr. Benkovič." Polenšak, pod milim nebom, po drugem opravilu. — Dr. Korošec, Ponikva, gostilna Ošlak, po večernicah. — Vrečko. Prihova, župnišče, po rani maši. — Novak. Šmarje pri Jelšah, gostilna Habjž n, po drugem svetem opravilu. — Vrečko. Zahnkovje, po rani maši. — Dr. Benkovič. Liberalci pomagajo Nemcem« Kakor smo že poročali, se prične prihodnji torek, dne 20. t. m. zopet zasedanje deželnega zbora. Kako je naše stališče in kaj pričakujemo od poslancev S. K. Z., smo označili že v zadnji številki. Ko je bil v februarju odgođen deželni zbor radi odločnega nastopa poslancev S. K. Z., smo hvalili njihovo možatost in doslednost.. Ravno tako pričakujemo tudi sedaj od naših vrlih zastopnikov mnogo korajže in energije v boju za naše pravice, ki jih hoče še nadalje teptati oholi Nemec. V tem oziru bi bilo torej vse v najboljšem tiru. Izreči pa moram odločno besedo tudi na adreso naših liberalcev. Eden glavnih znakov sedanje napete situacije je perfidna in zahrbtna taktika naših spodnještajerskih liberalcev. Ko se je po zimi radi neverjetne nemške nasilnosti in krivičnosti pričela slovenska obstrukcija in se je slovensko ljudstvo postavilo kot en mož za naše poslance, tedaj so bili tudi liberalci, ki so na več shodih in po svojih listih odobravali ta korak. „Nar. List“ od 10. februarja je pisal: „Nemškonacijonaina večina deželnega zbora, ki ima vso upravo dežele že dolga leta sem v svojih rokah, gospodari skrajno slabo. Od leta do leta je letna izguba večja, od leta do leta manj zmore dežela za gospodarske potrebe prebivalstva, od leta do leta več pa na drugi strani zahteva davkov. Ako pomislimo, da je deželni odbor izdal samo za stavbo deželne bolniš- FODLI8TBK. Le en vinar! (Dalje.) Ko pa je čez par mesecev neke nedelje izročil Marku zadnje njegove denarce, ! kar jili je imel pri njem zasluženih in shranjenih, ga je vendar na lahno posvaril. — /Ne delaš prav, Marko! Poglej, vse si zapravil, kar si prislužil, vse si zapil; ( ali bi ne Mo boljše, če bi vse to prihranil? Pri vojakih boš zelo potreboval, pa ne boš ničesar imel! V Marku je zavrelo. Kaj skrbi gospodarja, kako bo on živel pri vojakih? (Sicer je pa denar njegov,, on ga je prislužil, on ga bo tudi zapil, in kaj mu more kdo zato? — !No, kaj praviš k temu?, je ponovil njegov gospodar. — Nič! Denar je moj, jaz sem ga prislužil, kaj mi more kdo zato. če ga zapijem, ali pa celo v vodo vržem ? — Že res, Marko, a jaz ti' hočem le dobro in ie svarim pred onimi tvojimi prijatelji, ki te le zlorabljajo in slepe ! — Kdo pravi to? Boljši so kot tisti, ki vam vedno na nos nosijo, koliko zapravim vsako nedeljo, in do kedaj šem v gostilni! Sicer pa opravljam svoja 0-pravila rayno tako točno in vestno kot šem jih prej, ko Še nisem hodil po gostilnah. Ce pa niste zadovoljni z menoj kar se tiče dela, mi pa lahko službo odpoveste: bom že dobil kje gospodarja, ki mi bo pustil prosto zahajati, kamor bom hotel!, je govoril Marko, kakor ga je naučil Petranov France. Hudo je zadel«? tj6 dobrega gospodarja. Službe nice v Gradcu 6 milijonov več, kakor je bilo preračunano, in sicer samo v Sled nemarnosti in brezvestnosti, ako pomislimo, da tako. gospodari nemški dež. odbor v Gradcu splošno, lahko presodimo, kam pelje tako gospodarstvo našo deželo: na rob gospodarskega propada, v gospodarski polom. Poreče morda marsikdo: če so gospodje v Gradcu tako radodarni in razsipni, gotovo tudi med Slovence naravnost razmetavajo denar za podpiranje in pospeševanje naših gospodarskih teženj, osobito našega kmetijstva. A baš tu je tista- točka, ki nas Slovence naravnost sili v boj proti nemški nadvladi, proti Gradcu, v boj za osamosvojitev slovenskega dela dežele. Tretjino štajerskega prebivalstva tvorimo Slovenci, davke moramo v enaki meri plačevati, kakor nemški sodeželani, skratka: enake dolžnosti imamo do dežele kakor Nemci, in pravično in pošteno bi bilo, da bi v tem razmerju dežela tudi nam nekaj dala. A naši čitatelji že prav dobro vedo, kako nemška večina postopa proti nam Slovencem. Narodno in gospodarsko zatiranje Slovencev s strani deželnega odbora je na dnevnem redu, o kakih pravicah za nas ni govora. Nekdaj so tepli naš narod nemški grajščaki in njihovi valpti, danes nas tepejo njih potomci, nemški gospodarji dežele. Načelo nemške večine je: na Zgornje in Srednje Štajersko vse, Slovencem drobtine ali pa nič. Ako pregledamo samo letošnji proračun, moramo reci, da je- naravnost vi zasmeh Slovencem. Izmed okrog 30 milijonov izdatkov je določenih kvečjemu 5 milijonov za slovenske kraje. Za regulacije rek n. pr. je določenih 1 milijon in 300 tisoč K, od teh na Spodnjo Štajersko k večjemu 300 tisoč kron. Vsak hudournik, ki teče po lovišču kakega nemškega barona na Zgornjem Štajerskem, bodo regulirali, kdo pa je kaj vprašal Slovence, ali je potrebna regulacija Hudinje, Mestinje, Mislinje, Dravinje itd. ? Samo za regulacijo Mure se namerava izdati okrog 260 tisoč kron, za vinogradništvo cele dežele pa — 373 tisoč kron. In tako bi lahko naštevali po vrsti cele evangelije o regulacijah, o cestah, o šolah itd. Povsod krivice, povsod naravnost skrajna sovražnost proti potrebam slovenskega naroda, in povsod razsipnost, kjer se gre za nemške koristi.“ In potem je zaključil patetično liberalni list: „Ali ne govorijo ta dejstva dovolj jasno, da v Gradcu ne moremo in ne bomo nikdar ničesar dosegli drugače, nego k veejemh s silo?“ 'Morda se bodo hoteli Nemci maščevati, morda, da bodo z vsemi sredstvi skušali uveljaviti svoje načelo: niti vinarja Slovencem — a to ne sme omajati Marku ni hotel odpovedati, ker delal Je še vedno res pridno, a žalostilo ga je, ko je videl, da je Marko že tako daleč zašel, da je vsaka beseda odveč. — Službe ti ne mislim odpovedaitp.! Le na pravo pot sem te mislil pripeljati! Ker pa vidim, da je pri tebi sedaj vsako opominjanje zastonj, vsaka beseda odveč, tem bom pustil pri miru! A zapomni si, Marko, da se boš še spomnil mojih opominov, pa bo prepozno, kesal se boš svoje lahkomišljenosti, ’ pa ti ne bo nič pomagalo, klel boš svoje zapeljivce, ti pa se ti bodo smejali in: se norčevali iz tebe! Tedaj pa bodeš spoznal, da sem ti hotel le? dobro! Sedaj pa le pojdi! Marko se je obrnil in šel. Klel je čez zobe svojega gospodarja in se jezil na njega, češ, kaj mi more, kdo bo meni zapovedoval? Ce mu ne delam zadosti, naj me pa le požene, bodem se že kje preživel do jeseni. Vendar se mu je na dnu srca vzbujati črv, ki je vznemirjal in grizel. Marka že par tednov, odkar je začel njegov prihranek kopneti in se manjšati. Pa ima gospodar le prav, mu je šepetala vest, vsi tvoji vinski bratci so le hinavci in le zato tebi prijazni, ker jim daješ za pijačo . . . Ne bodi baba, kaj ti more kdo, če se vsako nedeljo malo razveseliš in razvedriš? Boš se ti pred kom klanjal? Ha-ha, kaj si mož, je Marka zapeljeval zli duh. Nekaj časa se je boril sam s seboj, ali bi šel ali ne? Hudobni duh ga je pa vedno bolj vabil: Ne bodi baba, bodi mož . . . — fju-hu-hu-hu!, ' je zavriskal čez nekaj časa Marko, si potisnil klobuk na desno uho in jo mahnil — v gostilno. Hudobni duh ga je prekanil in slavil svojo popolno zmago. — Saj nisem baba, da bi doma za pečjo sedel in se tako obotavljal iti - v gostilno! „ je mrmral Marko sam za-se in se s tem tolažil. • slovenskega naroda in njegovih zastopnikov v boju proti zdajnemu krivičnemu vladnemu sistemu v deželi, v boju za narodne pravice, njegov obstanek in napredek.11 „Nar. Dnevnik od 9. februarja pa je pisal: „Ako končno ocenimo in pregledamo malo bi--lanco našega boja v Gradcu, je najvažnejše gotovo to, da smo za naš boj zainteresirali vso avstrijsko politično javnost. Cehe smo napotili, da so na veliko žalost Nemcev začeli primerjati naše in pa nemško stališče na Češkem. Neenako ocenjevanje narodnostnih manjšin, kakor bi ga radi v lastnem interesu upeljali Nemci, se mora enkrat za vselej končati. Dalje smo temeljito blamirali nemško-naeionalno večino v dež. zboru, ki je sedaj v taki zadregi s svojim proračunom, da ne ve ne naprej ne nazaj. Gori v lastnem nemškem taboru — v mestih in naj deželi. In kar je glavno: osvežila se je i pri nas odporna sila, z novim pogumom stopamo v boj za svoje pravice in za svoj rod!“ Dne 10. februarja pa je imel citirani list naslednje vspodbudilne vrste: „Gre se nam Slovencem sedaj za važen, načelen boj in je vsakomur gotovo jasno, da moramo v njem vstrajati.“ Naj to zadostuje! Navedli bi lahko še več mest, a že ta povedo vsakemu dovolj jasno, da so bili liberalci vsi navdušeni za obstrukcijo, ker edino z najskrajnejšim bojem se da kaj doseči pri nasilni nemški večini. Ni minulo pa veliko časa po odgodenju, že so začeli liberalci po svoji stari navadi ovinkariti in intrigirati. Z vsemi silami so začeli delovati na to, da bi zanesli med ljudstvo razdor ter omajati pozicijo naše delegacije. Nobeno sredstvo ni bilo prepodlo, samo, ako bi dovedlo do žaželjenega cilja. Spravili so v svet prežalostno afero o treh milijonoh za učiteljstvo, lagali so o tajnih konferencah v Gradcu, katerih ni bilo nikoli, begali so ljudstvo z vestmi o sramotnih kravjih kupčijah (prav po geslu: Wie der Schelm selber ist, so denkt er auch von andern. Končajmo ! Povsod so metali liberalci našim poslancem polena pod noge, da bi jih oropali ljudskega zaupanja in jih osmešili na zgoraj. Se 9. t. m. je „Narodni Dnevnik“ zlobno poročal o kravjih kupčijah dr. Korošca v Gradcu, par dni poprej je pa perfidno podlo namigaval na škodo, ki jo baje trpi dežela vsled obstrukcije. Ni se niti ženiral, da bi ne posnel po nemških listih laži o izostalih 200.000 K za vinogradnike - in radi tega napadal naše poslance. — .....■■ - ---- =r=5=snr—■ ________________ In v gostilni je pil na žive in mrtve., Tisto nedeljo je pognal s svojimi tovariši po grlu vso svojo gotovino, ves svoj ostanek od zaslužka par, let. Ko se je pa ponoči pijan vračal domu,' je pel polglasno svojo: 1 Kaj nam pa. morejo . . . Nič nam ne morejo . . . Kdo more taieni kaj? Nihče! * * * Bilo je tisti dan pred praznikom svetega Petra in Pavla, ko je pri naši fari „žegnanje.“ Marko ni bil že par ne«ielj v gostilni, ker ni imel denarja. Na praznik sv. Petra in Pavla pa je hotel iti na vsak način, ker takrat je vse bolj živo in veselo, ko se praznuje praznik farnega varuha. Tuhtal je in tuhtal, kje bi dobil denar. Izposoditi si ga je bilo sram; prositi gospodarja ni bi hotel za nič na svetu. Kaj storiti torej? Marku ni pri-' šlo nič pametnega na misel. V spanju se je nemirno premetaval, 1 pri delu se je večkrat zamislil, kaj naj dobi denar. Slednjič <— bil je zadnji dan pred praznikom — mu pade v glavo: vzemi gospodarju. Eden njegovih vinskih bratcev mu je nekoč namignil: Ce nimaš svojega, pa vzemi gospodarju, saj ima dosti, in ti pa tudi več zaslužiš, kot ti on plačuje. Marku se je zdelo v začetku to nekaj groznega. Krasti, ne, krasti noče, tat noče biti! A čim bolj je premišljeval, tem manj grozno se mu je zdelo krasti. Hm, ali res ne zaslužim več, kakor mi daje? Saj mu delam kot črna živina! Lahko bi mi podaril sam včasih kako kronico, a je preskop! No, bom si pa sam vzel! Ampak — krasti!? Ne, tat nočem hiti! Pa vseeno, kje naj drugače vzamem? V Marku je divjal hud boj, ali naj vzame ali ne. Mogoče bi še zmagala dobra vest» da ga ni pot . na njegovo nesrečo pripeljala mimo gostilne. Z eno besedo: Vse dvoumno in nesramno pisanje liberalnega časopisja je samo voda na nemški mlin. Ali liberalci tako delajo radi kakih kravjih kupčij, ali pa radi politične neumnosti in nezrelosti, tega y sedanjem resnem času, ki zahteva strnjenje vesoljnega slovenskega ljudstva, nočemo preiskovati, dejstvo pa ostane, da pomagajo liberalci s svojo politiko edino-le Nemcem, in zato bo ljudstvo ž njimi temeljito obračunalo. Novi odloki sv. stolice. Zadnje tedne i se je vse cerkvi sovražno časopisje zopet bavilo z vprašanji, r ki so skozinskoz notranja cerkvena zadeva. IIz vseh poročil in člankov se je dal razbrati namen: /diskreditirati, da, osmešiti osrednjo cerkveno vlado in vznevoljiti proti njej širje kroge. Zato je naloga katoliškega časopisja, javnosti pojasniti, kaj da je z novimi rimskimi odloki, ali so obtožbe in nasprotna očitanja opravičena. Ta namen imajo naslednja izvajanja. Govoriti hočem tokrat o dveh dekretih, ki zadevata takozvano administrativno odstranitev stalno ' nastavljenih dušnih pastirjev (amotio administrativa sive oeconomica) in pa starost prvoobhajancev. 