Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 284. v LMuii v sredo, dne 12. dnom itn. Leto XLV. BS Volja po pošti: == n odo leto naprej.. K 30'— n e« meiec • „ .. „ 2-50 u Nemčijo oeloletno. „ 34'— sa ostalo inozemstvo. ,, 40'— V LJubljani na dom: Za otl« leto upre].. K 28— sa ob meoeo „ .. K 2*30 V aprili prtJiiiH nMrtno „ 2-S9 Sobotna izdaja: s la ooio loto.....K 7-— sa Hemčljo oeloletno. „ 9-— M ostalo Inoaemstvo. „ 12 — NT Ure^štvo Je ▼ Kopitarjevi nliol štev. 6/HL Bokoplst co ne vračajo; nefrankirana plsmT u ne esss sprejemajo. — UredniSkega telefona štev. 74. = i Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mu Široka In 3 mu visoka ali njo prostor) u enkrat . . . . po 30 v m dva- in večkrat . „ 2>„ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v Iihaja vsak dan Izvzemil nedelje in praznike, ob 3. url pop. Bedna letna priloga vozni red. Političen list n slovenski narod. Upraralitvo Je t Kopitarjevi nliol St. B. — Račnn poštne hranllnioo avstrijske St. 24.797, ograke 26.511, bom.-horo. št. 7563. — DpramlSkega telefona St 188. Sovražili nase svobade. r' I Veliko imamo sovražnikov, ki nas Javno in skrito napadajo, ker se boje onega dneva, ko bomo dosegli svobodo, združenje, lastno državnost v smislu majniške državno-pravne deklaracije. Da ni naše stremljenje po lastni državnosti, ki je prešlo že v meso in kri celokupnega naroda r— kakor pričajo številne izjave naših občin in raznih korporacij — ljubo Nemcem in Mažarom, jc jasno. Nemško - mažarski imperijalizem še vedno sanja, kako bo naše pokrajine preplavil z nemško-mažar-sko kolonizacijo, z legijami pionirjev po-tujčevanja — birokracijo in nam vzel predvsem naše morje. Te njihove sanje pa naj nenadoma izginejo — med nemško-mažar-sko preplavo in morjem naj bo vpostavljen klin v obliki svobodne močne jugoslovanske države pod žezlom Habsburžanov. Nemci sami priznavajo odkrito, da ima naša deklaracija realno podlago in ni nikak fantom — in zato je umljiv njihov krik in vrišč proti nam v časopisju, na shodih, zbornicah in delegacijah. Trda ti zunanji sovražniki naše svobode nam niso tako nevarni. Vemo, prej ali slej bo prišel čas, ko bomo njihovo bojno črto predrli in izsilili iz njihovih rok svobodo našemu jugoslovanskemu ozemlju, katerega že smatrajo za svoj bojni plen. Hujši so notranji sovražniki naše svobode. Tozadevno igra zadnje čase precej jČudno vlogo naša jugoslovanska socialna demokracija, ki stoji — zvesta svojim starim tradicijam — še vedno na severu v odvisnosti nemške socialne demokracije, na jugu pa italijanske in je v resnici njihov privesek. Zanimivo je, da je večina ieh ljudi tako potopljena v tujo odvisnost, da niti ne čuti velikega toka časa in zgodovinskih dogodkov. Medtem ko gre na IČeškem, Poljskem in v Ukrajini razvoj v tem smislu naprej, da so se postavili češki, poljski in ukrajinski soc. demokrati na čelo narodnega gibanja — stremljenja za narodno svobodo, jahajo naši socialni demokrati, ki se zbirajo krog »Napreja«, še vedno internacionalo. To je očividno j e -robstvo od Dunaja in Nemcev, Rigorozni marksist dr. T u m a ne veruje yr življenski predpogoj naše jugoslovanske državnosti in v Zagorju ob Savi govori v seji občinskega odbora, kjer se sprejme izjava za naio deklaracijo, sodrug Č o b a 1 r— ostro proti našemu jugoslovanskemu stremljenju. To so nezdrave razmere, katere bo treba korenito ozdraviti. Zato pozdravljamo iz splošno-narodnega stališča opozicijo v socialno-demokratični stranki, ki se je — stoječ na stališču jugoslovanske deklaracije — osamosvojila in bo izdajala svoje lastno glasilo. Huda nasprotnika naše svobode sta uskoka iz Jugoslovanskega kluba dr. Šusteršič in Jaklič, ter vsi oni, ki odobravajo slepo vsak njihov korak. Hotela sta razbiti našo enotnost, toda ni se jima posrečilo. Trčila sta tu na narodno ?avednost in disciplino in mesto razbiti enotnost naroda in organizacije, ki jim je dala mandate, si bosta razbila sama sebi glave. In iz pisanja nemških listov je že danes razvidno, da so Nemci in vlada stavili vanje večje upe, ker so mislili, da imajo v narodu večjo zaslombo. To razočaranje in prevara odseva iz razgovorov z vsemi vplivnejšimi nemškimi parlamentarci. Da ni bil šusteršič nikdar s srcem za našo deklaracijo, na to so se že davno sklicevali krogi pri kranjski deželni vladi in pri posameznih okrajnih glavarstvih. Toda sedaj se vladni krogi, ki so napačno informirali centralno vlado, lahko jasno prepričajo, če nočejo biti slepi, kako osamljena je dr. Šusterši-čeva akcija. To je govoril dovolj jasno o priliki dr. Krekove smrti ves naš jugoslovanski narod, to govore dan na dan naše občine. Sedaj skuša v dunaj, »Information« neki jugoslovanski politik, ki je gotovo istoveten z dr. Šustcršičem, kakor je razvidno iz tendence in sloga spisa, zmešati pojme, opravičiti dr. šusteršičev beg in šariti s hrvaškim državnim pravom, temeljem hrvatsko-slovenskega ljudstva. Pojma samoodločevanja narodov — člankar noče poznati. Jugoslovanstvo perhori-scira. Navaja citate iz obskurne knjige nekega švicarskega meščanskega učitelja, kateremu sta pojma velesrbstvo in jugoslovanstvo istovetna. To naj bo dokaz, da je temelj hrvatskega državnega prava, kot si ga predstavljajo Frank, Pilar, Sarkotič edino rešilen. Kopito članka pa je v pozivu na nekatere člane Jugoslovanskega kluba, ki stoje na stališču hrvaškega državnega prava kot Prodana, Perica, Du-libiča, Laginjo in Spinčiča, naj zapuste jugoslovansko deklaracijo in naj se postavijo vedno na stališče hrvatskega državnega prava, seveda v frankovskem smislu. Naj bo člankar prepričan, da nc bo s tem pozivom ničesar dosegel. Zadnji sovražnik naše svobode med našim narodom pa so vsi oni dvomljivci, omahljivci in črnogledi, ki nimajo dovolj velike in globoke vere v našo narodno bodočnost. Tako so vajeni udarcev biča tujih val-petov, okov tujih verig in tujega jarma, da ne vedo več, kaj je stremljenje po svobodi, kaj je zlato solnce .svobode. Suženjstvo jim je že tako prešlo v meso in kri, da bi hoteli večno v njem umirati. In ti zanašajo med ljudstvo dvom: češ, lepa je ta misel o svobodi, toda Bog ve, če jo bomo dosegli. Ne vedo, da je danes položaj čisto drugačen kot je bil pred vojno, ne vedo, da je naš narod po težkih, trpljenja-polnih dneh zopet svobodno zadihal in da imamo danes ideal, jasno začrtano pot, katere nisjho preje imeli nikoli. Ta ideal je naša lastna državnost. Od tega ideala nočemo in fae smemo odnehati niti za ped. In to svojo svobodo hočemo, moramo in jo bomo dosegli. Velika mora biti vera v to našo lepšo bodočnost in vsak, ki z vso dušo in z vsem srcem v ta naš ideal ne veruje, stopi v vrsto sovražnikov naše svobode. Naša pot je jasna! Zaupajmo Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku, ki je opetovano dejal, »da je nase odrešenje blizu!