1. Župniki so redni dušni pastirji (in kot taki stalno nastavljeni. To prizna cerkveno in državno pravo. Svojega mesta ne morejo izgubiti drugače, kakor na podlagi sodnijskega procesa, ki vodi do te obsodbe ali konštatira hudodelstvo, ki ga pravo kaznuje z izgubo cerkvene službe. Pripeti se pa lahko, da ni župnik, oziroma stalno nameščen dušni pastir, ničesar zakrivil, da bi se proti njemu uvedel proces in bi se ga odstavilo, vendar ne more sploh več ali pa vsaj na dosedanjem mestu vspešno delovati. To se zgodi lahko po njegovi krivdi, lahko pa je sam popolnoma nedolžen. Ako se noče v tem slučaju prostovoljno odpovedati, i mora imeti cerkvena oblast sredstvo, da skrbi za redno pastirovanje, In to skrajno sredstvo je odstranitev, ki se izvrši administrativnim potom, „amotio administrativa ali oeconomica.“ Namen ji ni kazen župnikova, . temveč korist' vernikov. „Blagor ljudstva“, pravi dekret z dne 20. avg. 1010, „je najvišji zakon.“ To sredstvo nikakor hi novo. Temelji na treh odredbah, ki se nahajajo v „corpus iuris canonici“, ena v Gratianovem dekretu (cap. 39, Causa VII, quaest. 1), dve pa v dekretalih Gregorja IX ((prim. J. Hollweck, Die kirchlichen Strafgesetze. Mainz 1899, 156), na nauku kanonistov f in večstoletni praksi. V lavantinski sinodi iz leta 1906, str. 587 ns!.. je navedenih več tozadevnih slučajev. Način postopanja v dosedanji postavodaji ni bil določen. Temu hoče odpomoči novi odlok, ki natančno dotočuje, kako se mora škof ravnati, ako se mora kedaj poslužiti tega sredstva. Nasprotno časopisje je kričalo, I da so sedaj župniki popolnoma izročeni samovolji Škofovi, da lahko tožbe par nasprotnikov ali par tercijalk, kakor je pisal nek dnevnik, povzročijo odstranitev župnikovo, To ni res. Dekret natanko našteva slučaje, fv katerih se sme škof poslužiti administrativne odstranitve, določa način postopanja: vse odredbe so skrbno sestavljene f in hočejo preprečiti, da se zgodi župniku kaka krivica. Da omenim le nekaj: škof mora župnika dvakrat opominjati, ne za- sebno, ampak oficielno, potem ga mora pozvati, naj se sam odpove, nato ga še-le lahko odstrani. Tega vsega ne sme opraviti sam, ampak privzeti mora dva „eksaminatorja.“ Ak'o javi župnik priziv, se mora izvršiti revizija aktov, in v ta namen; /Tnora škof pozvati dva župnika kot svetovalca itd. Kambič je lepo okrasil hišna vrata, na vrtu je naredil senčnico, da ne bo pivcem prevroče, pod je pa posebno lepo okrasil in ga pripravil za ples. Marka je kar streslo, ko Se pmislil, kako lepo se bodo zabavali njegovi sovrstniki, on pa bo moral Čepeti doma. Postal je malo, si vse ogledal, da je dobil več poguma, nato pa se obrnil in zamrmral: — Vzel bom, na vsak način bom vzel! Kdo bi zamudil tako priliko? Sedaj ni Marko več premišljeval, ali bi vzel ali ne, ampak kako bi vzel gospodarju denar, da ga ne bi ta zapazil. Cel popoldan je mislil samo o tem. Po večerji se je vlegel na klopico pred hišo, si dal roke pod glavo in se globoko zamislil. Skoraj cele dve uri je (tuko mislil in tuhtal, kako bi najlažje prišel do denarja. (Slednjič je vstal in odšel v hlev spal. — Torej jutri med rano mašo! Kje ima denar, vem; on bo šel k maši in bo najbrž pustil izbo nezaklenjeno !, je mislil sam pri sebi Marko in, 30 vlegel na dišečo seno. Spati pa ni mogel. In če je le malo zadremal, takoj je imel hude sanje; f orožniki ga lovijo, ker je tat;, zdaj ga peljejo uklonjenega; zdaj je v ječi; zdaj pred sodniki, vse zato, ker je kradel, ker je tat. Marko je zgodaj vstal, ni mogel spati. Hodil je okoli po dvorišču in postQpal po vrtu. Težko, težko je čakal, da odide gospodar k maši. Počasi so tekle ure, da je nazadnje vendar prišel trenutek, ko je gospodar odšel v cerkev. Po prstih se je splazil Marko v podstrešno sobico, kjer je spal gospodar, in gospodinja. Vrata so bila le priprta. Tiho je smuknil v sobico, odprl omaro, katero je pustil gospodar odprto, saj se ni nadejal, da bo pod svojo streho imel tatu, ki bi vzel denarnico. O podrobnostih tukaj ne morem govoriti, spadajo v strokovni list, kjer bodem objavil dekret, Čudno je pa, da branijo sedaj župnike listi, ki sicer vedno in vedno napadajo duhovnike in zahtevajo proti njim disciplinarno postopanje; / ako bi šlo po njihovem, bi morali biti že skoraj vsi župniki odstranjeni administrativnim potom. Ako govorimo o „odstranje<-nju“, se ne sme misliti, da zahteva dekret odpust iz službe. V sedmem odstavku so določbe, kako mora škof skrbeti za amoviranega duhovnika, „ali da ga premesti na drugo župnijo, ali mu odloči kako cerkveno službo, sli pokojnino, kakor je pač slučaj in okolnosti,“ Dekret, ki je delo komisije za kodifikacijo cerkvenega prava in ga je izdala- konzistorialna kongregacija, ni torej tako strašen, kakor so ga razupili židovski in drugi cerkvi nasprotni listi, (Konec prihodnjič,) Dr. Lukman, Zopet slovenska zmaga na * • meji. St. Ilj v Slov. gor., 15. sept. Cim hujše pritiska 1 naš narodni' in verski nasprotnik na obmejne Slovence, tem tesneje se strnejo neustrašeni čuvaji naše jezikovne meje v močno falango in prečrtajo drzne račune nasprotnikov, Za vsako občino v šentiljski župniji se bije zadnje čase hud boj, a naši obmejni branitelji, pristaši naše stranke, prodrejo navadno po hudem boju kot zmagovalci. Dolgoletno smotreno delo v St. liju nam je pripomoglo, da so sedaj štiri občine od peterih v naših rokah. Ponosni smemo biti na naše ljudstvo ob skrajni meji, ki res ume braniti svojo in svojega naroda last. Dne 14. septembra so se vršile v občini Ciršak ob Muri občinske volitve. Kakor znano, hoče nemški šulferajn postaviti v tej vasi svojo Šolo, Z malo izjemo so se uprli vsi občani tej nakani. fV vseh treh razredih je zmagala sijajno naša- slovenska krščanska stranka. Izvoljeni so možje, ki nam jamčijo, da bodo vse svoje moči zastavili, da si Ciršak ohrani slovensko in katoliško lice. V III. razredu so izvoljeni s 36 glasovi: župan Anton Haue, Fr, Ferk, Al, Ferk in Fr, Š mir maul. Nasprotniki: Witzany, Mayerbruger, Zechner in pa Morgan so dobili samo po 4 glase, Volit so prišli samo ti-le veliki Nemci: Mayerbruger, Šentiljski Fišer-eder, cirkniški župan Flucher in neizogibni Witzany, vsi drugi so se korajžno poskrili. Ker v III. razredu niso nič opravili, si v II. razredu niti niso upali nastopiti. Izvoljeni so naši možje s 17 glasovi: Martin Hernah, Janez Stani, M. Hercog in Jurij Kermauc. Tudi v I. razredu so bili naši možje enoglasno izvoljeni s 7 glasovi. In sicer: Stefan Vaupotič, Peter Lene, J. Hiršman in J. Reiter. Z vrlimi možmi v CirŠaku se veselimo te zmage tudi mi, Značilna je ta zmaga posebno v času, ko hoče Šulferajn in Siidmarka zabiti z nemško Šolo in naseljevanjem protestantov zagozdo prepira in nemira med složne sosede v Ciršaku. Protestant Gordon, učitelj na nemški šoli v Št. liju, je agitiral več dni po Lihočki vasi' in pri domačih volilcih, ali ves njegov in njegovih pomočnikov trud je bil zastonj. Odbit je protestantovskoKiemški naval na naš Ciršak, ki je kot' slovenska močna trdnjava ob Muri z narodnimi tamošnjimi branitelji pravi ponos naše Slovenije! Slava stražarjem ob meji! Dr. Anton Mahnič. Dr, Anton Mahnič, Škof krški, je praznoval v sredo dne >14, jt. m. svojo 601etnieo. Dr, Anton Mahnič se je rodil dne 14. septembra 1850 v Kobdilju na Krasu na Goriškem. Svoje Študije je dovršil v Gorici, 1 kjer je postal tudi ravnatelj deškega semenišča. Leta 1897 je bil slovesno inštaliran za Škofa krškega. Dr. Mahnič pomeni mejnik v naši kulturni zgodovini. On je prvi započel boj proti na tiho delujočemu liberalizmu, Z neizprosno doslednostjo je razkrinkaval hinavski mlado-liberalizem, ki so ga propagirali v nedolžni obliki beletristike in kritike. Njegov „Rimski Katolik“, ki je bil za Slovence nekaj popolnoma novega, je vzdignil mnogo prahu. Na eni strani si je kmalu vzgojil sicer malo, a odločno četo somišljenikov, na drugi strani je pa vstala cela dolga vrsta skrajnih in strastnih nasprotnikov, ki so se borili z vsemi sredstvi. Mnogokrat se je zdelo v začetku, da bodo nasprotniki vdušili mlado gibanje v kali, a posrečilo se jim to ni. Od etape do etape je dosledno korakal dr. Mahnič ter si širil teren. (Prvi njegov večji vspeli je 1 bil prvi slovenski katoliški shod leta 1892. Nepozabni naš rojak kardinal Missia mu je dal s svojo podporo zaslombo, da je lahko izpeljal težko nalogo. [In potem je šlo živahnejše naprej. Naša misel si je pridobivala vedno več tal in je sedaj že skoro popolnoma izpodrinila 1 kvarljivo svobodomiselstvo. Po prvem katoliškem shodu f se je vršil proces izčiščevanja in spopolnitve ' mirno in dosledno dalje, akoravno je dr, Mahnič zapustil svojo ožjo domovino ter Šel med brate Hrvate. Kakor je pa bilo njegovo delovanje med nami epohalne, ( neminljive važnosti, tako si je začrtala njegova izrazita osebnost nezbris-ljivo sled tudi med Hrvati. „Hrvatstvo“ ’ piše sedaj ob priliki šestdesetletnice : „Za nas Hrvate ima škof dr. Mahnič mnogo prav neumrljivih zaslug. On je v svoji duši zasnoval in z božjo pomočjo izvedel naše novo katoliško gibanje. On nas je vzdramil iz dolgega duševnega spanja. Gn dela, z vsemi silami, da Hrvaško popolnoma prenovi v Kristusu. Njegova zasluga je, da je naša mladina tako lepo organizirana. On je vzbudil Pije-vo društvo, zagovarjal hrvaško katoliško kasino, podpiral hrvaško katoliško časopisje in tiskarno. On je začel izdajati med nami Hrvati edini filozofično-apo-logetieni list „Hrvatsko Stražo“, za katero je napisal dolgo vrsto globokih, praktičnih in organizatorič-nih člankov.“ Nadalje piše „Hrvatstvo“ o zaslugah, ki si jih je pridobil dr. Mahnič na vseh poljih za svojo škofijo in. omenja tudi mnogotere neprijetnosti, ki jih je moral pretrpeti radi glagolice. List pravi nadalje: „Škof dr. A. Mahnič je apostol in neustrašljivi borilec za hrvaško misel v Istri. On ne pripusti, da se zatre narodna zavest istrskih Hrvatov.“ „Hrvatstvo“ končuje svoj članek s željo: „Bog dragi poživio nam ga još puno, puno godina!