« mm* le žara m psssšpis ?. ml-nega Maksim Gorki: Mirlna. Iz ruščine prestavil M. Kačur. ... Okroglo okno moje sobe je odpiralo pogled na jetniško dvorišče. Bilo je precej visoko od tal, vendar sem mogel videti vse, kar se godi po dvorišču, ako sem prista.vil k steni stol in stopil nanj. Nad oknom nod podstrešjem so si napravili golobi gnezdo in kadar sem gledal skozi okno, so krožili nad mojo glavo. Imel sem dovolj časa, da sem se seznanil s svojega visokega opazdvališča z obiskovalci dvorišča in znano mi je bilo, da se najzado-volinejši človek med temi mračnimi, rujavimi ljudmi imenuje Zazubrina. Bil je to plečat in debel možiček, rdečega lica in visokega čela, izpod katerega- so se vedno bliskale živahno velike, svetle, oči. Svojo kapico je nosil na zatilniku, ušesa so grozno smešno štrlela od njegove obrite glave, vrvic pri srajci na vratu ni nikdar zavezoval, jopiča nikdar zapenjal in sleherno njegovo početje je kazalo, da je njegova duša nezmožna vsakega obupovanja in slabe volje. Vedno se smehljajoč, gibajoč in Šumeč je bil nekak malik vse jetnišnice; vedno ga je obkrožala družba rujavih tovarišev in on jih je razveseljeval in zabaval s svojimi čisto posebnimi dogodljaji in krajšal s svojim odkritosrčnim veseljem tožno in dolgočasno življenje. Nekoč se je prikazal iz sobe pripravljen za sprehod s Uenii podganami spretno ublaženimi v vrvice. Zazubrina je tekal za njimi po dvorišču in kričal, da se vozi na trovpregi, podfiane pa so zbegane vsled kričanja begale na vse strani. Arestanti, ki so to gledali, so se smejali kakor otroci pri pogledu na debelega moža in njegovo trovprego. On je očividno mislil, da je samo zato na svetu, da bi razveseljevat ljudi in da bi to dosegel ni preziral nobene stvari. Večkrat je dobila njegova iznajdljivost, trdosrčno lice; tako n. pr. je nekoč prilepil na steno lase mladega arestanta, ki je na tleh sedeč dremal ob steni, in ko so se lasje prisušili, ga je nenadoma zbudil. Deček je uaglo poskočil na noge in prijemši se s tankimi, suhimi rokami za glavo jokajoč padel na tla. Arestanti so sc smejali, tudi Zazubrina je bil zadovoljen. Pozneje — to sem videl z okna — se je laskal zopet dečku, ki je pustil na steni prc.cejšen šop svojih las.. Razen Zazubrine je bil na dvorišču šc eden priljubljenec — kakor iisica rujav in debel maček; majna, vsem priljubljena živahna žival Ko so šli arestanti na izprehod, so ga vzeli vsakokrat s seboj in se zabavali z njim, jemaječi ga iz roke v roko, tekajoči za njim in listi, katere je igra oživela, so mu celo dovolili, da jih je praskal po rokah in obrazu. Kadar se je prikazal maček na pozorišču, je prevzel vse zanimanje za Zazubrino in poslednji ni mogel biti nikakor zadovoljen s tem zapostavljanjem. Zazubrina je bil po svojem poklicu glumač in kot tak je bil samoliuben bolj, kakor je odgovarjalo njegovemu talentu. Kadarkoli se je igrr.ia množica z mačkom, je ostal on sam in, sedeč pri kakem oglu, gledal za tovariši, l i so ga irenulck pozabili. Jaz sem ga opazoval s svojega okna in sem čutil vse to, česar je bila polnf- njegova duša. Zdelo se mi je neizogibno, cl-j bo Zazubrina ubil mačka pri prvi ugodni priliki in bilo mi je žal veselega aiestanta. Človekovo stremljenje, da bi bil predmet občnega zanimanja, je bilo pogubno zanj, ker nič ne umori duše hitreje, kakor želja ugajati ljudem. Kadar sediš v jetriišnici, se ti zdi celo življenje plesni na njenih stenah zanimivo; lahko razumljivo je potem zanimanje, s katerim sem sledil malenkostni drami spodaj, za tem tekmovanjem med človekom in živaljo in razumljiva nestrpnost, s katero sem čakal, kako sa bo to razpletlo. Nastopila je rešitev in se odigrala. To se jc zgodilo tako: Nekega jasnega solnčnega dne, ko so se vsipali arestanti iz sob na dvorišče, je zapazil Zazubrina v kotu dvorišča vedro zelene barve, ki je ostala pleskarjem, ki so barvali streho jetnišnice. Prišel je k njemu, pomislil, vtaknil prst v barvo in si namazal z zeleno barvo brke. Njegove zelene brke nad rdečimi ustnicami so vzbudilo občen smeh. Neki mladenič je začel posnemali idejo Zazubrine in si je tudi začel barvati vrhnjo ustnico, Zazubrina pa je hitro vtaknil roko v barvo in ga namazal po vsem obrazu. Mladenič se je začel smejati in pačiti obraz. Zazubrina je plesal okrog njega in množica se je smejala in hvalila svojega zabavatelja s priznalnimi vzkliki. Ravno ta trenutek se je prikazal n/i dvorišču rujavi maček. Šel je po dvorišču nočasi in slovesno, pregibajoč tačice, s privzdignjenim repom in sc očividno ni prav nič bal, da bi ga pohodila množica, hrumeča okrog Zazubrine in njegovega pobarvanega tovariša, ki si je silno drgnil z rokama raz lice lepko zmes olja in zelenega volka. »Bratje!« jc nekdo zaklical, Miška prihaja.* »A! Su-otica MiSkaU ^Rujavi mucek!* Pobrali so mačka in ga dajali z roke v roko in se mu laskali. »Vidiš, kako se jc najcdeii Kako ima debel trebuh!« »Izpusti ga. Izpusti, da bo šel---- "Dejal ga bom na hrbet---- Skoči, Miška!" Okrog Zazubrine je postalo prazno. Ostal jc sam in si praskal barvo z brk in gledal mačka, ki je skakal po plečih in hrbtih are-stantov. To je vse zelo zabavalo in smeh je bučal neprestano. »Bratje! Dajmo, pobarvaimo mačka!« se je razglasil glas Zazubrini. Zvenel je ravno-tako, kot bi govori! Zazubrina, predlagal to zabavo in obenem prosil, naj tudi drugi pritrdijo. Množica arestantov je zašumela. »Vedite, da bo vsled lega poginil!« je zakričal nekdo. »Zaradi barve? Kdo ti je to povedal!« »Dobro! Zazubrina, hitro ga pobarvaj!« Majhen, širokopleč mož z rdečkasto brado je ognjevito zakričal; »Zdaj si je, satan, izmislil pravo neumnosti« Zazubrina je že držal mačka v rokah i' šel z njim k vedru z barvo: »Pogledite, bratci, tako--« je pel Zazubrina: pobarvamo mačka lepo rujavega z barvo zeleno.- Zagrmel je smeh in arcslanti so se prijemajoči se za brke raztopili in videl sem, kako je držal Zazubrina mačka za rep, ga pomočil v vedro in pel: »Ne mijavkaj in nehaj in drugih ne begajl« ijsto ioiso nbb neci V glavnem slano poražene armade. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) (Odobreno od vojno-tiskovnejja stana.) Stara Napoleonova trdnjava Palmanova -je ležala pred nami v večernem solncu, ko sem pri Strassoldu prekoračil mejo. Nizki, z jarki obdani forti, pokriti že s sočnatim zelenjem trave .skrivajo pogled na mesto. Le stolp tarnfe cerkve se dviga iznad njih.^ Ob kolodvoru, ki stoji izven trdnjave, se dvigajo ogromna, skladišča, prenapolnjena vojnega plena, ki da Italijani niso utegnili sežgati: živila, obleka, municija. V mesto samo vodijo skozi trdlijavska stara vrata le tri ceste. Trpelo ni mnogo. Par zgorelih skladišč priča o umiku sovjjažnika. Od prebivalstva jih je zbežalo nad dve tretjini, ostali so le najubožnejši. 'Skozi rodovitno ravnino, mimo lepih vasic, med cipresami, gre cesta iz Palmanove v Videm. Mesec se je vzpel iznad čedadskih gora, ko sem dospel do Lauzacca, kjer sem prespal pri uijudni furlanski družini. - » * * Stari del mesta Videm se naslanja na grajski grič, ki ga prvič omenja neka listina Otona II. Razširjati se je začelo mesto leta 123$., ko je oglejski patriarh Bertold zapustil Čedad in se ustanovil v Vidmu. Skoro dvesto let je ostal Videm pod oblastjo patriarhov in dosegel pod patriarhom Bertrandom največji sijaj. Vsled notranjih prepirov med furlansko vlado, fevdalnimi sloji in meščanstvom je pa njegova moč oslabela in beneška republika si ga je osvojila leta 1420. z lahkoto. Pod njo je mesto obogatelo in se olepšalo s krasnimi palačami, med njimi je Loggia na trgu Viktorja Emanuela v gotičnem slogu iz XV. stoletja delo Nicolo LionelJa, palazzo Antonini, palaz-zo Belgrado s freskami Ameglie. Nadškofova palača hrani freske Tiepola. Od cerkva je lepa stolnica v gotskem slogu, z grandijoznim korom v baročnem slogu; cerkev della Purita s freskami Tieoola, očeta in sina; šentjakobska cerkev s fasado Bernardina de Marcole (1580) in kapela Maria z reliefi Torrettija. Okoli starega beneškega mesta je vstal novi Videm z ravnimi ulicami, vilami trgovcev ia tovarnami. Postal je trgovsko središče cele Furlanije. Z Benetkami je leta 1797. prešel pod Avstrijo, kjer je ostal do julija 1866,, ko smo ga odstopili združeni Italiji. * « * Ob izdajstvu Italije je postal Videm srce dvoroiljonske soške armade in njen glavni stan. Od tu so odhajali laški polki k Soči, kjer eo v enajstih bitkah doživljali poraz za porazom. Tu so bila vsa ogromna skladišča živil, municije. vojnih potrebščin, topov, montur. čevliarnice, avtomobilov, zdravil. Na Piazzi del Patriarcho jc v palači poleg nadškofove stanoval Cadorna s svojim štabom. Tisoče telefonskih žic sc je stekalo od tam na vso fronto, tam so se zbirale vojaške komisije entente, posvetovali generali in ostali le pri sklepih in obljubah, ki jih niso nikdar .izpolnili. Tja jc prihajal dnevno Viktor Emanuel iz svojega gradu, ki sanja sredi bujne, valovite pokrajine v vasici 'lorreano di Martignaccov varan v svojih nadali v zmagoviti pohod v Trst, ki ga ie stal stotisočc najboljših mož Italije, ne da hi ga dosegel. V mestu samem pa je mrgolelo vojaštva in častnikov. Razkošno življenje je vrvelo po ulicah. Italija v notranjosti strada, na fronto je poslala vse. Manjkalo ni ničesar, ljudje so fcogaleli čez noč, kmelice so nosile židane bluze, trgovcem je rastel kapital v stotisoče, po kavarnah in gledališčih, varietejih in kinematografih — mali Pariz, parfumirano, nemoralno, vlačugarsko ozračje, ki je zastrupljalo vse: prebivalstvo in armado. Najmanjši osvojeni jarek na Krasu je opijanil vse, zastave so vihrale, godbe svirale po mestu, ljudje so sc objemali v omami navdušenja, dokler ni orišel dan osvete. Strašni so bili oni zadnji dnevi in noči meseca oktobra. Močna pest zveznih armad je udarila, laška armada s« je opotekla in zrušila kot igrača pod težkim kladivom. Vse je bežalo: iz Glemone, Kobarida. Krmina, Palmanove; vse ceste polne bežečih polkov brez opreme, topov, bolnic, konjenice, avtomobilov, V brezglavem neredu je bežalo vsevprek po cestah k Tilmentu, tlakovanih s čeladami, puškami, municijo. topovi, obleko. In v iej zmedi armade še bežeče prebivalstvo, otroci, žene, starci: nepojmljiva jjroza. Požarji so si-kali proti nebu v deževnem viharju. Topovi so bobneli in sioali ogenj in smrt na vsa pota; vik in krik, vdušena povelja, jok onemoglih ljudi, vse to se je valilo proti Tilmentu tri dni in tri noči brez konca. Strašen poraz ... * • • Nad Vidmom sije solnce. Raz jfrad vihrajo nemške in avstrijske zastave. Po ulicah je mir in red. Trdi koraki nemških straž odmevajo po njih. Mestni poveljnik, generalmajor RSfin von Vertres je upostr-ii red, okoli 5000 prebivalcev se je v.nilo r iu„u'.cšeno mesto, Iti j erazdeljeno 7 nemški in avstrijski del. Konstituiral se je cestni odbor s predsednikom Nimis cav. Alessandrom, da zastopa prebivalstvo, ki je mirno, nčsovražno. Žuoan in nadškof sta zbežala. Zbežale so vse oblasti in uradi, ostali so le reveži. Izpred Piave pa prihaja zamolklo bobnenje topov, votlo in silno, napovedujoče nove boje in nove zmage zveznih armad. Jeruzalem v angleških rokah Carigrad, 10. decembra. (K. u.) Glavni stan sporoča: Pri obnovljenih bojih zahodno od Jeruzalema se je sovražniku posrečilo prenesti napad v bližino mesta. Naše čete zahodno in južno od mesta smo nato uacaknili na vzhodno stran mesta. V Mezopotamiji se je izjalovil poizkus sovražnika, da bi se ustavil vzhodno od Djebel Hamrina. Rotterdam, li. decembra. V spodnji zbornici je državni zakladnik Eonr.r Law sporočil: General Alleby je s svojimi četami napadel sovražne postojanke južno in zapadno od Jeruzalema. Čete so prodirale proti Betlchemu in zasedle svoje postojanke med Jeruzalemom in Jeriho. Londonska pehota je napadla sovražne postojanke na obeh straneh ceste v Jeruzalem. Sveto mesto se je, ko je bilo popolnoma odrezano, udalo. Angleški politični uradniki so z mestnim guvernerjem in angleškimi, francoskimi in italijanskimi oboroženimi četami na polu, da bodo skrbeli za varstvo svetih krajev. * ♦ • Ko so Angleži zavzeli Jafo, se je moral vsakdo pripraviti tudi na padec Jeruzalema, četudi se je Turkom posrečilo odbiti sovražnika ob Avdži (severno od Ja-fe) in tako preprečiti obkolitev mesta. Kmalu nato je pa sporočil angleški general Allenby, da so Angleži zasedli Hebron, mesto Abrahamovo, Davidovo in Absolo-novo, pa tudi najvažnejše križišče južno od Jeruzalema, ki je vsled tega postal tudi od tam nevzdržljiv. Kaj nameravajo Angleži z Jeruzalemom in Palestino, se da sklepali iz poročila, da je židovski polk na potu z Argle-ške v Palestino. Ziomzem so vpregli za namene sporazuma. Računati moramo s tem, da bo Angleška napravila iz Palestine zionistiško židovsko državo, če se ji bo posrečilo to posest obdržati. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. decembra. Uradno: Pri izlivu Piave je sovrašnik brez uspeha poizkušal, da bi zopet pridobil jarke, ki jih je bil predvčerajšnjim izgubil. ESuna', 11. decembra zvečei-; Med Piave in Brento smo z napadi uspeli. Načelnik generalnega štaba. Duna<, 11. decembra. Uradno: Ponoči od 9. na 10. t. m. je bila vsled sovražnega torn?dnega napada potopljena N. V. ladja »Wien«. Skoraj celo posadko so rešili. Poveljstvo mornarice. NEMŠKO URADNO PORO ČILO. Berlin, 11. decembra. Veliki glavni stan: Na Flandrskem in od Scarpe do Som-rac so se razvile popoldne na več točkah živahne topovske borbe. Na celi bojni črti so živahno streljali. S presenetljivim napadom so privedli naskakovalni oddelki severnovzhodno od Graonne 22 Francozov iz sovražnih jarkov. V drugih odsekih so od poizvedovalnih borb privedli ujetnike. V zraku so se bile besne borbe posebno na francoski črti, ker so nastopale močne letalne skupine. Naši sovražniki so izoubili 11 letal in 1 pritrjeni zrakoplov. Berlin, 11. dcc. Veliki glavni stan: Na obsh straneh Brsnts in pri spodnjem Piave so na ob?h strrnsh s topovi močneje streljali. Berlin, 11. dccembra. Veliki glavni stan: V nekaterih cdsokih italijanske fronte eo mcSnc j,o streljati. ■ U i. MCS1 Italijansko uradno poročilo. 