“ Tej želji hrvaškega lista se pridružujemo tudi mi in želimo prvobojevniku narodne, katoliške in pa ljudske misli med Hrvati najboljših vspehov r in ko-nečno zmago! V nedeljo, 18. septemb. vsi v Petrovce! S tresočimi prsti je odprl Marko mošnjo in — o sreča za Marka — med bakrenim denarjem se mu zasveti zlat, nov cekin. Tega gotovo ne bo pogrešal, ker se mu je pomešal med bakren denar, si je mislil Marko, vzel cekin in ga spravil žep, denarpico pa položil na svoje mešto. Tiho se je zopet izmuzal' iz sobe in odšel po svojem opravilu. Zdaj pa zdaj je segel v žep, potipal, če ga še ima, nato pa zopet opravljal svoje delo naprej. Pogledal ni, če je cekina deset- ali dvajsetkronski, drugače bi spoznal, da nima ne desetkronskega, / in ne dvajsetkronskega cekina, ampak navaden, svetel, nov — vinar! V svoji razburjenosti Marko ni dosti pogledal, ampak si je mislil: Sveti se kakor cekin, torej je cekin! Tudi mu ni niti na misel prišlo, da bi se morebiti motil, Samozavestno je hodil cel dan okoli in še bolj samozavestno je stopil po. litanijah, popoldne v gostilno. Njegovi prejšnji prijatelji se niso dosti zmenili za njega, ker so mislili, da nima Marko nič denarja. Ko so pa videli,, kako samozavestno je pozval vina, kako možko je zapovedal godcu naj zaigra, so spoznali, da je Marko zopet pri denarju. Pomignili so eden drugemu in sedli k Marku, V začetku se ta sicer ni dosti zmenil zanje, ko pa so se mu začeli prilizovati in laskati, je postal z njimi zopet prijazen in pili so na njegov račun; plesali so in pili in peli pozno v noč. — Krčmar, račun! Oblastno in ponosno je položil pijani Marko pred Kambiča svoj Hcekin,“ Kambič ga je vzel, a takoj vrniL — Marko, ako se misliš iz mene norčevati, ne bo ti iobrega! — Da bi vas vrag, kdo se misli iz vas norčevati?, Tu imate cekin, dajte mi ven, kolikor mi gre, drugo Imejte pa vi !’, je odgovoril Marko. — Kaj si ob pamet, ali kaj ti je? To vendar ni cekin, to je navaden vinar! — Ka-ai-a-a-aj ?, je zazijal Marko in topo pogledal krčmarja. Njegovi „prijateljiki so pili na njegove stro Ška, so se hitro izgubili od mize, pač pa so prihrumeli od drugih miz pivci gledat Markov „cekin.“ Jn norčevali so se iz ubogega Marka in zbijali iz njega vsakovrstne Šale. Njemu pa je med tem r izhlapelo iz glave vse vino, vsa pijanost ga je naenkrat minila. (Bled kot zid, pa zopet rudeč kot rak je stal pred svojimi za-smehovalci; najraje bi se bil v zemljo vdrl, tako ga je bilo sram. — Pa kje si vendar dobil „cekin“?, ga vpraša Kambič..: — Našel sem ga! — (Ni res! Da si ga našel, bi ga natančneje pogledal in spoznal,, da je vinar in ne cekin! — Ne, ne, nisem ga, (hašel, gospodar mi ga je dal!, je lagal Marko. — Ne laži, tvoj gospodar ni tak bebecr f kot si iti ! Ce bi ti dal on, bi ti dal resničen cekin, ne pa vinar! Povej po pravici, kje si ga dobil? — I, i, i, no, no, se reče, hm, ne vem!, jeoljal je Marko. — Vkradel ga jel, se oglasi eden pivcev. Marko je prebledel in omahnil na stol. — Je že res, je že res, vkradel ga je!, so ist* Hrumeli pivci. — Pa komu? (Konec prihodnjič,) . ! J Politični pregled. Češki radikalci. Klub ( češkot-radikalnih deželnih poslancev je imel včeraj dne 15. t. m. sejo, ki je trajala polne Štiri ure. Na seji so razpravljali o delamožnosti češkega deželnega zbora, o bližajočih se češko-nemških spravnih konferencah in o svojem vstopu v enotni češki klub. Poslanca Choc in dr. Hajn sta bila proti udeležbi čeških radikalcev na spravnih konferencah. Toda večina je odločila v nasprotnem smislu ter izvolila Choca in dr. Baxo. Po seji so izdali1 komunike, v, katerem' se na-glaša, da češki radikalci) vstrajajo na svojem stališču, nasprotnem vladnim predlogam o administrativni delitvi Češke, Ceško-nemška spravna pogajanja. Ceško-nemške spravne konference se prično v torek dne 20. t. m,, ob 10. uri dopoldne. Poleg delegatov vseh meščanskih strank bodo na konferencah navzoči namestnik grof Coudenhove, deželni maršal knez Lobkovie in njegov namestnik dr, Urban. Klub nemških veleposestnikov je imenoval za svoje zastopnike v spravnih konferencah' grofa No-stitza in bivšega ministra dr. Baernreitherja, Nemški delegati bodo imeli v pon del jek dne 19. t. m. pod predsedstvom deželnega odbornika dr, Ep-pingerja predkonferenco. Vstop Čehov v ministrstvo. „Union“ naglasa po informacijah iz najboljšega vira, ! da je ozdravljenje desolatnih parlamentarnih razmer mogoče samo v tem slučaju, ako Cehi vstopijo v vladno večino in ako se jim v kabinetu prepuste 3 portfelji. {Preobrat v Dalmaciji. Politične razmere v Dalmaciji se vedno bolj čistijo in konsolidirajo. Dolgo časa sem 1 je že vladal popolen kaos brezsmotrenosti in breznačelnosti, odločen nastop svobodomiselstva, ki je privabil v svoj tabor — volitve v Splitu — dosedaj gospodujočo Hrvaško narodno stranko, je pričel jasniti položaj. Treznejši politiki so pričeli uvidevati, da tako ne gre dalje. Prišlo je do že znanega koraka .poslanca Ivaniševiča, ki je izstopil iz Hrvaške stranke. Sedaj se je napravil še korak naprej! V nedeljo dne 11. t. m. se je vršila v Šibeniku zelo dobro obiskana pravaška skupščina. Govorilo je več govornikov, med njimi državna poslanca Prodan in Dulibič, ter deželni poslanec dr. Druškovič. Skoro vsi govorniki so povdarjali, da mora stranka prava v vsem javnem življenju stati na temelju krščanstva, ker fraza: 1 vera je privatna stvar!, je neresnična. Po dogodkih ha tej skupščini lahko f z mirno vestjo trdimo, da bodo pravaši hodili ftoko v roki z mlado krščansko-socialno strujo, in upanje je, da bo dobila politika v Dalmaciji jasno začrtane cilje, ter bo doba meglenosti izginila. Nova češka, šola na Dunaju. Dunajski Cehi so otvorili včeraj rdne 15. septembra v III. okraju novo ’ češko ' zasebno r ljudsko Šolo. / Odstop črnogorskega ministrstva. Ministrstvo je podalo ostavko, ki jo je kralj tudi sprejel. Kralj Nikola je poveril sestavo novega kabineta zopet dr. Tomanoviču. Ta je že sestavil novo ministrstvo. Vojno ministrstvo je prevzel general Gjurovič, ministrstvo notranjih del Gjukanovič in finančno ministrstvo Jer-govič. Vsi ostali stari ministri ostanejo na svojem dosedanjem mestu. j Dopolnilna državnozborska volitev. Pri dopolnilni drž.-zb. volitvi v Gablonzu 15. t. m. je bilo razmerje glasov tako-le: socialni demokrat Grubenecker 4776 glasov, nemški radikalec Glöckner 3744, kandidat nemško-nacionalne 1 delavske stranke Prediger pa 1726 glasov. Treba je ožje volitve, ki se ima vršiti dne 26, t, m. Pri tej bo brez dvoma zmagal nemški radikalec Glöckner. Zanimivo je, da je bil pri splošnih volitvah 1. 1907 takoj, brez ožje volitve, ' izvoljen socialno-demo-kratični kandidat, ki* tje dobil takrat 5717 glasov. '„Stranka prava.“ Včeraj dne 15. t. m. se je vršila v Zagrebu sijajna skupščina Starčevičeve hrvatske čiste stranke prava in pravašev okrog „Hrvatstva.“ Na skupščini se je doseglo popolno soglasje in sta se stranki med viharji navdušenja združili. Med splošnim odobravanjem se je sprejelo več resolucij. V prvi se je sklenilo, da se fuzionirana stranka imenuje Stranka prava, ter bo stala, na temeljnem programu pokojnega dr. Ante Starčeviča, V drugi se je določilo, da bo strankino delo na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju baziralo na krščanskof-socialnih idejah. Tiretja resolucija : se ( gllasi: „Stranka prava jemlje v poštev, da se enotni hrvaški narod deli v več veroizpovedanj,f zato hoče spoštovati, akoravno stoji sama neomahljivo na katoliškem temelju, versko prepričanje vseh zakonitih veroizpovedanj in omogo-čuje tudi drugovercem, da sodelujejo v stranki za oživotvorjenje programa iz leta 1894.“ V četrti resoluciji je izraženo načelo, da se zahteva v vseh cerkveno-pravnih vprašanjih ] za katoliško cerkev popolno avtonomijo. V peti je določeno, da se opira Stranka prava na dosedanje oboje-stranske organizacije, vodstvo pa obstoji iz 8 članov, ki jih voli skupna skupščina. Da bo enotnost stranke dokumentirana tudi na zunaj, se združita dosedanji glasili „Hrvatstvo“ in „Hrvatsko pravo“'1 v en organ z imenom „Hrvatsko pravo.“ Tudi manjši listi se bodo združili. Upajmo, da se počasi na Hrvaškem zjasni. f Gonja proti don «Franu Ivaniševiču, ki je izstopil iz Hrvaške stranke in vstopil v Stranko prava, se nadaljuje. Izvršilni odbor Hrvaške stranke f je na nedeljski seji sklenil proti don Ivaniševiču dvigniti javen protest, ker slednji noče položiti mandata, ' ki ga je dobil iz rok Hrvaške stranke. Gospoda pri tem pozablja, da je bila ona tista, ki je snedla prvotno izrečeno ' krščansko načelo Hrvaške stranke, ko se je prodala Smodlakovski demokratični stranki, f in bi bila njena dolžnost (ljudstvu vrniti vse njene na krščanskem programu pridobljene mandate. Gospodu Ivaniševiču so pa njegovi volilci izrekli zaupnico. I. poučno leto dež. kmet. šole v Bezovji pri St. Jurju ob juž. žel. V čast kmetovalcem Spodnje Štajerske bodi o-menjeuo, da so baši oni vedno(posebno uvaževali kmetijski strokovni pouk. 'To dokazujejo razni zavodi v deželi in zunaj nje, ki so bili navadno v pretežni večini obiskani od spodnještajerskih mladeničev. Naravno torej, da se je pojavila želja po domačem zavodu s poukom v materinščini. {Tej želji je deželni zbor in odbor vstregel ter ustanovil kmetijsko šolo v Št. ‘Juriju. Potreba tega zavoda sledi iz navedenih dejstev, njega korist za svoj delokrog se bode pokazala, v teku let. Slednja je stvar prihodnjosti. Za sedaj samo suha dejstva na podlagi preteklih pojavov. Nova kmetijska šola naj bi se otvorila f že novembra minolega leta. Z 1. oktobrom je bil pa še le imenovan ravnatelj in strokovni učitelj. Vsa poslopja so bila Še-le v pol-gotovem stanu, Tej napravi trebalo je tudi še vdahniti takorekoč dušo. Pri takih razmerah bi niti čarodej ne mogel pravočasno začeti z rednim podukom. Do novega leta. so bila vendar poslopja za silo toliko dodelana, da se je smatralo za mogoče, spraviti učence pod streho. K) kaki dovršenosti pa tudi tedaj Še ni bilo govoriti; še niti dandanes ne. Globoki prekopi okoli hiše, povsod rokodelci 'in drugi stavbinski delavci, f počasno dospeva-nje pohištva itd. so bili otvoritvi in pouku nasprotujoče ovire Še več mesecev. Zanimanje za šolo je bilo precejšno. Prošenj za sprejem v šolo se je v jeseni lanskega leta ! vkljub veliki negotovosti vložilo 42. Od teh prosilcev se jih je sprejelo 26, izključno kmečkih sinov. Po starosti so šteli ti od 17 do 26 let. Svojo predizobrazbo so si pridobili J večinoma f le v dve- ali večrazrednih ljudskih šolah. Le eden je dovršil meščansko šolo, drugi pa spodnjo realko. {Vsi so bili Štajerci(iz okrajev: Celje, Šmarje,. Sevnica, Brežice, Šoštanj, Slovenska Bistrica, Marenberg, Ptuj. Ormož in Ljutomer, Prvi tečaj je začel potem, ko je bila nova ‘šola dne 4. januarja t. 1. blagoslovljena, Poučevalo se je teoretično v zimskem tečaju po 27, v poletnem pa 24 nr na teden. Poučevalo se je v sledečih predmetih: 1. nadaljevalnih: slovenski jezikovni pouk z o-zirom na domačo zgodovino, ' zemljepis in ! poslovno spisje, računstvo, geometrija in risanje. 2. osnovnih: 1 fizika, kemija,, kmet. rastlinstvo, kmet. živalstvo. 3. strokovnih: poljedelstvo splošno in posebno, travništvo, gozdarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, živinoreja,/ živinozdravništvo, kmet. gospodarstvo in knjigovodstvo, r zemljemerstvo f in niveliran je. 4. postranskih: nemščina, petje. Teoretičen pouk se je nadaljeval in izpopolnjeval s praktičnim, in sicer z delom, ki se je upoštevalo kot za kmetovalca* zelo važno učno sredstvo, z raznimi postranskimi, za učenca važnimi koristmi. Teoretično 1 so poučevali ( poleg ravnatelja , in strokovnega učitelja še 4 pomožni učitelji. iDelo sta vodila pod ravnateljevimi navodilom' in nadzorstvom opravnik in vrtnar. Pouk v šoli in delo je trajalo od 6., oziroma %6. ure zjutraj do 7. ure zvečer s primernimi odmori za. okrepčanje. Smoter pouka je bil, kar mogoče v kratkem času izvežbati mladeniče za njih poklic, jih odgojiti za dobre, razsodne prihodnje gospodarje. Geslo je bilo, raje manj, pa temeljito. Zlasti stvarno na prakso naslonjen naravoslovni pouk je imel namen, spraviti u-Čence1 do zmožnosti premišljevanja in razsodnosti. Ena pametna misel gospodarja več koristi, nego 100 neumnih f receptov,' kakoršni se ljudem preobilokrat vsiljujejo. Učenci, ki so prišli v zavod z resno voljo se kaj priučiti, so imeli priliko za to, PovrSneži, du- ševni in telesni lenuhi, pa itak ne slišijo v zavod s tako kratkodobnim poukom. Oni naj raje ne silijo v njega. Od dobrega semena dobra žetev, plevel pa 1© omejuje drugim prostor in razvoj. Za jako važno se je smatralo, da se širi učencem obzorje z izleti, da se pouk še nazorneje vst,vari, kakor je to mogoče v zavodu samem.