10. decembra. Sovražniku se je včeraj zjutraj posrečilo, da je vzhodno od Capo Šile s presenetljivim nastopom množic dosegel naše opazovalne jarke in se jih z ljUto borbo moža z možem pri Agenzia Zuliani polastil. V prvi uri minule noči se je nam posrečilo, da smo jih s protinapadom zopet vzeli, prisilili posadko, da je pobegnila; ujeli smo 35 mož. Močne sovražne ojačbe, ki so hitro prišle, smo napadli in jih s težkimi izgubami za nje prepodili. Ob tem sijajnem nastopu se je posebno odlikoval 3. bataljon 228. pešpolka brigade iz Arezzo. Na celi ostali bojni črti nastopi topništva, kakor ponavadi. Sovražnik je močnejše streljal južno od Asiago, na pobočju Barelta in v okolici Monte Tomba. Naše baterije so tu in tam obstreljevale sovražna zbiranja in čete na pohodu. Baterija mornarice je obstreljeva-« ta most, ki g-> j s bil sovražnik zgradil med Vianello in Lacca; zadela ga je stoprav, ko so se nahajale na njem čete in vozovi. Francoski letalec je sestrelil sovražno letalo. - < Angleške in francoske ojačbe na Italijanskem. Roterdao, 11. decembra. »Morning-pest« z italijanskega mejdana: Angleške in francoske ojačbe eo se zvišale na 100 000 mož. Vsled položaja na vzhodni fronti ni misliti na večjo protiolenzivo. Potop oklopte križarke »Wien«. Oklopno križarko »V»ien.< je najbrže angleški torpedo potopil. Ker se je za varnost ljudi dobro poskrbelo, je le malo mornarjev mrtvih. Ladja sama ni bila posebne vrednosti; zgradili so jo sredi 9. desetletja; ni bila posebne vrednosti, ker so takrat pri zgradbi vojnih ladij zelo varčevali in ker na Dunaju niso takrat dovolj upoštevali važnost morja. Izpraznitev v severni Italiji. Geni, 11. decembra. Vse kraje v severni Italiji do Milana izpraznujejo. Civilno prebivalstvo pošiljajo na Sardinijo in Sicilijo, ker so izgnanci napolnili že skoraj vsa mesta srednje Italije. Silovitost avstrijskega topništva. Lugano, 9. dec. (K. u.) »Giornile d' Italia« opozarja na silovitost avstrijskega topovskega ognja, na nevarnost plina, v krcgljah in na posebne vrste razstrelil. Na Asiaški visoki planoti so razvrstili na 10 km dolgi bojni črti 1500 topov. Vpoklici v Italiji. Lugano, 11. dec. V Italiji so pozvali pod orožje skoraj 5 milijonov mož; med njimi do 2 milijona kmetov in 1 in pol milijona delavcev. Proti odvetnikom, ki so zastopali nemške gospodarske zasebne koristi. Lugano, 11. dec. Milanska odvetniška zbornica je uvedla disciplinarno postopanje proti tistim odvetnikom, ki so od izbruha vojske pri sodiščih zastopali nemške gospodarske zasebne koristi. Sporazum nastopi na Jadranskem morju. Berlin, 11. dec. »Eclaire« je napovedal skupni nastop sporazuma na Jadranskem morju. Radi bi zasedli važne točke avstrijske obali. Letna bilanca podmorske vojske. Perlin, 11. decembra. Wolff: Letna bilanca zela nasprotuje optimizmu vlad sporazuma. Od svetovfte tonaže 50 milijonov ton so potopili eno četrtino; od 1. januarja do 31. oktobra 8,047.000 ton. Če se vračuna tona le s 1000 markami je v tej kratki dobi izgubil sporazum 8047 milijonov mark lad-jine vrednosti. • 38 milijonov mož pod orožjem. Lugano, 11. dec. »Resto del Carlino« je ccnil število mož, ki nosijo orožje, na 28 milijonov mož; na sporazum odpade 27 milijonov, na osrednje velesile pa 10,500.000 mož. Premoč sporazuma bi se z odpadom Rusije zn\ža'a za 9 milijonov mož. Vračunani niso Japonci (1,500.000) in Kitajci £00.000). Prem rle m rnsKem Bojišču. Vloga Rusov v premlrnlh pogajanjih. London, 9. decembra. Reuter objavlja naslednje poročilo Wolffovega urada o poteku pogajanj za premirje na vzhodni fronti: Začetkom pogajanj z ruskimi delegati v glavnem stanu vzhodnega poveljnika vzhodnih čet so je ob izmenjavi pooblastil pokazalo, da so se le-ta na obeh straneh nanašala edino-le na pogajanja o premirju, no pa o miru. Ruska delegacija jo predlagala naj se sklene premirje za vse fronto. Temu mi nismo mogli pritrditi, ker ruski zavezniki nisi bili no zastopani, niti niso bili pooblastili ruskih zaveznikov, da LI so podajali v njihovem imenu. Dogovoriti smo se tedaj, cla so imajo pogajanja omejiti na premirje med armadami zaveznikov in rusko armado. Ruski delegati so nri trni izrecno nturlušali naj služI pre- mirje v to svrho, da se neposredno nato začno miroyna pogajanja, in sicer za splošni mir med vsemi vojujočimi se državami. To so zastopniki zaveznikov z zadovoljstvom vzeli na znanje. Takoj začeti razpravljati o mirovnih vprašanjih pa Ze zalo ni bilo mogoče, ker obojestranska pooblastila v to niso bila zadostna. DrugI dan pogajanj eo nam rusk! de-legantl naznanili svoje pogoje za premirje. Ti pogoji so Sli spričo njihovega vojaškega položaja začudno daleč. Rusi so n. pr. zahtevali, da izpraznimo otoke v Riškem zalivu, no da bi s svoje strani ponudili umaknitev svojih čet na kakem delu fronte. Dalje so nam hoteli predpisati, da bi morali za celo dobo premirja, kl bo jo oni določili na šest mesecev, pustiti svoje čete v strelskih jarkih na vzhodni fronti; niti v zimska odmoma stanišča bi jih ne smeli poslati. Takih pogojev seveda nismo mogli sprejeti. V obravnavi posameznih točk se je pa potem izkazalo, da se je v vseh vprašanjih, izvzemši le eno, izlahka doseglo sporazumljenje. Edina točka, za katero nismo našli rešitve, je bilo vprašanje otokov v Riškem zalivu, o katerih izpraznitvi seveda ni nobenega govora. Kako izlahka je bilo ob sebi doseči sporazumljenje, se je pokazalo v trenotku, ko so ruski delegati izjavili, da morajo dobiti iz Petrograda nova navodila, kajti nato smo v najkrajšem času in ne da bi bili zadeli na resne težkoče dosegli sporazumljenje o pogojih sedanjega desetdnevnega miru. Te kratkotrajne dogovore smemo smatrati kot dobro znamenje za bodočnost. Sporazum in Rusija. Stockholm, 11. dec. Vodilni ruski krogi bi se glede na mirovno vprašanje radi izognili sporu s sporazumom in ga pregovorili, da bi se tudi pričel pogajati. Potom Francije poizkuša Trockij vplivati Ba Anglijo. Tudi zahodne velesile so sklenile, da ne bodo prelomile odnošajev z Rusijo. Če se konstituanta izjavi za nadaljevanj« mirovnih pogajanj, se bodo tudi zahodne velesile pogajale. Vse nasilnost: nasproti Rusiji se opuste. Francosko veleposlaništvo je to naznanilo časopisju z zagotovilom, da je Francija pripravljena sc pogajati za mir pc načinu, ki ne nasprotuje časti tn koristim Francije. Trockij je iznova pozval zai vezn'.ke, naj se pogajanj udeleže, Petrograd, 10. dec. (K. u.) Reuter: Angleški veleposlanik Buchanan je izjavil Zastopnikom ruskega časopisja: Ne jezimo se na Rusijo. Če bi sklenila posebni mir, bi jo ne kaznovali ali ji delali silo. Pritožujemo se le upravičeno, ker se je pričel svet ljudskih komisarjev pogajati s sovražnikom, ne da bi se bil prej posvetoval 3 svojimi zavezniki, vsled česar so se kršili dogovori sklenjeni septembra 1914. Angleška vlada želi ravno tako, kakor ruska, da bi sklenila demokratičen mir, a zavezniki žele, naj se prej doseže skupen načrt o vojnih smotrih, notem naj bi se ?ele delalo na premirje. Pogajajo se pa o premirju z nemško avtokracijo in ne z nemškim narodom. Ali bi cesar Viljem podpisal demokratičen mir, kakršnega želi ruski narod, če bo znal, da ruska armada ne tvori več vojne enote. Mir, ki ga namerava, je imperialističen mir. Boljševiki za razveljavljenje državnih posojil. Petrograd, 6. dec. (K. u.) Agentura: »Pravda«, glasilo boljševikov, je Izrazila z oziicm na premirje bojazen, da hi zvezne vlade morebiti proletares in rnužike obdolžile izdajalstva. Kapital bo pač ruski narod izdal, ker se brani ščititi koristi kapitalistov zveznih dežela. Ljudske množice zveznih dežela bodo znale, da se za njih borimo. Delavci v Franciji, Angliji in v Italiji naj sodijo, če smo mi tisti, kl izdajajo koristi širokih ljudskih plasti, mi, ki se borimo za premirje, za splošen mir, ali pa Lioyd George in Clemenceai1, ki se naj-gorečnejše potegujeta za svetovno prelivanje krvi. »Pravda« je dalje priporočala, naj se razveljavijo vsa posojila, ki jih je Rusija najela v inozemstvu; ustavi naj se tudi izplačevanje obresti in amortizacijskih kvot. Ruski narod ni dolžan, da plača vsako leto približno milijardo rubljev za to. ker so pritegnili vojski mednarodnega kapitala. Za to zabavo naj se še obresti plačujejo. Na bojiščih so to dovolj pop'a-čai« s krvjo in z zdravjem, pred vojsko pa z obrestmi in z amortizacijskimi kvotami. Sedanji trenutek je ugoden za razveljavljena posojil. Poslaniki sporazumi ostanejo V Petrograda. Stckholm, 11. dec. Veleposlanikom sporazuma so njih vlade naročile, naj ostanejo v Rusiji in naj vzdržo bre?pogo|no s »pravo Rusijo« zveze. Delajo naj vedno na to, da oslobode Rusijo od nemške nevarnosti. Kaljedln proti boljševikom- Kodanj, 10. decembra. (K. u.) »Berlin-! ske Tridende« je poročala iz Petrograda-Knijedin je zapoveuni v Novem čerkposku . zapreti delavski in vojaški svet. Vlada od-' opšlje vojake nanj. Odpravljena zasebna last v Rusiji. Amsterdam, 11. dec. Vlada boljševikov je izjavila, da je odpravljena v Rusiji vsaka zasebna last .Vse je ruska narodna lastnina. Car pobegnil. Bern, 11. dec. Ameriški konzul v Ti-flisu je poročal, da se je posrečilo carju pobegniti. Ukrajinci. Amsterdam. 11. dec. »Daily Ohromele« iz Petrograda: ^JJkrajinski rada se je z 9 proti 8 glasovom izjavil za premirje. Petrograd, 9. dec- (K. u.) Ljudski komisar Trockij, ki občuje naravnost s Kri-lenkom, je izjavil, da ni izključeno, da odpošljejo ukrajinske čete na jugovzhodno fronto, če bo potrebno. Giers proti boliševikom. Lugano, 11. dec. Italijanski listi poročajo, da ruski veleposlanik v Rimu Giers ni niti odgovoril na brzojavko Trockeja, če pripozna vlado boljševikov. Baškiri proglasili neodvisnost. Haparanda, 10. dec. »Pravda«: Svet Bašk'rov je sklenil, da proglasi neodvisnost Baškirov. is Por Pariz, 11. dec. (K. u.) »Havas«; Preobrat na Portugalskem se nanaša le na notranjo politiko. Armada in mornarica kakor tudi politično ujedinjenje v provinci so se priklopili začasni vladi. Lizbona, 8. dec. (K. u.) »Havas« (zakasnelo): Obratni prostori lista »Mande« so bili napadeni, stroji porušeni, uredniški prostori zažgani. Letalo, ki je krožilo nad zborom revolucijonarjev je bilo od teh sestreljeno. Poveljnik je bil ubit, opazovalec si je zlomil nogo. Na Portugalskem zopet mir. Lizbona, 10. dec. (K. u ) »Agence Havas«: Na Portugalskem je zopet mirno. Vlada je odločila, naj se parlament razpusti. Predsednika republike je pozvala, naj odstopi. Ker se je branil, so ga naprosili, naj smatra, da je aretiran. De eoacile. Dunaj, 11. decembra. Delegata dr, Korošec in Stanek sta izročila danes v imenu jugoslovanskih in čeških delegatov načelniku zunanjega odseka dr. Baernreitherju pismen protest, v katerem ugovarjata proti temu, da se je za danes napovedana seja za razpravo o proračunu zunanjega ministrstva ex presidio odpovedala. Zastopajo mnenje, da bi: tega ne bil smel odrediti predsednik sam, marveč bi bil moral o tem sklepati odsek, ki ima odločiti, da-li ne more razpravljati tudi v odsotnosti obolelega ministra in v navzočnosti njegovega namestnika. Spričo usodepolnih dogodkov teh dni bi bilo posebno želeti, da bi odsek imel sejo. Parlamiiarie vesti. Proračunski edsels. Dunaj, 11. dec. V proračunskem odseku je poslanec Stanek prosil načelnika naj povabi ministrskega predsednika, da odseku poroča o položaju mirovnih pogajanj. Nato so razpravljali o proračunu prehranjevalnega urada in poljedelskega ministrstva. Med drugimi je govoril poslanec dr. Steinwender in se izrekel za to, da so iz proračuna poljedelskega ministrstva izločijo mnogoštevilne subvencijske postavke, ki se naj raje prepuste deželam. Kvotna deputacija avstrijskega državnega zbora je v svojem poročilu ogrski deputaciji na-glasila, da so se gospodarske moči v sedanji vojni premaknile na korist Ogrski. Avstrija stopi v novo kvotno dobo znatno oslabljena. Avstrijska deputacija smatra kot ob sebi umljivo, da morata vso škodo na blagu in premoženji!, ki je nastala v skupnem boju za brambo obeh držav nositi vzajemno obe državi in se imajo vsa dotična vprašanja smatrati in obravnavati kot skupna zadeva. Glede dobe, za katero naj se sklene kvota, se izreka avstrijska deputacija za eno leto. (Tozadevni predlog je bila deputacija sprejela z 8 nemškimi glasovi proti i češko-jugoslovanskim in socialno demokratičnim.) Ogrski drzovnl zner. V seji dne 10. t. m. ie vložil pr lancc Desider Folony nujno interpelacijo na honve-dnega ministra, v kateri jc zahteval, naj vlada poskrbi, da sa tisto število ogrskih državljanov, ki služijo nad doleč nio kvoto bramb-nega ministra, nemudoma c :pusti domov. Dalje je zahteval natančno f vilo vojne službe oproščenih v Avstriji in n.. Ogrskem in končno pojasnilo, v kakšnem raunerju se porabljajo vojni izdalki za stalne investicije v Av-striii in na Ogrsken*. Honvedni minister baron Szurmav odgovarja: Trditev, da je na fronti več Ogrov nego Avstrijcev ni resnična, marveč ie ostala sestava, zborov popolnoma enaka kakor v miru ter so torej posamezni narodi v istem raz-meriu pritegnjeni. Res pa je, da daje Ogrska bojni armadi več vojakov nego Avstrija, in sicer 2 a 1.67 odstotkov več. To pa enostavno zato, ker ima Ogrska za vojsko več sposobnih mož nego Avstrija: ogrski letniki od 18. do 50. leta dajejo 44.95 % mož za bojne črte, avstrijski pa samo 43.28 %. Ogrska vlada je pa že storila korake, da se je to razmerje izravnalo ter ie bilo več odrskih bataljonov razoroženih in nadomeščenih z avstrijskimi. — Kar se tiče oproščeni, je treba največje stregosti, ki se bo v bodoče najbrže še zvišala. Revizija vseh oproščencev je tako v Avstriji kakor na Ogrskem še v teku in natančne številke še niso znane. Vsekakor so te številke tod in tam zelo znatne in že sedaj more povečati, da se v_ slučaju potrebe — najbrže v marcu — prošnje za podaljšanje oprostitve ne bodo več vpoštevale, marveč se bodo vsi cproščenci letnikov od 19. do 24. leta brez izjeme vpoklicali. Poslfnec Polonv: Tudi v Avstriji? Minister: Da, brezpogojno. — Iv*r se tiče stalnih invesoij, ne more minister dati nobenih pojasnil, ker mu bodo dotični podatki šele po vojni na razpolago. Ministrov odgovor so vzeli na znanje. Budimpešta, 10. dec. V finančnem odseku poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e , da so pogajanja o nagodbi še v teku; dosedanjega uspeha še ne more objaviti. Važne izpremembe se predlože zlasti glede carinskega ozemlja. Pogajanja z Nemčijo o ureditvi gospodarskega razmerja se bodo izvedle najbrže šele po vojni. Vlada bo varovala koristi dežele. Kvotni ključ se znatno izpremeni. Mm porode. Bolezen g~o!a Černina. Dunaj, 11. dec, (K. u.) O stanju zunanjega ministra grofa Černina je izdano naslednje poročilo: grof Černin trpi na črevesnem kataru in mora ostati nekaj dni v postelji. Steinlechner. Proti dvobojem na Ogrskem. Budimpešta. 