- D asi ravno ni bilo v tem letu še sredstev za take izlete, vendar se jih je nekaj napravilo in sicer: y Celje, kjer so spoznavali učenci vsled prijaznega dovoljenja c. kr. okrožnega sodišča in prijaznih pojasnil dotičnih gospodov uradnikov zemljiško knjigo, državno gozdarsko drevesnico, deželno sadno drevesnico itd. 2. Peš črez Svetino v Laški trg. Med potom so se jim pojasnjevali naravni in gospodarski pojavi; v Laškem trgu so pa imeli priliko natančneje spoznati podjetje, ki je s kmetijstvom v raznem oziru v tesni zvezi: I pivovarno. 'Saj se tam pojavi, f ki se v delokrogu kmetovalca | vedno vršijo 1 in so za njega zelo važni, katerih se pa navadno prav ne zaveda, tehnično izkoriščajo. • 3‘ X, Cel-ie \ premiranju bikov. 'Ob tej priliki so si ogledali tudi mestno klavnico, nje hladilne naprave itd. Dianino na sejm. Sejmi na Planini se štejejo med najimenitneje daleč na okoli in na takem sejmu najde prihodnji živinorejec mnogo več zanimivega, kakor bi našel samo v šoli. Pa tudi gozdi in zlasti novi nasadi tamošnje grajščine nudijo marsikaj zanimivega, 5. V Ptuj; i od tam na pristavo grofa Herbersteina in posestvo štajerske hranilnice iz Gradca v Podlehnik. Na eni strani pridelovanje žita v velikem obsegu in tudi živinoreja, na drugi strani zlasti Špe-cielno živinoreja in vzorno sadjarstvo ter kletarstvo. Povsod obilo zanimivega. Vsem prijateljem Šole, ki so blagovolili pospeševati učinek teh izletov, bodi izražena najiskrenejša zahvala, V teku leta je bilo več obiskov. (Med lemi jih je bilo nekaj namenjenih nadzorovanju šole, tako od deželnega odbora in od e. kr. poljedelskega ministrstva, (nekaj proučevanju razmer in sestroju ( šole od deželnega odbora moravskega, največ pa zanimanju za. kmetijstvo in šolo, tako od nekaterih nadaljevalnih šol (Sevnica in Slivnica), od kmetijske podružnice St. Jurij, gospodinjske šole Teharje, učiteljiščni-kov iz Maribora, učiteljev o priliki 401etnice ter še mnogo posameznih kmetovalcev. Ti obiski so dokazali živo zanimanje za zavod. Dne 27. avgusta se je zaključil z javno skušnjo prvi tečaj. Od prvotno sprejetih 26 učencev se je vdeležilo tega izpita; 24. Dva sta bila v teku leta izključena. Govorice o ničvrednosti šole, o namerava« nem izstopu večine učencev takoj v početku radi nje nepopolnosti itd. so s tem ovržene. Nasprotno so po-kazale skušnje, da so učenci v tako kratki dobi kljub mnogim začetnim težavam mnogo pridobili, da so svoj čas na zavodu zelo plodonosno porabili, da so si pridobili zmožnosti, ki bodo napredek našega kmetijstva zelo pospeševale. „ ?a P/ihodnje leto je pot že vglajena, / slo bode ze lažje. Spopolnjevanje bode naglo sledilo prvemu vstroju. Prijatelji šole in sploh tisti, ki pošiljajo u-cence, so pa naprošeni, da posebno vpoštevajo sledeče: Pri kratkodobnosti učnega tečaja (10 mesecev) se zamore učenec dovolj za svoj stan priučiti le, če je marljiv in razumen, če se res za stvar • zanima. Torej le marljive, 1 razumne in resne učence! Kadi boljšega izbiranja je najboljše, da se oglasijo prosil-ci osebno pri ravnateljstvu. Elementov, ki znabiti mislijo, le eno dobo na javne stroške preživeti, ali si s temi nauki kako drugo pot ugladiti, 1 ali ki mrzijo delo in pričakujejo tu le udobno življenje, nikar v ta zavod! Za težaven, trudapolen stan se treba s trudom pod strogim navodilom pripravljati, toliko lažje bode šlo pozneje, toliko večje in izurjenejše moči se bodo lotile dela s težavami se igraje. Ravnateljstvo štajerske deželne kmetijske šole St, Jurij ob juž. žel. v J. Belle m. p. Dekliški shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. Ob skrajno neugodnem in deževnem vremenu je prišlo do 500 mladenk na dekliški shod. !Ce bi nam bilo nebo milo že v soboto ali vsaj Še v nedeljo zjutraj, bi bil to pravi tabor naše slovenske žepske mladine. Pretežna večina' je bila seveda iz Slovenskih goric, zastopana je pa bila častno tudi Ščavniška dolina, kakor zlasti daljno Mursko polje. Cerkveni govor je imel častiti gospod kaplan Bosina, ki je razlagal pomen Marijinega imena z o-zirom na dekliško življenje. Slovesno sveto mašo r je opravil velečastiti gospod p. gvardjan Nikolaj Meznarič. Zborovanje je s pozdravom otvoril in vodil gospod kaplan Bosina. Opravičil je vsled bolezni zadržano voditeljico Z. S. D. Anico Krenovo iz St. lija, ki je poslala pozdrav, želeč shodu obilo božjega blagoslova. i s j ; J Vič. gospod p. gvardjan: Ker vem ceniti važnost Marijinih družb r in upoštevam pomen dekliških zvez, želim tudi vam dobrega duha, vas pozdravljam in kličem: dobro došle! Amalija Ferlan pozdravi shod v imenu trojiške dekliške družbe. Bog se veseli nad čistim rodom, ta- ko tudi jaz, jker vem, da sle prišle iz čistega namena. *' , i (Androjna Marija, Sv. Jurij v Slov. goricah, govori o' obrambno-izobraževalnem delu f slovenske mladenke, 'Branimo : svojo rodno zemljo, svoj jezik, naše lepe Šege in navade. Tudi žrtvujmo gmotno za obrambo domovine.1 Za to delo se pa vneto pripravljajmo in izobražujmo, da se Slovenci tudi narodno ohranimo krepke in zdrave, Bezjak .Terezija, Vurberg: Kar so bili nekdaj Turki, to so novodobni sovražniki. _ Vžigajmo v svojih dekliških srcih ogenj ljubezni v obrambo vere in domovine. Peršak Frančiška, Sv. Križ ' pri Ljutomeru: Dekletom moje globoko pomembne pozdrave Marijinih družb. Kocuvan Žalika, Sv. Trojica: Branimo Slov. gorice z mečem uma in izobrazbe. Izobražen rod je temelj domovine. Topolnik Alojzija, Sv, Jurij ob Ščavnici: Ljubezen do Marije in do sv. Trojice !' nas je privedla sem. Mariji za imendan P podajmo venec krščanskih Čednosti. Šket Roza pozdravi v imenu kamniške dekliške zveze. Nemec Trezika, Sv, Jurij ob Ščavnici, povdar-ja važnost slovenske^ mladenke in njeno delo za ljudstvo. Naši predniki so delali čast Slovenskim goricam. Bodimo njih vredne naslednice. Polanec Marija, f Sv. Anton, f vnema mladenke za čednostno deklico življenje. Poštena mladost bo najlepši spomin tudi Še v visokih letih. Tfikvič Pavlina, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, govori, kako naj bodo slovenske mladenke po vzgledu hrabrih Blejk, srčne in vstrajne v obrambi domovine. Belec Rozalija, Sv, Jakob v Slov. goricah, prinaša pozdrave Šentjakobske dekliške zveze. Frline Roza, Sv. Jurij v Slov, goricah, govori o ljubezni, f ki jo naj dejansko goji 'slovenska mladenka do rodne matere, . do domovine in do Ma rije. Razboršek Terezija, Kamnica: Ce bomo zveste Mariji, bomo tudi koristile domovini. Horvati Marija, Sv. Jurij ob-Ščavnici, izvaja: Marijine družbe in dekliške zveze so temelj pravemu napredku, so šola značajev in tako dajajo domovini vrlih in krepostnih hčera. -Muršec ' Marija, rSv. Rupert v Slov. goricah: Branimo vedno in povsod svojo dekliško čast in dostojanstvo. Klobasa Amalija, Sv. Benedikt v Slov. goricah: Naše delo bodi posvečeno Bogu v čast in Mariji v proslavo, t, m. v deželni zbor in bo med zasedanjem samo ob nedeljah ordinirah Izprememhe v frančiškanski provinciji. Mari-bor; P. Severin Korošec, gvardjan, P. Val. Lander-gott, vikarij, p. Salezij VodoŠek, subsidiary. — Sv. Trojica,: P. Elekt., vikari}. ~i Nazaret: E, Kerubina Tušek, gvardjan in župni upravitelj, P. Norb. Sušnik, vikari j. -- Brežice: P. Bernard Jamar, vikarij. — Ljubljana: P. Regalat Čebulj, P. Salvator Zobec, subsidijarij. - Sveta gora: P. Kapistran Erlin, vikarij, P, Vladimir Bobek. - Novo mesto: P. Kornelij Petrič, vikarij, P. Beno Staruss, P. Tomo Ottavi, Kamnik i-! P. Aiianija ’Vyaöko, lih. ZO^OD !**«*«*< » **•— -ji - r- yu* 4V»CSi . P. Kajetan Kogej, gvardjan. P, Aleksander Vavpo- “•/ i.bi.bfec ,:•• • tič. vikarij. P.; Fruktuoz Frank- — Brezje: P. Kaljst Medič, P. Otokar Aleš, P. Blaž Farčnik. - Vič: P. Arhangelj Appej, katehet, — Žabnica na Koroškem : P. Adolf Čadež, praeses, P, Ladislaj Jeglič. O. Ciprijan Napast gre na kolegij sv. Antona v Rim, o. Gratus Kostanjšek pa na lovinjsko univerzo v Belgiji- Dunajska lovska razstava. Listi poročajo, r /da bo trajala lovska razstava do 16, oktobra 1910. Enoletni vojaški prostovoljci, Ziadnje dni se je poročalo, da se namerava odpraviti enoletna prostovoljna vojaška služba v naši armadi. Od merodajne strani se pa po poročilih listov ta vest zanikuje, Politične „značajnosti“. Sicer se včasih trdi, da se doseže v politiki kak uspeh samo s taktično ne-odkritosrčnostjo in intrigiranjem; a 'mi vseeno menimo, da je to načelo krivo. Drži se pa teh principov še vedno marsikak, politik pri svojem političnem delu. Tako n. pr. je naš dicni hofrat Ploj dne 8. avgusta predlagal župana Hribarja v nepotrclitev. Dne 14. avgusta je bil zopet v Ljubljani. Mladini so bili hudi in korajžni hofrat se jih je zbal. Akoravno je vedel, da je že prepozno, je vendar pisal ministru Haerdtlu znano ekspresno pismo. Zato, da bi se zakril faktični položaj ter bi javnost nič ne zvedela o že dovršenem mešetarjenju, je bil baron Haerdtl tako srečen, da je dobil od hofrata ljubeznivo pisemce. Označbe za tako politično dvostransko, javnost slepilho igro pač ni težko najti. Nekaj podobnega ve poročati' o odkritosrčnem hofratu „Slovenec“ od 14. t. m. Pod šifro: „Blamirani hofrat v škripcih“ pove med drugim to-le: „Ploj je predsednik „Saveza južnih Slavena“, Hribar član tega „Saveza“, in opozicijonalec Ploj se ni prišel pogajat v Ljubljano s članom svojega kluba, Ivanom Hribarjem, o katerem je vedel, da je predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, ampak se je šel pogajat radi stvari, ki je eminentna stvar narodno-napredne stranke, — s Tavčarjem in Trillerjem, ki nista Člana njegovega kluba in tudi ne predsednika izvrševalnega odbora, narodno-napredne stranke. — Tudi temu hofratovemu koraku je gotovo kumovala najizrazitejša politična „značajnost“. Hinavci. Dne 31. januarja je „Narodni Dnevnik“ pisal z ozirom na obstrukcijo v dež. zboru. „Ako bi se dala naša klerikalna deželnozborska delegacija z Judeževimi groši podkupiti, večna ji sramota.