10. dec. Pravosodni minister bo predložil parlamentu zakonski načrt proti dvobojem civilistov. Sporazum bolj naklonjen miru. Stockholm, 10. dec. Kapitan Noerre-gard je zapisal v »Dagens Nyheter«: Vojaški položaj je ugoden osrednjim velesilam. Zavezniki bi v najboljšem slučaju več let potrebovali, da bi jih z orožjem premagali, O izstradanju Nemčije ni več misliti. Gotova znamenja se pojavljajo, da se tako v Evropi kakor v kolonijah širi mirovni pokret. Žensk! veslo:!. »Konflikti« radi ženske volilne pravice med ženstvom na Nemškem, Ženstvo na Nemškem se v glavnem deli na tri tabore: socialnodemokratični, katoliški (centi um) in nacionalistične stranke. V vprašanju ženske volilne pravice je socialno-demokratično ženstvo seveda enodušno £anj, katoličanke se v splošaem v tem oziru podrejajo strankini disciplini centruma, nacionalistično ženstvo je pa pred vojno precej enodušno in tudi agilno nastopale za žensko volilno pravico ter se v to svrho organiziralo v »Zvezi za žensko volilno pravico«. Zanimivo je, da so se sedaj, ko gre za uvedbo demokratične volilne pravice na Nemškem, pojavili med nacionalističnim ženstvom v vprašanju ženske volilne pravice »konflikti«, Somišljenice liberalnih konservativnih strank (središče in desnica) so zapostavile žensko stvar narodno-državni — po njihovem prepričanju namreč — ter odklanfajo splošno žensko aktivno in pasivno volilno pravico za deželne in državni zbor; samo za občinske zastope naj bi dobile ženske polno volilno pravico, za deželni zbor zgoli pasivne, o državnem zboru sploh ne govore. Pravijo, da so zemke na splošno v politiki še premalo izšolane, da bi mogle zavestno in varno izvrševati širšo vehlno pravico ter bi bile v volilnem boju samo igrača v rokah političnih strank. Treba torej, da se polagoma pripravijo na splošno volilno pravico. Stvar je pa ta: Nacionalni konservativni krogi se boje, da bi splošna volilna pravica za ženske v državnem zboru ne ojačila pretežno socaialnih demokratov in centruma, t, j. obeh najmočnejših demokratičnih skupin. Njihovo ženstvo, ki jim v politiki zvesto sledi, se zato izjavlja proti polni ženski volilni pravici. Drugače ženstvo levih nemških liberalnih strank, ki prejkoslej vstraja na stališču enake, tajne, splošne in direktne volilne pravice tudi za ženstvo. Spor — ki gre zaenkrat še za medvedovo kožo, ker znana cesarjeva velikonočna poslanica in dru^e državniške izjave o volivni reformi na Nemškem ženske volilne pravice niti z besedo ne omenjajo — odmeva seveda tudi v ženskem časopisju. Informativna sta v čem oziru zlasti članka v novemberskem zvezku i:er- zvali ženstvo izobraženih krogov, tako tudi študentke, qaj se javijo za delo v muni-cijskih delavnicah. Takoj se je oglasilo v Oldenburgu 280, v Hannovru 120, v Hil-deskcimu 50 mladih deklet iz izobraženih krogov. Za ljudsko zdavje na Nemškem. O delavnosti posvetovalnic za spolno bolezen na Nemškem podajajo naslednje številke: V 93 posvetovalnicah, ki so doslej ustanovljene, se je do konca leta 1916 zglasilo 4839 oseb; od teh je bilo sprejetih v oskrbo 1474 moških in 1137 ženskih. Polovica odpade na pristaniška mesta. a pozabiti ? 349 31 dni December 17 Sobota MU popisovanje l vojnega posojilo. L ABJ « S* L3 S. Sinske »Frau«; »Konflikte , Kruken- berg in »Unklarheife.n«, G, Bfiur.ier. Izobraženo ženstvo v munSci'-' delavnicah. Vojni uradi r.a Nemškem . o- Za majnško deklaracijo se je soglasno izrekel občinski odbor v Devici Mariji v Polju v svoji seji dne 7. t. m. Tako je stopila tudi občina D. M. v Polju v krog onih občin, ki hrepene po svoji boljši prihodnosti. Obenem pa je občinski odbor ustregel splošni želji in zahtevi svojih zavednih občanov. ♦ * » Občinski odbor trga Vel. Lašče je v svoji seji dne 2. decembra t. 1. soglasno sklenil naslednjo resolucijo: Občinski odbor trga Vel. Lašče odobrava in pozdravlja skupno z vsem tukajšnjim prebivalstvom združitev v Jugoslovanskem klubu na Dunaju in se pridružuje klubovi deklaraciji z dne 30. maja t. 1. z odločno zahtevo po samostojni in neodvisni državi jugoslovanskega naroda pod vlado Habsburžanov. Najudaneje se zahvaljuje pre-vzvišenemu knezoškofu za vse njegovo požrtvovalno delo v korist narodne združitve in samostojnosti. Obenem se pridružuje mirovnT akcijii papeža Benedikta in presvitlega cesarja Karola. — Županstvo Velike Lašče, dne 5. decembra 1917. Josip Virant, župan. * * * Občinski zastop občine Rafna ie v svoji seji dne 8. t. m. na predlog gospoda župana soglasno sklenil: Občinski zastop občine RaČna z navdušenjem pozdravlja majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter so ji v popolni meri pridružuje. Jugoslovanskemu klubu, zlasti njega načelniku izreka svojo gorko hvaležnost in popolno zaupanje pri delu za naše ideale. Neustrašeno in odločno naprej za pravico in resnico! Po tolikih krvavih žrtvah — naj zašije lepša zarja Jugoslovanom — pod žezlom Habsburžanov. Nočemo biti narod druge vrste, ampak gospodje na svoji zemlji! — Občinski zastop občina Račna pri Ljubljani, dne 8. decembra 1917. — Brodnik, župan. J. Cimrman, Ant. Mehle in. Anton Navljan, svetovalci. • • • Za jugoslovansko deklaracijo sta se izjavili obmejni slovenski občini Ceršak in Selnica ob Muri v župniji Št. Ilj v Slov. goricah. Občini pozivata Jugoslovanski klub, naj zastavi isti vse svoje sile, da vse pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, t. j. do Mure, priklopijo v bodočo jugoslovansko državo pod žezlom slavnih Habsburžanov. Naša jugoslovanska meja gre do Mure in ne do Drave. Cenenim noro o trn! . ikor vsi drut?i časopisi, ki so tekom sedanie voiske deloma že vorkrat dvignili naročnino, smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« vnovič storiti ta neprijetni korak, ako nočemo priti v položaj, ki nam sploh onemogoči izdajanje časopisa. Z nižje navedeno novo ceno seveda niti z daleka ne bo izravnana ogromna razlika pri cenah za nabavo papirja, barve in«drugih potrebščin. Vojski* nikakor noče biti konec, cenc za neoV "r potrebni tiskarniški materi",al sc pa tako rapidno dviiJaio. da so pri nekaterih predmetih že dosegle 1000 % poviška. Vnovič zvišana naročnina seveda ne bo mogla zamašiti te ogromne vrzeli, marveč bo le nekoliko pripomogla, da bo mpgoče izogniti se vsaj največjemu primanjkljaju. Počenši s 1. januarjem 1918 veljajo tore) za dnevnik »Slovenec- naslednje nove cene: po pošti: za celo leto.....K 36-~ ,, pol leta.....)