“ Ravno ti liberalci pa sedaj že par mesecev intrigirajo proti slovenski obstrukciji in glavni argument proti nam jim je: denar. Najprvo so trdili, da smo oškodovali učiteljstvo za 3 milijone, : potem se je reklo in zlobno namigavalo, da trpi dežela radi našega, boja ' občutno škodo, končno so poročali o 200.000 K, za katere so baje oškodovali poslanci S. K. Z. naše vinogradnike. Pri vsej nesramnosti teh trditev je vendar značilno, kako gre liberalnim 'sebicnežem vedno le denar po glavi. Videti je, da bi liberalci kaj radi prenašali „večno sramoto radi Judeževih grošev“, samo nobeden jim jih ne ponudi, ker so preveč brezpomembni. Liberalno-ueiteljska narodnost. Komaj smo izvedeli, 'da so liberalni učitelji zatajili pred celim svetom svojo narodnost z zahtevo, da ostanejo raje pod nemškim šolskim svetom, ker bi pri slovenskem oddelku Šolskega sveta morebiti imeli katoliško-narodni možje večino, že izvemo drugo slično stvar. Dočim v krajih, kjer so slovenske in nemške šole, nemški nadučitelji kar love slovenske otroke, se nahaja v Celju g. Armin Gradišnik kot nadučitelj na slovenski okoliški šoli, ki je odganjal slovenske otroke od te šole, ČeŠ, 'da niso iz domačega Šolskega okoliša. Potem se ni čuditi, če so nemške celjske šole prenapolnjene! Plojeva pota. V pravdi dr. Tavčar—dr. Triller contra Ribnikar je prišlo na dan marsikaj zanimivega o . zamotanih hofratovih potih. Najprvo konferira Ploj z ministrom Haerđtlom, a se ne potegne f prav nič za Člana svojega kluba, ter za avtonomijo slovenske prestolnice, potem prezre načelnika liberalne stranke Hribarja in se pogaja s Tavčarjem in 'Trillerjem, zatem predlaga od lastnih ljudi obglavljenega Hribarja v nepotrditev, jpar dni pozneje pa piše ministru Haerdtlu ekspresno pismo, v kälterem ga junaški obstrukeionist prosi, naj predloži Hribarja v potrditev; |a to ne radi principa avtonomije, ampak radi razburjenja mladinov. (Taka politika more nam Slovencem le Škodovati, ker nas smeši in daje vladi pravico, da nas briskira. rO'dgovoren za to pa je v prvi vrsti' hofrat Ploj, ki je kot načelnik „Saveza“ glavni predstavitelj te politike vijugastih potov in boječe nedoslednosti. Čudna prijatelja. V aferi Hribarjeve nepotrdit-ve je imel, kakor znano, tudi Ploj svoje roke vmes in je — mešetaril. Delal je pa ‘to nasproti Hribarju, članu njegovega „Saveza“ z neko brezobzirnostjo, ki mora osupniti vsakogar. Slo se je za Hribarjevo nepotrditev. a vladni mešetar Ploj je konfori ral s Tavčarjem in Trillerjem, ter se je kar določilo, da Hribar ne sme biti več župan. Hribarja se je v tej njegovi osebni zadevi smatralo za „Luft.“ Mešetar ji so i pač vedno enaki, če mešetarijo proti nasprotnikom ali pa za somišljenike, in Čudne morajo biti prijateljske vezi, ki vežejo člane Plojevega kluba. Proti fraze rjem! Človek, agrarec, bi iz kože skočil, Če mora občutiti, kaki frazerji so nekateri organi, ki se bavijo z agraričnimi vprašanji. Tu se ...: hvali vlada, kako jo .zanima vprašanje o zboljšanju pašnikov,{ tam se razpišejo subvencije za zboljSanje pašnikov itd. itd ga vse-je le humbug.,! ali patičj nacionalna nadutost za vsem. Mi pa, rečemo, če nas bodo; merodajni „as^rni krogi, magarii, (eudi -tam ^ Gradcu še zanaprej za norca imeli, bomo vso njihovo delovanje prav osvetlili. • Dobavni razpis» Vojna uprava kupi po trgovskem običaju za Gradec 300 stotov posteljne slame; za Maribor 1200 stotov slame zamastil; za Celovec 500 stotov slame za nastil, 250 stotov posteljne slame; za Beljak 1500 stotov slame za nastil; za Ljubljano 800 stotov slame za nastii, 100 stotov posteljne slame; za Gorico 1500 stotov slame za nastil, 150 stotov posteljne slame; za Pulj 600 stotov posteljne slame. — Tozadevna zagotovitvena obravnava se vrši dne 20, septembra 1910 pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu. Kolekovane ponudbe morajo biti do najkasneje 9. ure pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu, Štajersko. Mariborske novice. Maribor. O slavni mariborski požarni brambi se slišijo zelo zanimive vesti. Ako so resnične, potem spada naša požarna bramba veliko bolj v Višnjo goro, kjer imajo priklenjenega polža, kakor pa v Maribor. Evo vam najnovejši slavni čin: Pred par dnevi je gorelo pri Janžekoviču v Leitersbergu. Mariborska požarna bramba je bila poklicana, a možje so se tako počasi obračali, da so prišli ven, ko je že vse zgorelo. Povedali smo premalo. Počasnost je bila še večja. Požarni brambi je prišel že med potoma nasproti sel, ki je povedal, da se ognjegasci lahko vrnejo, ker je itak že vse pogorelo. — Hitrost pa taka! Maribor. Pozor! Neka ženska, se klati po mestu in dela propagando za lutriš vero; obiskuje, navadno priproste in ubožne ljudi. Tako je došla pred 14 dnevi k neki prav ubožni rodovini ter ji obetala vse mogoče podpore, Če pristopijo k evangeličarjem; obeča denar, obleko in vse bode zastonj! Mati, četudi bolehna, ubožna, pa ni hotela prodati svojih nedolžnih otročičev, ter je zapeljivko napodila, Tako prav; vera je • več vredna, ko jankica, ali Solni. — Ta protestantska agitatorioa leta po ulicah, nosi zapisnik! različnih ljudi in berači denar, ter še spozabi tudi h katoličanom. Nedolžen berač pride v zapor, Če ga pri takem poslu zasači policaj. Ali pa zoper dušne roparje ni nobene pomoči? Iz šole. Suplent gospod Davorin Volavšek je premeščen iz mariborske gimnazije v Ljubljano. Nova šola. fV Melji1 namerava mestni svet u-stanoviti novo ljudsko Šolo, ker so vse dosedanje ljudske šole prenapolnjene. Nesreča na glavnem kolodvoru* Danes dne 16, septembra zjutraj ob 1. uri je na glavnem kolodvoru padel pod železniški voz zavirač Jakob Winter. Fadel je tako nesrečno, da mu je voz odrezal pod kolenom levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Porotne obravnave. Dne 26. septembra f pride pred porotnike Anton Eckart zaradi uboja, predseduje višji sodni svetnik Moroeutti. — V torek dne 27. septembra: Alojzij Borgnolutti, uboj, predseduje dr. Fraidl, ! Pastor Mahner-t — turist. Prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. napravijo mariborski protestanti izlet na Pohorje. Mahnert namerava opraviti vrh Pohorja, v bližini Sv. Bolfenka, lutrovsko službo božjo. Pogreša se že od dne 5. septembra 16Jetni Fr. Mašer, trgovski vajenec v Mariboru. Sumi se, da se je ponesrečil. Dijaška kuhinja v Mariboru. Letošnji občni zbor „Dijaške kuhinje v Mariboru“ bo prihodnji torek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne v stanovanju p. o. gosp. predsednika stolnega dekana dr. Ivana Mlakarja z običajnim vsporedom. Vabimo vse ude, da se ga gotovo udeleže. — Posebna vabila se ne bodo raz-, pošiljala. Odbor. Celjske novice. Dij. kuhinji v Celju so darovali od 28. aprila do 12. septembra sledeči dobrotniki: Celjska posojilnica 600 K, Savinjska, posojilnica v: Žalcu 25 K, hranilnica in posojilnica Šmarje 120 K, prof. dr. Dolar 1 K, prof. Anton Jošt 2 K, posojilnica v Konjicah 50 K; Fr. Natek, poštni oficijal v Celju 2 K, dr. Juro Krašovec 9 K 90 vin,, dr. Juro Hrašoveo v kazenski Zadevi 5 K; sodna poravnava dr. A., Lenart proti Ant. in Art. Brežnik radi razžaljenja 10 K; Radovan Brežič od abiturijentske; slavnosti ostalih 20 K 76 vin.; dr. Jos. Kolšek, odvetnik v Laškem, kot prispevek za dijaški izlet 20K; Peter Majdič, mesto venca umrlemu Valentinu Južna v Sv. Jur ju ob Taboru, 15 K, Brezovnik Anton, trgovec v Vojniku, dve vreči krompirja; J. Krajne, notar v Smarji, mesto venca, pokojnemu g. Stupica, 10 K, Juro Naglav, Trbovlje, 5 K, M. Wutt, c. kr. davkar; (nabral 66 K 12 vin.; Terezija Sentak, posestnica na Vranskem, mesto venca pokojnemu g. Josipu Žigan iz Žalca, 6 K, prof. M. Subač 10 K, dr. Al. Brenčič iz sodne obravnave V VI. 441-10, 10 K, Južno-Stajerska hranilnica v Celju 1000 K za leto 1910. — Vsem darovateljem iskrena zahvala-!; -T» Na dež. meščanski šoli je sprejetih v I. razred 71 učencev, v TI. 48, v III. 37. List „Deutsche Wacht“ poroča nadalje, da je prosila učiteljska konferenca, naj ustanovi' deželni Lodbor paralelko k I. razredu, ker je 71 učencev preveč za en razred, ka-ü kor je tudi dozdaj zlasti v zadnjih letih bil vedno pre-i napolnjen ta razred. Ge čitamo to poročilo, so morami» 1:5 terasbolj čucUti: gorostasnosti; da je dr. Link ] dr. Verstovšeku rekel: ,,Ce je preveč učencev, naj se jih nekaj odpošlje.“ Ali smo se v pravni državi? Na deželno meščansko šolo v Celju mora biti sprejet vsak štajerski otrok, če ima določeno starost in napravi sprejemni izpit. Učitelji te Šole so pred državo prisegli, da bodo v šoli vestno in pravično nastopali, torej tudi pri sprejemnem izpitu. In ti učitelji so po svoji vesti sprejeli 71 učencev in po svoji vesti zahtevajo ti in naši poslanci paralelko za I. razred, ker je le takrat mogoč reden In uspešen pouk. Zdaj pa pride neki Link in pravi: „Paralelke ne damo, če je preveč učencev, naj se jih nekaj odpošlje.“ Bolj logično bi skoro še bilo, če bi rekel: „naj se jih nekaj [ubije,“ in radovedni smo, če bi dal Link svojega otroka, če jih kaj ima, ubiti zato, da ne bo treba paralelke. Nemška nestrpnost presega že vse meje. Ti Linki mislijo seveda škodovati najprej Slovencem. A s tem, da se ne dovoli paralelka, so oškodovani istotako nemški otroci. Sprejemnega izpita tudi nemški otroci niso napravili. Videli smo enega nemškega fanta, ki je pretakal debele solze, ker ni napravil izpita. Ker priha-ja vedno preveč otrok, se menda jako strogo po strogih predpisih zahteva pri sprejemnem izpitu. Ce bi bila dovoljena paralelka, bi se lahko bolj milo postopalo, ker je pri razdeljenih razredih pričakovati, da bodo tudi slabeji učenci dosegli učni cilj, dočim pri prenapolnjenem razredu to ni mogoče. Pričakujemo, da naši poslanci to vzgojeslovno modrost od naših grošev živečega dr. Linka razkrinkajo v deželnem zboru ter od deželnega odbora Še ponovno zahtevajo, da se ta paralelka ustanovi. Celje. Namesto učitelja Aistricha je deželni odbor imenoval Franca Hindla na celjski meščanski Šoli. Ptujske novice. Sejem v Ptuju. Na sejem, ki se je vršil dne 7. t. m., se je prignalo 210 konjev, 1261 glav goveje živine in 1240 svinj. Cene so bile: pri bikih 56—64 K 100 kg, pri volih 72 —78 K 10 kg, pri kravah 48 do 70 K 100 kg, in pri svinjah 96—1 K 10 vin. kg žive teže. Prodala se je skoro vsa živina. — Prihodnji konjski, goveji in svinjski sejem se vrši dne 21. t. m. Drugi kraji. Sv. Jurij ob Ščavnici. V rproslavo BOletnice rojstva Nj. veličanstva presv. vladarja Frana Josipa je sklenilo prostovoljno gasilno društvo jurjevško sezidati novo, lično spravišče gasilnega orodja, ker dosedanje staro in zanemarjeno nikakor ni več služilo svojemu namenu in potrebi. (Delo je prevzel domači stavbenik gospod Fr, Holc. S stavbo se je takoj pričelo in* bo kmalu dogotovljena. Konjice. Dekliški shod se vrši dne 25. septembra t. 1, pri Materi Božji na Brinjevi gori. Ob 10. uri slovesno opravilo. Slavnostni govor ima č. g. dr, Hoh-njec, profesor iz Maribora. Po opravilu je shod na prostem pri cerkvi. Govorile bodo dekleta iz raznih župnij cele konjiške dekanije. Dekleta, na noge! Udeležite se tega shoda v polnem številu; naj ne izostane nobena brez važnega vzroka, da se navdušite za versko in narodno delo in ogrejete za prelepe vzore slovenskih deklet! Po shodu bo ustanovitev, odbora, „Slovenske Straže“ za župnijo Zreče. Na Teharjih so pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji v I. razr. z 1 glasom, v II, razr. z 11 glasovi, in v III, razredu z 72 glasovi večine. Odvisnost od tovarne jih je veliko premotila, poleg tega, pa Še nemškutarska laž, da misli g. župnik v slučaju slovenske zmage na občinske stroške zidati župnišče, «peljati vodovod in elektriko. Zlato so raje klečeplazili pred protestantovskim Ambrožičem. Tudi komisar dr. Brešar je bil v družili z dr. Ambrožičem! Dobrna. Občni zbor kmetijske podružnice dne 11. septembra t. 1. se je dobro obnesel. Blizu 100 udeležencev je z velikim zanimanjem poslušalo predavanje g. potovalnega učitelja Franca: Goričana. Predsednik je imel prav, da se je g, predavatelju zahvalil. Posebno je bilo veselo, da so izpraševali zborovalci tako živahno g. potovalnega učitelja o kmečkih zadevah. Predsednik je primerno opozarjal navzoče na kmetijsko šolo v St. Jurju in gospodinjsko Šolo v iTeharjih. „Moli in delaj!“ to 'dvoje se naj spopolni z „uči še!“1,, da se naj rek glasi: i„MoiU, uči se in delaj!“ Pregovor: „Ženska tri ogle hiše podpira“, je resničen, a resničen je tudi ta: da „Slaba gospodinja štiri ogle podira“. Žalostno je posebno to, da se naše Ženske tako malo brigajo za napredek in so strašno nazadnjaške, posebno, kar se tiče umne in snažne živinoreje. Tiudi v naših hišah pogrešamo marsikaj, kar bi bilo potrebno: Gospodinjska Šola je za naša dekleta največje važnosti, V kratkem bo odborova seja sklenila jako važne resolucije. Sv. Bolfenk pri Središču. Ploj je razobesil lepake, da bo imel pri Veliki nedelji in pri Sv. Bolfen-ku dne ,18, t, m. shod. 'Modri ljudje ne bodo šli na ta. shod. Kaj vendar moremo pričakovati od človeka, ki je med vladinovci z vlado, med Slovenci pa hoče biti Slovenec, Nož, ki reže na dve strani, je za nič. Dvema gospodoma, ki sta si nasprotna,f ni mogoče služiti* Kdor dela tako, je političen neznačajnež. Sv. Bolfenk pri Središču. Bolfenski ' liberalni dopisun v „Narodnem Listu“ in „Narodnem Dnevn.“ je postal že cel papež, ker dela določila za sv. maše. Izdaj se je zmisliL da mora duhovnik stati pri oltarju, ko se poje cesarska pesem. To je modra glavica! Kako je Škodoželjen k S svojo neotesanostjo bi rad škodoval: župniku ia mu očita nelojalnost, ker ; med STRAŽ (A.- ............ .............................-:v.. ' petjem cesarske pesmi ni stal pri oltarju. Župnik je gotovo skazal več lojalnosti, kakor vsi bolfenski liberalci vkup. Liberalci pač ne veste več kaj drugega pisati, kakor duhovnike napadati. Liberalni listi in „Stajerc“ je vseeno! Petrovče. Samotar pod goro. 'Vroče1 poletno solnce me je zvabilo iz mojega brloga ter me vodilo po krasni Savinjski dolini. Kot, ubog sivolas starček prikravljam f nasprotir sloveči božji poti' v Petrovče. Bilo je dne 22. julija ob 8, uri zjutraj. Nehote obstoji moja gorska palica tik križev in spočijem si malo. Pred mojimi očmi pa so se pričeli vrstiti spomini na nekdanje prijetne dni. Komaj tako nekoliko premišljujem o nekdanjih zlatih časih, ko smo bili prebivalci cele Savinjske doline kot sinje skale neustrašeni varuhi našega slovenskega domovja pod praporom: „Vse za vero, dom, cesarja!“, še mi približa dolga vrsta voz, ki so imeli v sredil mrtvaški voz, ki seje pripeljal iz Celja. Videl sem same žalostne obraze, solznih oči, ki so globoko čutili izgubo r moža poštenjaka, ( blagega družinskega očeta, večletnega občinskega zastopnika občine Žalec itd. Čuteč v sem bridko izgubo po prijatelju, s katerim sva se svoje-časno dobro poznala, zalila je tudi meni solza žalostil oko; zdrl sem palico iz zemlje, ter sem lezel za sprevodom na pokopališče v Žalec. ’Spremljal/ sem prijatelja do groba, ker sem videl, da nimajo Žalča-ni nikakšne dostojnosti več. Komaj zagrebejo prvega rajnega, vže slišim nekaj klenkati pri farni cerkvi. Kravsam počasi proti trgu, ter vidim vso žalsko na-poi-gospodo po koncu. Vse črno, vse hiti križem, ter eden drugega drega: „hitro da nas bo več!“ Ko mi pridejo te besede na uho, mislim si, no, to pa že mora biti nekaj, da se mora ljudi spravljati, da ne gre-jo iz lastnega nagiba. Požurim se ter pridem počasi pred farno cerkev. Sedaj pride mali sprevod iz Vrbja. Ničesar sluteč, pridružim se tem spremljevalcem, ki se pa pred cerkvijo ustavijo. Sedaj se začnejo že zbirati Žalčani, nekaj jih je imelo frake, cilindre, nekaj je bilo celo takih, da so si jih gotovo izposodili, ker jih sami nimajo. „Per Frak und Schnak“ je nekdo rekel. Zdaj je vse skupaj in črni žalni sprevod se začne pomikati po Žalcu. Mislil sem si, da bode zmolil kateri teh črnih žalskih gospodov kak očenaš za mrtveca, toda nisem ga slišal. Vprašam potem nekega starega možaka,! f kdo je umrl In kdo so ti črni gospodi. Odgovoril mi je: „Umrli je Cokan iz Vrbja, in spremljevalci f so pa gospod Roblek, tist velk gospod, ku se pravi, de su državni poslanec, potem so žalski purgarji in učitelji. Tam je eden dohtor Kalan iz Celja in še en drug gospod, ki pravjo, da od samih slovenskih grošov živi, stanuje pa v Celju.“ Tako, sedaj sem pa poznal vse ljudi. Ker si tako rad ogledam nekdaj slavne „Žavpane'L sem se tudi danes prislonil na zid mrtvašnice ter1 gledal te obraze. Gospod urednik, to so vam bili obrazi. Iz njih so letali streli jeze, psovanj in; kletev, in ko vjamem par prav grdih psovk, mislim si: „Svet božji križ,, beži, da se ne pogrezne vse skupaj, ker so ljudje tako grozni!“ Splazim se srečno črez vrataA, a vest mi ni mirovala, ker bi bil rad zvedel, kaj se je bilo zgodilo. Vsedem se na kos lesa in čakam, kaj ima priti. Približa se mf star beraček, ki mi začne pripovedovati, kaj se je bilo zgodilo, kar je zvedel, ko se je včeraj prvič in zadnjič podal v Žalec prosjačit. Pravi mi: „Hodil sem za nekom, ki je nabiral krone© za „narodno žrtev.“ Mene so spodili povsod. Samo pri tistem velkem gospodu, sem si mislil, še tukaj poskusim. Hajdi! Krenem jo za nabiralcem. iTa je dobil celih 5 K, jaz sem se pa samo v kuhinji malo oglasil, kjer se me je usmilila kuharica, ko je posodo pomivala.“ Berač pravi nadalje: „Zlezel sem tukaj-le tam pod tisto uto in srečno prespal noč, in tudi §az sem hotel pogledati, kako se bode danes vršil pogreb. Govorilo se je poprej veliko, da bode prišlo do boja in bogve kaj še, ker so neki klerikalci Cokana zakladi.“ ( Sedaj sem vedel vse.; Zmolil sem eri očenaš za vse tište, ki so danes s tako slabim namenom prišli na pogreb, in sem vzdihnil: „K puščavniku na Mrzlico moram, da mu potožim vse, ( kar sem videl in slišal!" Gospod urednik, ko se pogovoriva, se oglasim, ko bodem zopet kravsal v svoj šotor pod goro. Povedal vam bodem: gotovo marsikaj zanimivega; če me pa kaj zaloti, bom naročil puščavniku, naj vam on kaj sporoči. r- Samotar. Zibika. 'Vino, Tukaj je še dobiti nekaj vina, sicer ne več ravno po ceni. Kupci ga že tukaj iščejo, pa kaj ko imamo tako prijetno cesto, da se Še prazen voz komaj spelja. Zopet se zelo bridko občuti, kako ljudomilo skrbi naš liberalni okrajni zastop za nas. Gornji Grad. Zaprli so posestnikovega sina Janeza Pegliča, ker je v nedeljo, dne 11. t. m. brez povoda zabodel z nožem svojega tovariša Mihaela Ne-žika. Pegliča so poprej neki fantje natepli, zatorej se je hotel on potem nad Nežikom maščevati. Gradec. (Promocija dveh sester.) Dne 15. septembra t. 1. sta bili promovirani na graški univerzi za doktorici filozofije gospodični Ada in Ana Neto-liezka, hčerki podpredsednika deželne namestnije dr. Netoliczka, Sv. Mihael nad Laškim. Od nekdaj že priljubljena božja pot je k Sv, Mihaelu had Laškim. Vendar je bilo Slišati leto za letom, da ni ugodna božji poti vedna sprememba Šmiheljške nedelje, ako je ista eno leto pred rožinvensko nedeljo, drugo pa- ha rožinven-sk». Tildi se je težko postreglo romarjem v spoved-i niči, ako ista se Šihihelsfca in rožinvenska pobožnost . isto ftedfeljo obhajaj ker ni ;bUo' lahko dobiti poit#// i nifcovl Zato bo pač tjiibo tako riboiartem kakor đuhoV- nikom, če se bo šmibelska nedelja, kakor upati, vsako leto neposredno pred rožinvensko nedeljo obhajala. Pridite torej v obilnem številu predragi romarji iz Spodnje Štajerske, Kranjske in Hrvatske letos na 19. nedeljo po BinkoŠtih dne 25. septembra obiskat prijazno svetišče sv. Mihaela, iki vas tako ljubko pozdravlja s svoje višave, od katere koli strani se bližate Laškemu, ter sebe in svoje priporočate mogočnemu vojvodi nebeške vojne! Shod se začenja v soboto popoldne pred 19. nedeljo po BinkoŠtih, ter se sklene dne 19. septembra na praznik sv. Mihaela. Tudi se prav lepo prosijo preč. gg. župniki, zlasti v Laški, Celjski, Konjiški, Novocerkevški, Šmarski in Breški dekaniji, da bi blagovolili opozoriti svoje vernike, ke-daj bo letos po sv. Mihaelu nad Laškim shod, Rajhenburg. Dne 18. septembra ob 8. uri zjutraj je umrl po dolgotrajni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, Franc Kralj, veleposestnik v Dovškem, v 86. letu svoje starosti. Bil je eden najuglednejših mož naše župnije in vzgledno lepega krščanskega življenja. Ob njegovi rakvi plaka uro za uro množica, ljudi, spominjajoč se neštetih^ dobrot, katere jim je rajni tolikokrat in tako blagohotno delil. Več ko 500 (pet sto) otrokom je bil nei^zabni, krstni, oziroma birmanski boter. Bil je rajffi tudi večletni občinski svetovalec in odbornik in nad 40 let ključar prijazne cerkvice sv. Jakoba, za katero je skrbel z vso vnemo svoje požrtvovalne ljubezni do hiše božje. Od hiše žalosti so se spremljali njegovi telesni ostanki do župnijske cerkve včeraj v četrtek ob 10. uri dopoldne, kjer so bile maše zadušnice. Ob 11. uri se je izročilo njegovo telo na župnijskem pokopališču materi zemlji. Žalujoči gospej soprogi in njegovi hčerki najglobokejše sožalje ! V Oplotnici (je bila, ( kakor znano, 15. in 16. marca 1909 občinska volitev, pri kateri so naši posi-li-Neipci v dveh razredih zmagali, \ ker so po stari navadi volilee ' begali z odkupilom ( orglarske brnje, katera je bila vsikdar prostovoljna in nikdar odkupljena, (potem z novo cerkvijo in župniščem, ' za koje stroške bodo seveda tudi oni, vlagati morali;, ki tega niso obljubili, če župnikova stranka zmaga. Ta volitev se tudi ni po krajevni navadi kakor prej vselej pri cerkvi po božji službi preklicala, in na občinski hiši je bila samo v nemški besedi naznanjena, enako kakor županu v Kotu in Bezini, kjer je črez 80 vo-lilcev, V Cadramu, Markačici, ( MaloharnL ( Brezji, Korjtnu in Lačni gori se pa sploh o tem nič ni povedalo, razun par dni pred volitvijo, ko sta po dva in dva moža od župana do beriča hodila od hiše do hiše in sta moške in ženske volilee lovila v vsenemške mreže s trnkom zvijače in žal da ne zastonj, ker so se mnogi od naših vsedli na te limanice sladkih besed in vkljub navideznih prijateljev svojih. A preden je leto minulo, pokazali so ti veliki Nemci, (kako da ljubijo svoje soobčane,f ker so v drugič prošnjo vložili za razkosanje naše občine, in po njih načrtu bi naj bila sama Oplotnica brez kočarjev v ZafoŠtu in Cadram z novo in staro cerkvijo ena občina, vsa druga okolica pa druga občina. Prva bi obdržala za sebe vseh sedem sejmov, občinsko hišo, Šolo, novo in staro cerkev, okoličani bi pa pravico imeli, vse občinske ceste nadelovati, les in deske v Oplotnico voziti in denar tja nositi, kjer ga bodo naši nasprotniki že sebir v dobiček obračali. Da smo se Slovenci proti omenjeni občinski volitvi, kakor tudi proti razdelitvi naše občine pritožili in je sedaj že 1% leta po naši volitvi volitvi preteklo in pritožba še ni rešena, a kakor smo zanesljivo izvedeli, dela naša politična gosposka na to, da bi naši nasprotniki zmagali, kajti iz Brežic Slovencem ne najboljši znani c. kr. okrajni komisar Schaffenrath je poklical dne 11, avgusta k okrajnemu glavarstvu r v Konjice te-le volilee naše občine: Fr. Habjan, Fr. Kolar, Fr. Kovač, J. Oblon-šek in J. Gričnik, lip je vsem zbranim rekel: ',‘Vaš gospod župnik je pritožbo proti zadnji občinski volitvi nazaj vzel in kaj hočete vi storiti? (Najboljše je, da tudi vi to pritožbo prekličete.