( is-_ „ četrt leta . ... „ 9-_ „ en mesec.......3._ v Ljubljani na dom: celo leto.....K 32-_ „ pol leta...... „ četrt leta .... „ 8—-„ en mesec.....f 2 70 v upravništvu za en mesec . „ 2 50 za Nemčijo celoletno . . . „ 40 — „ ostalo inozemstvo celoletno ........ 45-— Sobotna izdaja celoletno . . „ 8-_ posamezna številka velja 14 vinarjev. Kdor izmed cenj. naročnikov je medtem že obnovil delno ali celo naročnino za leto 1918., naj nam razliko dopošlje po položnici. Znižanih naročnin ne moremo n i k o m*u r dovoljevati. Trdno smo uverjeni, da bodo cenj. naročniki znali v polni meri vpoštevati sedanji skrajno n cugodni položaj svo:ega dnevnika in nam ostali zvesti tudi v bodoče. liM&vsae siovic^. + Ljubljana ia Kranjska zaledje. Kakor smo izvedeli od poučene strani, bo pomaknjena Ljubljana in menda cela Kranjska dne 15. t. m. iz ožjega vojnega ozemlja in postane zaledje. S tem je odpravljena cenzura, omejitev osebnega prometa odpade, brzojavni in telefonski promet zopet odprt. In dobimo zopet zborovalno svobodo. — — \\ + Slovenija vstaja. »Straža« piše? Ves slovenski narod in vse slovenske strainke so pozdravile odločen korak, ki ga je §to-ril Jugoslovanski klub z majniško dekoracijo. Odkar je pa začel igrati dr. šusteršič dvoumno vlogo glede te deklaracije, pa je završalo po vsej Sloveniji in od vseh stta-ni prihajajo izjave za deklaracijo od of^čin, ocl delcanij, od raznih klubov in organizacij. Tako je pravf čim večja je nevaricost^ tem bolj morajo biti vsi možje na br&ijku naših narodnih svetinj. Kdor se zdaj Zataji, je kukavica, izdajica in propalica! \ —- Leonova dražba. Tik pred sveftj^no vojsko jo Leonova družba razširila^Voj program ter se preosnovala v splošno književno društvo, ki mu -je namen »gojiti književnost v prospeh krščanske kultne.« V težavnih razmerah med svetovno vojsko ni mogla izvršiti vseh svojih književnih načrtov, vendar se ji mora priznati, Čfa je s previdnim in vztrajnim delom prejgia,-gala velike ovire ter častno vršila svojo kulturno nalogo. Slovenska javnost je.s svojim vfclikim zanimanjem pokazala,1 da odobruje delovanje Leonove družbe. Število članov se je v treh letih pomnožilo približno za eno tretjino; zlasti je nepričakovano narasti o število ustanovnikov. Društvene publikacije zadnjih treh let so bile zares v prospeh krščanske kulture med Slovenci. V tej dobi je Leonova družba razen »Časa« izdala štiri zvezke leposlovne knjižnice ter po dva zvezka poljudnoznanstvene in znanstvene knjižnice. Revija »Čas« se je v zadnjih treh letih tako povzdignila, da se splošno in tudi od zelo odličnih strani priznava za najboljšo slovensko revijo, na katereo smemo biti Slovenci ponosni. Minister dr. I. Zolger v pismu Leonovi družbi z dno 5. oktobra 1917 izjavlja, da že »več let z zanimanjom zasleduje uspešno kulturno delo Leonove družbe in da je v »času« našel marsikatero razpravo, ki je vzbudila njegovo pozornost in pritrjevanje.« — Za leto 1917 prejmejo člani razen »Časa« šo naslednji književni dar: 1. Gruda umira. Napisal Rcn6 Banin. Prevcl dr. Izidor Cankar. 2. Jezikoslovni spisi P. Stanislava Škrabca. Knjigi bosta v kratkem razposlani vsem tistim članom, ki so poravnali članari 10 za leto 1917. — Za prihodnje leto je doslej odbor pripravil dve knjigi: 1. Roman zelo aktualne vsebino 2. Jezikoslovni spisi P. Škrabca. III. zvezek. »Čas« je za prihodnje leto tako dobro preskrbljen z gradivom, da bo prejšnje letnike še prekosil in ga ne bo smel pogrešati noben slovenski izobra-I žencc. Ko se je Leonova družba preosno-; vala, je računala, da bo mogla svoj književni program brez znatnega gmotnega primanjkljaja izvrševati lc potem, če bo i imela nad 2000 članov. Dasi se to število ■ še ni doseglo in dasi se jo tisk izredno podražil, vendar Leonova družba šc no bo 1 zvišala članarino, ker npa, da bo zavedno slovensko občinstvo v tein večjem š.evila pristopala v krog dručtvenib članov. Slo- SLOVENEO dn« teftA, Strto '; VK V*tr &e sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Štev. 3229. Službe išče 3226 t vsem potrebnim orodjem pri kakem tovarniškem podjetju ali večjem posestvu, ker se razume tudi na razna poljska in druga dela. Anion Celarc, Krakovska ulica 27, Ljubljana. Vsled odhoda odda se na gostilni v razprodajo, eventi, tudi na deželo. Ponudbe pod »vino« na upravništvo tega lista. 3225 Kupim vsako množino novih in starih svilenih odrezkov po 20 K kg. A. LandskrOner, Ljubljana, 3230 Sv. Jakoba nabrežje 39, Dobro ohranjena 3228 lončena peč ~lBf z grelcem in fffl^ železna peč se prodasta v Jenkovi ul. 18, Ljubljana. PRODA SE skupno in posamezno: ji is prcclzijski ležeči Viesetov motor * na visok pritisk $ surovim oljem, model MKD 139, S L 5939, z n .rmal,'.'m trajnim učinkom 20 konjskih moči, z omnhora, ki ima stopnjo neenakcmcrnostl 1:70 do 1:80 :Slovenca« pod štev. 3181, ako znamka za odgovor. Večjo množino 3146 kostanjevih kolov od 2.S0 do 3.20 m dolgih v primerni debc-> losti za vinsko trto J®^ kupi A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta šlev. 21. Izurjen 3132 mesarski pomočnik ki se je pravkar izučil, se takoj sprejme proti dobri plači in prosti hrani, v hotela »Balkan« v Trstu. Taki, ki so že služili v kakem gostiln, podjetju, imajo prednost. KARLO Š1ŠKOVIČ, ČRNIKAL pri TRSTU išče (tudi invalila) ža snaženje in nadziranje lsonj. J^ Stanovanje in hrana pri družini. Plača po dogovoru. 3196 3'5 PS, 3C0 volt, 905 obratov, jako malo rabljen, se proda ali zamenja za živila. "&Z. Poizva se v upravnižtvu pod SL 3174. 3174 Pozor! Mizarji, tesarji in zidarji, ki so se priglasili pri posredovalnici za goriške begnnco, da bodo šli delat na goriSko progo, naj se zglase prihodnji pe'.ek ali soboto (14. ali 15. dccrnibro) zjutraj cb 9. uri pri gori omenjeni posredovalnici ter naj vsak prinese s seboj potne liste do Nabrežine. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, 16. decembra 1917 ob 6 uri 40 minut. Živila naj prinese vsak s seboj za en dan. — Težakov sn enkrat, ne rabi, Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Naročajte „SL01fEHCAi" Brez posebnega obvestila. Ivan šuštersič, i zvonček, naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok kakor tudi ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegova nepozabna soproga oziroma dobra mamica, stara mamica in tašča, gospa Marija Šusteršič v torek zvečer ob 8. uri, previdena s tolažili sv. vere po kratki bolezni v 63. letu svoje dobe mirno preminula. Pogreb predrage ranjke bo v četrtek, dne 13. decembra 1917, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Salendrova ulica štev. 4 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode darovala v petek, dne 14. decembra t. 1. v Križcvniški cerkvi ob 9. uri dopoldne. Bodi blagi duši prijazen spomin! V Ljubljani, dne 12. decembra 1917. 3235! Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. mmj&mmmMm&m Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš iskrenoljubljeni sin, brat tvt padel na tirolskem bojišču. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ga priporočamo v blag spemin; mir in pokoj njegovi duši. Ribnica, dne 10. decembra 1917. Jo~el, kaplan, France, enol, prost., brala. — Marjete, mati. — Ivana, učiteljica, Marija, Angela, sestre. Vsem, ki so izkazali svoje sočutje, bodisi tekom bolezni, bodisi ob smrti in pogrebu naše predobre matere, gospe Marii izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti ce zahvaljujemo prečastitim gg. duhovnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem našim dragim sosedom, ki so spremili našo nepozabno pokojnico k večnemu počitku. Glince,dne 11. grudna 1917. Žalujoči ostali. Marija Mihelič roj, Svetina naznanja v svojem in svoje hčere Marije imenu pretužno veot, da'je njen nenadomestljivi soprog oziroma predobri oče, gospod ščetarski mojster in hišni posestnik danes ob 6. uri zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče v starosti 72 let umrl v Gospodu. Pogreb blagega rajnika bo v petek, 14. t. m., ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti Horijanska ulica štev. 32 na pokopališče k sv. Križu, kjer se bo položil k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo. V Ljublj a n i, dne 12, decembra 1917. z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Upruva Slovenca" pod št. 2922. suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljevino, p. odeje, vrvi itd. v vsaki 7 množini in po najvišji ceni kupuje: E. Kotzbek, Kranj. CB O -J Proda se dobro ohranjena sesala za vino s 15 cm prima gumijevimi cevmi. Ravno-tam odda se za zimsko sezijo 1917/18 tudi ledolom "»C v najem. Kje pove uprava »Slovenca« pod številko 3218. 4 -cr. V se lepa meblovana soba z 1 ali 2 posteljama stalni stranki. Spodnja Šiška, Planinska cesta štev. 289 (nova hiša). Trgovski pomočnik nove in stare fefcggji vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. ki razume tudi slovensko, češko in nemško korespondenco, se sprejme pri A. OSET, p. Guštanj, Koroško. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, svc£c in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletigo-jinn Anton Kolenc, Celje. 185* (t) špecerijske stroke in delikatesne, vojaščine prost, išče službe kot detajlist in en-grosist ali podobno v mestu ali na deželi za takoj. — Ponudbe pod »Vesten« na upravo lista. Srbečico, Iššajte odstrani prav naglo d". Dcrch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 1-60. veliki K S — porcijaza rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekrro:: pri cistern jelenu, Ljubljana, Marijin tn.1r>20 iiiiiiiiiMMiiitiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiuiviiiiiiurir-iuiiiiuiu TAX =iiiiininiuiiiiiiiiniiiiiuiiiir:::!iESinii;i)iunniiniimiimiiiiiiiiniins Išče se Tac kuharica za vojaško bolnico. ~J&* Plača 90 kron mesečno, prosto stanovanje in hrana. Nastop takoj. — Naslov pove iz prijaznosti uredništvo tega lista pod štev. 3198 (ako znamka za odgovor.) avstrijska žarnica 1 avstrijsko delo ! I! Za prnice bodisi suhe ali sveže, JW zamenjuje cikorijo KOLINSKA TOVARNA KAVNIH PRIMESI V LJUBLJANI. J"?- suho sadje vseh vrst, 3197 J&* suhe gobe, JO sode od vina, sadjevca in žganja, steklenice in ITT- zamaške kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO. Umrl nam je danes ljubljeni soprog in ode, ded in tast, stric in svak, gospod TOP * 0 ♦ ♦ 'O"* ur hotelir, posestnik itd., v 59. letu starosti. Pogreb blagopokojnega se vrši v ponedeljek, dne 10, t, m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Postojna, dne 8. decembra 1917. 3224 ŽALUJOČI OSTALI. \,f>. ■•.■*.V; M it ' ".*,.V '•jTtii- .. . •/■ t m js. Ta&fi *•> Jy v--S /v".'. spg-f i §i#ip mmm niiiiiiMiiiiiiniiuiiiniiiiiiiiiiiiiiniiin krznar 2%i [\M\m Sv. Petra cesla št. 19 kupuje vseh vrst bože diojaCfine, lisic, kun itd. po naj- • višiih dnpvnih cenah. liiiiniiiuiiriiiiimmtiHiiiiiiniiimiiii Nakup lesa! Navedite skrajno ceno, naloženo na želeniški postaji in rok oddaje! Takojšnje Izplačilo proti duplikatom tovornih listov! Ponudite na metercent: Kostanjev las — hmelj-ska droga (stare). — hrastov les — smrekovo skorjo (lubje). — Na kubične metre: Okrogal las smrekov, borov, bojev. — Les za Jame (Grubenholz). Vinko Vabič, vetržec, Žalec, Južnoštajerska. Vojno* zavarovanje Opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na vojno-posojiSno zavarovanje ■avstrijske dežeine zavarovalnice Kranjska deželna podružnica Ljubljana, Marija Terezije cesta 12. Obvestilo. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je vpoštevajoč zelo zvišane cene za premog in vse druge potrebščine pri obratovanju v javni seji dne 4. decembra 1917 plinu in koksu iz mestne plinarne od 1. januarja 1918 naprej določil sledeče cene: a) PLIN ZA RAZSVETLJAVO, vsak kubični meter po 40 vinarjev, b) PLIN ZA KURJAVO IN KUHO, vsak kubični meter po 30 vinarjev. c) KOKS, vsakih 100 kilogramov 9 kron 20 vinarjev. Cene koksu veljajo v plinarni na licu mesta. Dostavljanje na dom ali kolodvor se bode zaračunavalo posebej kakor doslej. V Ljubljani, dne 11, decembra 1917. Mestna plinarna. 3222 Vojna čevljarna v Ljubljani, Sodna ulica št. 1 (na vogalu Dunajske ceste) kot vzorna delavnica za UST- popravila z nadomestili "•C je pričela delovati in sprejema v delo vsakovrstna popravila. Podplati iz kombiniranega usnja ali pregibi ji vega lesa, Pete usnjate aH z nadomestki. Izvršujejo se popravila tudi iz 3CJ> blaga, ki ga stranke prinesejo same. Preostanki se vzamejo v račun ali pa vrnejo. STARE, RABLJENE in OBNOŠENE OBUTVE sprejema vojna čevljarna "»C Jf v račun pri popravilih ali jih tudi odkupuje. "'•C Cene so zmerne in razvidne iz razglasa v prejemalnici. Točno in strogo urejen promet. — Obutve se sprejemajo v popravilo ob delavnih dneh samo W od 8. do 9. ure zjutraj, vračajo se samo J®", od 9. do 10 ure zjutraj. Nekaj čevljarskih pomočnikov sprejme vojna čevljarna v delo, zglasijo naj se pismeno ali ustmeno v pisarni Zavodi za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št, 22. — Prednost imajo taki, ki so vsled pomanjkanja blaga izgubili delo. Sprejmejo se tudi čevljarstva izučeni invalidi Opombe. Vojno čevljarno jo ustanovil Zavod za pospeševanje obrti vsled poziva osrednjih oblasti in ima namen brez dobičkarije skrbeti za ohranjevanje in vzdrževanje obutev, da sc tako po možnosti odpomore pomanjkanju usnja. 3191 Št. 13.000/V. u. Razglas s katerim se vojaškotaksni obvezane! pozivajo v zglasitev. Na podstavi zakona z rine 10. februarja 1907, drž. zak. št. 30, se morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1600 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti žglasitve. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta dva, na občino po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično izpolnjena zglaševalna formularja. Zglaševalni formularji se dobivajo pri c, kr, okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (mestnem magistratu) brezplačno. Pošiljatve zglasitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so poštnine proste. Zglaševalni formularji