“ Omeniti se Še mora, da zadnji pritožbe ni podpisal in je bil v delu v ruški župniji, kjer služi na dan 3 K in je brez gga-kega pravičnega vzroka storil težavno pot Šest ur hoda in je izgubil 6 K zaslužka, in gospod Schaffen-rath mu je tedaj 12 K dolžen povrniti. Ko smo to slišali, se nismo mogli dovolj načuditi, kako da se drzne c. kr. služabnik vpričo več mož neresnico govoriti, in če Še ta mož zasluži, da bi ga kdo postlušal ip mu veroval. Sicer je pa sedaj upati, da bo oplotniški župan gospod Fr. Jonke ml. dober Slovenec postal, ker on v slovenskih lepakih ' doma in v sosednih župnijah naznanja, da ima v Oplotnici hišna št. 20 razprodajo v svoji prodajalnici, in bo z novim letom to trgovino opustil. (V svoji hiši Štev. 18 ta gospod samo z nemškimi napisi f kupce k sebi vabi in tistih le malo privabi;, zato je pač, v sili le dobra slovenska beseda, da bi visokemu gospodu prinesla slovenskih grošev. Čudno, da Še ni pristavil' besed : Svoji k svojim! Pa prej bo zamorec postal bel kakor sneg, kakor Fr, Jonke naš domoljub.- Na Dunaju in N iž je-Avstrijskem f se pojavlja kolera skoro izključno v bližini Donave; jasno je torej, da se prenaša ta nesrečna bolezen po ladijah, ki plujejo po Donavi. — V Meidllngu je dne 13. sep^; j terobra obolel delavec Ferdipand Zescher. T& $an s» x i; v, opazovalnico za nalezljive bolezni poslali twdi .12-Tetno' Marijo Rappe. (Njene eiariše so oddali v raz» kuževajnico. 'Stanje obolelega. Travniczeka je zelo akutno. Vodja sanitarnega departementa v notranjem ministrstvu, dvorni svetnik Haberler, je izdal več odredb v zabranitev razširjenja kolere. Potnike, ki prihajajo iz Ogrskega in Ruskega, morajoi posestniki hotelov in prenočišč takoj javiti mestnemu lizikatu, da jih preišče. Na. P r a g e r s k e m in v Brniku ob Litvi se nastavijo posebne opazovalnice. Dne 14. septembra so opazili na Dunaju zopet tri nove slučaje kolere. Obolel je grobokop Ant, Czer-mak, ki je pokopal umrlega vrtnarja Gassellhuberja. Nekega natakarja in enega delavca so tudi izročili v opazovalni oddelek za kolero. Pri nekem delavcu imenom Slatoper so se pokazali sumljivi znaki kolere. V M 6 h a č u na Ogrskem so zaprli dne 13. t. m. vse Šole. Sumi se, da se nahaja ob Donavi v bližini Mohača gnezdišče kolere. V komitatu Pečuh so dne 14. t. m. konstatirali 18 slučajev kolere, med temi 5 smrtnih. V vasi Ujheltyjoka blizu Požuna sta umrla brata Karl in J. Lido na koleri. V občin%Erzsi, komitet Stolni-Beligrad, je umrl na koleri kmet Josip Kerecztes. Vojaške vaje na južnem Ogrskem so dne 14. t. m. zaradi kolere ustavili, ker so se tudi pri vojakih pokazali sumljivi znaki. Vojak 'Mihael Pinter pri 69. pešpolku je pil vodo z Donave in je na to obolel na koleri. Dvorni vlak nemškega cesarja, ki pojde na lov na Ogrsko, se bo izognil Mohača. Iz Nem jö I j e prihajajo dan za dnevom poročila o vedno bolj se razširjajoči koleri. V Kolinu ob Reni se je kolera pokazala pri Bekern mornarju, ki se je pripeljal iz Danziga. V Marienheimu so poslali, kakor poročajo iz Danziga, 80 oseb v opazovalnico, pri katerih so spoznali zdravniki, da so napadeni od kolere; pet oseb je že umrlo na koleri. Iz Petrograda^ poročajo, da je na Ruskem dne 14. septembra na novo obolelo 59, umrlo pa 9 oseb na koleri. N a j n o v e j Š e o koleri. Ogrsko f notranje ministrstvo poroča, | da se je pri bakteriologičnih preiskavah od 29 naznanjenih v 15 slučajih konstatirala kolera, — V Mohaču sta dne 14. t. m. zopet na novo umrli dve osebi vsled kolere. Državna vlada v Nemčiji i je zaradi t vedno se ponavljajočih slučajev kolere sklicala konferenco, kako to resno nevarnost odstraniti. Iz Lvova poročajo, da je v vasi Zalozce umrl dne 14. t. m. občinski redar na koleri. Na parniku „’Antoine“,1 ki je priplulf iz Aleksandrije v 'Almerijo, je 14 oseb obolelo. Zdravniki so konštatirali kolero. Primorsko. Gorica. 'Slovenski razredi( na goriški gimnaziji. Vlada je odredila da se na goriški gimnaziji s pričetkom tega šolskega leta otvorijo slovenske paralelke. Slovenske stariše in vse somišljenike poživljamo, da skrbe, da se bodo slovenski dijaki vpisovali le v slovenske razrede. Trst. Slovenska trgovska šola (nižja) se otvori v Trstu s l. oktobrom t. I.,1 in sicer \ se otvorjta letos pripravljalni razred in en tečaj. Trst. Tržaški iredentisti, ki so bili v maju t. 1. v Trstu ob priliki izleta beneških Italijanov aretirani, so bili fdne 11. septembra odpeljani v Gradec in izročeni deželni sodniji, 'Obtoženi ■ so - veleizdajstva. Aretiranci,' 13 po številu, > so večinoma ( sami mladi ljudje. Sodilo jih bo graško porotno sodišče v letošnji jesenski' sezoni. « Split. Pri nadomestni volitvi v dalmatinski deželni zbor, je bil dne 12. septembra iz skupine naj-višje-obdačencev v Splitu izvoljen f odvetnik Bulat, pristaš Hrvaške stranke. Narodno gospodarstvo. Oglje ea pitanje perutnine,1, (Umni prešičorejci že dolgo dajejo prešičem pogosto oglja v krmo. Pravijo, da se od tega prav lepo razvijejo. Drugim se je zdelo to neumno, ker oglje nima nobene redivne vrednosti, Na Angleškem so začeli oglje rabiti za vspeš-no rejo perutnine,1 Mnogi niso verjeli, toda v zadnjem času se je to tako dokazalo, da ni mogoče več dvomiti. Neki H. Gouroy je vzel iz velike jate 18 rac, ki so bile šest tednov stare in skoro enake ' v teži. Teh 18 rac je razdelil v tri dele. Prvih šest rac je tehtalo skupno 6.86 kg, drugi in tretji del pa skupno po 6.80 kg. V prvem delu so bile torej od začetka riaj-lepše živali. Začel jih je pitati ter dajal vsem jedna-ko hrano in prav natančno jednako množino. In ta hrana nam obenem kaže, kako drugod perutnino pitajo. Kuhani krompir, ječmenova moka in oves je skupaj zmesil v posnetem mleku v redko kašo, To kašo je dajal racam skozi štiri tedne. Le nazadnje jim je Še priboljšal z mesnimi odpadki. Na dan je dal mesnih odpadkov 6 živalim 168 gramov ali Šesti del kilograma; Drugemu oddelku je priložil oglja od lesa v kosih kolikor se hotele, tretjemu ga je primešal za peti del vse hrane kar v posodo. To oglje je bilo pravna drobno stolčeno. Crez Štiri tedne pitanja je imel prvi, začetkom najlepši oddelek, 10,43 kg, se je torej izredil s pitanjem brez oglja za 3.57 kg, ali pri kosu za 0,59 kg, dobrega pol kilograma. Drugi oddelek je dobival zraven pice oglje v kosih. Čez Štiri tedne je tehtal 12,30 kg, se je zredil za 5.50 kg, pri vsakem kosu za 0.92 kg, ali pri vseh 2/2 kg več, kakor prvi, vsled primesi oglja. Tretji oddelek je dobival dobro zmleto oglje v kaši. Zredil se je za 5.84 kg, j ali na komad za 0.97 kg, skoro za eno kilo. Da bi se popolnoma prepričal o resničnosti tega dokaza, je poskusil Še z gosmi. Vzel je 18 mladih gosi in jih razdelil tudi v tri dele. Prvi je tehtal od začetka 22.86 kg, drugi 22.51 kg, tretji 22.74 k’g. Vidimo, da je bil tudi sedaj nrvi najboljši. Pital jih je čisto enako, kakor popred race, ter dajal drugemu delu oglje v kosih, tretjemu oglje dobro zmleto. Čez štiri tedne f je imel prvi oddelek 26.82 kg, se je zredil za 4.14 kg, ' ali pri živali > za 0.69 kg, drugi je tehtal 29.70 kg, se je zredil za. 7.20 kg, ali pri živali za 1.20 kg, tretji oddelek je tehtal 30.26 kg, se je zredil za 7.52 kg, ali pri živali za 1.25 kg. Iz tega vidimo, da je pitanje z ogljem skoro še enkrat boljše, kakor navadno, naj se Še tako dobro in natančno izvrši. Če so se zadnje živali za 3 kilograme in pol več zredile, kakor prve, so bile gotovo najmanj vsaka za 2 K več vredne, kakor prve. Saj se dobro rejena žival tudi dobro plača. Torej v šti’ rih tednih se more pri šestih živalih 12 K več dobiti s pomočjo nedolžnega oglja, /ki pri nas f nima skoro nobene vrednosti. Naše gospodinje prodajo vsako leto na stotiso-če put, piščancev,f kapunov, petelinov, rac in gosi. Toda večji domači in posebno tuji hoitieli se pritožujejo, da lepo izpitane perutnine ni dobiti ( iz naših krajev. Čudno! Imamo žito, mleko in tudi obilo oglja. Malokje se da lažje zaslužiti. Čemu bi ta dobri zaslužek tujcem prepuščali, ki najprej našo perutnino doma /- izpitajo ! in jo potem z lepim dobičkom naprej prodajo. Katera gospodinja hoče perutnino dobro prodati, naj jo vselej prav dobro doma izpita in rabi vsaj za poskušnjo tudi oglje. (Saj naše pute nimajo drugačnega želodca, kakor na Angleškem. Kazalo bo pa vsej perutnini dajati oglje, četudi le v mali množini. Zakaj bi pa še pri prešičih ne poskusili? Dobre gospodinje so že davno poskusile in povsod dosegle prav lepe vspehe. Angleži pravijo, da ohrani oglje živali pri zdravju, da vsled tega hrano ložje izrabijo, kar je prav verjetno. Poročila o trgovini z lesom. Ker je postal izvoz avstrijskega lesa velepomemben, zato je za nas jako važno, 'da imamo tekoče in zanesljive informacije o važnejših dogodkih, kakor o tem, kam se les lahko proda in po kakšni ceni se plačuje itd. na raznih domačih in inozemskih trgih. Poljedelsko ministrstvo je organiziralo vsled tega o trgovini z lesom specijelna poročila, katere se omeje za sedaj na večje število važnejših' domačih lesnih trgov in trgov v Nemčiji, Vendar pa se raztegnejo polagoma tudi za druge kraje, ki prihajajo glede trgovine z lesom v poštev. Tozadevna špecijelna poročila bo priobčevala po naročilu poljedelskega ministrstva ) tvrdka H. H. Hitschmann v „Mitteilungen der FachbericMerstatter des k’. k. Ackerbauministeriums“'; ta poslednja se bodo pošiljala brezplačno, kakor doslej,' vsem krogom, ki se za to zanimajo, pod naslovom „Mitteilungen der Fachberichterstatter des k, k. Ackerbauministeriums nebst Spezialberichten auf; ■ dem Gebiete r des Holzhandels.“ Argentinsko meso v Avstriji. Dne 12. t. m. je došla v -Trst prva pošiljatev argentinskega mesa, namenjena za avstrijski trg. Komisija, ki je preiskala meso, je spoznala, da je meso zdravo. Tudi z Dunaja je prišla posebna komisija v Trst, ki je pregledala argentinsko meso. Dunajski občinski svet je v seji dne 14. t. m. sklenil pozvati vlado, da dovoli u-važati na Dunaij zmrznjeno meso iz Argentinije. Češki agrarci so zavzeli odločno nasprotno stališče pro ti uvažanju argentinskega mesa v Avstrijo; to svoje stališče utemeljujejo s tem, da bodo agrarni interesi vsled tega uvažanja zelo oškodovani, ravsirijska živinoreja pa bo zadobila občuten udarec. Uvoz italijanskih prašičev v Avstrijo. (Poljedelsko ministrstvo je v očigled draginji mesa dovolilo, da se sme iz Italije uvoziti na prihodnji dunajski svinjski sejem 1000 prašičev, Na enaki sejem v Pragi se dovoli 500 prašičev iz Italije. Narodno-obrambno delo. Somišljeniki, agitirajte za naše vžigalice in preskrbite, da se bodo povsod prodajale in rabile vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ki se naročajo pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, Treba je to-, zadevne agitacije do poslednje vasi, ker bi bil to lahko velik dohodek „Slovenski Straži.“ Tozadevno agi-tatorično delo naj se razdeli, pritisne naj se na trgovine. na gostilne, na vse naše posameznike, posebno na gospodinje! Naročila sprejema in izvršuje Gospodarska zveza v Ljubljani, ki ima stalno zalogo. Pošilja se izvirne zaboje, to je 50 zavitkov po 400 škat-Ijic, ali tudi inanj, toda le po železnici; pošta ne sprejema vžigalic in se na to opozorijo osobito naši manjši odjemalci, kojim nasvetujemo, da si nabavijo iste pri bližnjem trgovcu; če bi jih ta ne imel, naj; se ga prisili, da jih naroči. Pri naročilu naj se navede natančno železniška postaja in. zadnja pošta.: Neznanim odjemalcem se pošilja samo proti povzetju,, oziroma naj se navedejo reference., Recite našim ljudem, naj si ne puste vsiljevati drugih vžigalic; kadar jim kdo vsiljuje druge vžigalice, fnaj zahtevajo odločno vžigalice za obmejne Slovence! Kako delajo nasprotniki? Danes dne 16. sept. se je na ljudski šoli v Karčovini-Leitersberg začelo vpisovanje učencev v tamošnjo slovensko in nemško šolo. 'Ves aparat mariborskega in. okoliškega posili-nemštva je bil zadnje dni na delu, da spravi' čim več slovenskih otrok v nemško šolo. Nadučitelja Reich in Wernitznigg sta pred 16. septembrom pridno obiskovala štariše. Zakaj in v kakem smislu si lahko sami razlagamo. jVsekako čudno pa je, če se veseli nadučitelj slovenske Šole, da bi štela nemška šola več učencev, kakor njegova. Ko so v jutro dne 16, sept. prihajali stariši s svojimi otroci k vpisovanju, čakal je v Kokošinekovem drevoredu neki agitator, ki je prigovarjal starišem, da naj vodijo svoje otroke v oddelek, kjer se zapisuje v nemško Šolo. — Vsa akcija stremi za tem, da bi onemogočili Nemci slovensko šo-lo. Pozor! SiidmarMni agitatorji na. lovu. Pri posestniku Rotterju v Št, liju je služil neki hlapec imenom Kotnik. Ko se je nameraval poročiti z neko deklo, jima je takoj prigovarjal Rotter in priseljenec Gutstein, naj odstopita od katoliške vere k lutrovski. Kot poro čenča bi dobila pot,em viničarijo pri Grimmerju, kravo in eno svinjo. (Še nekaj dni pred poroko je Kotniku prigovarjal Rotter, naj se da poročiti od prote-stantovskega pastorja in mu je dal naslov od pastorja Mahnerta v Mariboru. Književnost in umetnost. Koledarček slovenskega katoliškega dijaštva za leto 1910-11. Založil konzorcij „Zore“. Komisijska, zaloga „Katoliške bukvarne“ v Ljubljani. Gena 1 K 20 vin. — Slov. kat. dijaštvo je izdalo tudi letos svoj koledarček. Poleg navadne koledarske vsebine prinaša-obširne informacije o študiju na visokih in srednjih šolah, o prostovoljstvu ter pet Člankov. Visokošolske informacije so se spopolnile s kratko zgodovino vse-učiliškega študija v Evropi in orisom treh tipov, evropskih visokih šol: angleškega, francoskega in nemškega. Pri srednješolskih se nam zde najbolj važna navodila, namenjena dijakom, ki so prisiljeni, da zapuste srednjo šolo pred zrelostnim izpitom. Tukaj se lahko orientirajo, kam se jim je z uspehom obrniti iz. posameznih razredov gimnazije ali realke.. V oddelku „Enoletno prostovoljstvo“ urednik prav primerno povdarja važnost prostovoljskega, leta za slovenskega dijaka in priliko, ki mu jo nudi, da se seznani z bratskimi slovanskimi narodi. Izmed člankov obravnavata prva dva narodno-obrambno delo, prvi pri Cehih in Poljakih, drugi pri Nemcih. Tretji članek z naslovom „Pod okriljem katoliških načel“ nam slika, kako more le katoliška- religija vzbuditi in gojiti v mladini pravi idealizem, prvi vir blagoslova polnega dela za narod. Peti izpod peresa gospodične-somišljenice skuša pokazati, kako in s čim naj vpliva žensna organizacija. — Koledarček toplo priporočamo vsem našim, dijakom, pa tudi vsem prijateljem slovenskega katoliškega dijaštva, zlasti onim, ki se zanimajo za nar.-obrambno delo. Dosedaj nam ni Še nihče tako. pregledno naslikal narodno-obrambnega dela češkega in poljskega in napadalnega nemškega, kot sta storila to tt. A. Veble in I. Brozovič, 1 1 1 " 1 ' ...................... Pasivna rezistenca. Včeraj, dne 15. septembra ,so pričeli uradniki in nekateri uslužbenci na južni železnici s tihim odporom ali tako imenovano pasivno rezistenco. Posebna koalicija, ki sestoji iz članov društva ekspedijen-tov južne* železnice, društva avstrijskih železniških, uradnikov, državne zveze nemških avstrijskih železničarjev, zveze železničarjev južne železnice in društva vlakovih ekspedijentov, je imela dne 14. t. m. na-Dunaju sejo, v kateri se je sklenilo, da železničarji ne bodo pričeli pasivno rezistence, Če ugodi uprava južne železnice njihovim zahtevam, ki so jih formulirali v posebni resoluciji. Ker uprava ni ugodila želji,, se je pričela včeraj, dne 15. septembra ob 1. uri ponoči pasivna rezistenca na vseh progah južne železnice. Zanimivo je, da se tihega odpora ne udeležujejo železničarji, ki so v socialno demokratični organizaciji; to so večinoma samo nižji uslužbenci. Ker opravljajo železničarji svojo službo sedaj, po svojih predpisih, se promet, posebno pri tovornih, vlakih, resno zadržuje. Pri osebnih vlakih dosedaj Šeni opaziti velikih zamud. V Dunajskem Novem mestu se je promet tako silno zakasnil, da so nastopile velike pomote pri pošiljanju blaga. Tudi v Mariboru, v Ljubljani, na Pragerskem, Trstu, Inomostu in več drugih večjih postajah južne železnice je začel blagovni, pa tudi osebni promet resno zaostajati. Zahteve železničarjev so upravičene. 'Južna železnica je obljubila po ustavljeni pasivni rezistenci L 1907, da bodo tako kot na državriih železnicah, tudi uradniki in uslužbenci južne železnice deležni zboljšanja svojih plač. A do danes se ta obljuba Še ni izpolnila. Akcionarjem južne železnice se gre pač samo* za svoj žep, stoljne u služben Ih družin Jih pa ne i'briga- Oženjeni majer se sprejme. Mož mora opravljati dela v govejem hleva in draga gospodarska dela, žena pa mora opravljati svinjerejo. Oglasiti se je treba pri: Hintze Carolinenhof — Ptuj. 136 Krasna vila v bližini Maribora se radi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje pove npravništvo „Straže“. 135 Proda se posestvo obstoječe iz hiše, hleva, 2 gozdov njiv in vinograda. Hiša ima dobro pitno vodo. 5 minut od žel. postaje v lepem trga na Štajerskem. Vprašanja na Avgust Copf, posestnik v Šmarje pri Jelšah (Štajerko). 132 Učence iz dobre hiše se sprejme v veletrgovini R, Stermecki, Celje. 126 Gostilno z dobrim prometom, ali kako večjo posestvo ob o-krajni cesti ab pri žapni cerkvi v okraju Rogatec ali Šmarje želim kopiti. Naslov pove •npravništvo „Straže“. 117 Učenec se sprejme pri Jos. Dufek, medičar in svečar Maribor. 120 Trgovski pomočnik, dober prodajalec, zmožen nemškega in sip venskega jezika se sprejme. Vstopi se 1. oktobra. — Jožef Ul la ga, Tegetthoff str., Maribor. 129 Prodaja gozdov se vrši 18. in 19. avg. v Sockem pri Gornji Ponikvi. Gozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. 113 rj belih rVvVTTTPT rjuh zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K, po 21/* m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 16 K, po 21/,, m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša R< Stermecki v Celju. ■# ♦ ❖ *♦*♦♦♦«-»** Sajsolidnejša in točna postrežbe. JI. W Stavbeni in umetni kimčavničar, oblast. e 7 koncesienirani vodovodni instalater Ivan Rebek, Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. >o cd o L. J3 S o >co Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva. Društvene znake v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tndi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver Stanislav Mrkwicka Dunaj VII. Zieglergasse 67. ■k < N O PJ c* Za obmejne Slovence! Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. :: Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam vzaarovanja proti ognja pod najugodnejšimi pogoji. 42 Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar S*Bureš Maribor Tegetbofova cesta 39 perd kolodvorom,priporoča svojo bogato, zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni. frramnfnnA s' Slovenskimi ploščami, čistim in 1 a/lllUlULlt? jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 S. Marna st. Cirila v Maribora. eštaierska ljudska Dosoiica v MARIBOR j registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po A°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/r Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. »Hranilne knjižice se sprejemajo -kot gotov denar, ne da bi se njih obre-Btovanje kaj t prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni tdavek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4®/*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57*°/p m na osebni kredit po 6°/,. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in iz- m pojasnila se dajejo prošnje sprejemajo vsak delavnik od dopoldne in od 2.—5. popoldne. 8.—12. 6 «udi duaukee hnudlme naMnlalke. parhaste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10'—. Zelo močni K 12'-— posebno fini E 14’—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni E 17'— poBebno fini 20 E, čez 20 E franko razpošilja : narodna veletrgovska hiša : Stepmecki : Cel za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabiicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-delujeper priporočajo nizkih cenah] Jos. Kalafo, tovarna za vage, Brnu, Ziflenice MoravsKo. 80 Slovanska obrt. ■mmmmmmmmsmssm' Zaloga pohištva I_________________L Franc Pleteršek, Maribor, Koroška ul. 10 Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam v dnevih žalosti kazali tako ljubeznjivo sočutje in za pismene iiraze sožalja ob priliki izgnbe preljubega brata, oziroma strica in starega strica pre častitega gospoda Martina Kr agi, župnika v pokoju, duh. svet. in žlatomasnika. V prvi vrsti se najtopleje zahvaljujemo veleč. g. J. Dobriekn, sevniškemo župniku za tolažbo v bolezni in za pretresljiv govor, veleč, g. Tomažiču, dekanu v Kozjem, za vodstvo pogreba, veleč. g. Jož. Me-šičeku, mestnemu župniku v Brežicah, da je opravil mašo zadušnico ter vsej preč duhovščini, ki je iz raznih krajev prihitela, da izkaže zadnjo čast ranjkemu. Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem ljudem, ki so prihiteli k pogrebu nepozabnega. Prav iskreno se zahvaljujemo tudi g. dr. Jankoviču, zdravniku v Kozjem, ki je skozi več let zdravil ranjkega. Vsakemu posebej iz srca hvaležno kličemo: Bog Vam stotero povrni! Sevnica, 15. septembra 1910. priporoča čast. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega m mehkega lesa. Oprave za kuhinj!-, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, k atrace, stole, «gledala. Železne postelje za otroke. Tse po najnižjih cenah. Domače delo. Žalujoči ostali. Tover niška zaloga j Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano proti zmerni ceni. Naslov pri g. M. Berdajs, trgovina s špecerij skim blagom in semeni, Maribor, Sofijin trg. 119 vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri Goričar & Leskovšek, Celje Graška ulica štev. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred->: piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade. Na debelo! drobno! Priporoča se edina narodna trgovina [J galanterijskega, noriraberškega in modnega blaga, kakor g tudi igrač. Priča & Kramar v Qe|ju ■ na voglu Graške« in Krožne ceste. ® n ljudska hranilnica in posojilnica i Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št.^8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4V2% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. = Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njtliorlh terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. Posojila na zemljišča po 5% do 51/J% brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. naše „Družinske pratike*1 je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinoh, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami“, prodajalni „Katol. tisk. društva“, dalje v trgovini Ant. Krisper, Vašo Petričič in Iv. Korenčan; v Maribora: prodajalna „Tiskarne sv. Cirila“. — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevaii dragih 134 pratik. Istrska črna Tina! Sloveči „Terrano del’ Istra“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri prehlajenju, pomanjkanju krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi ’ kakor rudečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih. 35 Marteta LATher, Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32.