*"*& •<» ** iz vojne* Velikonočna spoved 87. pešpolka na bojišča C. g. Marko Kcajnc, vojni kurat c. in kr. peS* polka štev. 87, piše 6. ig. prol. dr. Lukmaau to-le zar> nimivo pismo: ^Bojišče, dne 15. marca 1915. Vlč. g. doktorh NajprisrčnejSa zahvala za zadnjo dopisnico, ki seM jo sprejel v zadnjič omenjeno župnišče, kjer sem sedaj že zopet tri tedne. !Tako si lahico predstavljate, da odkar sem na bojuem polju, nisem še imel nobenft neprijetae ure, pafi pa sem doživel že prar mnogft uuhovnega veselja. Zlasti zdaj, fco opravljajo na§l dragi vojaki 87. pešpolka velikonočno spoved, mi prinese vsak dan obilo novega duhovnega veselja. Hvar la predobremu Bogu, Jd aam je omogočil TelikonoCna spoved! TukajSnji g. dekan nam je dal aa rarzpolagc cerkev, kjer prejema ra dan po 140 do 150 mož sveto velikoaofino obliajilo; tedaj se pafi čutimo ?si kakor v domači cerkvi. Spofvedujem deloma v cerkri, večiuel pa grem v sosednjo vas, kamor pride iz nasipov vsak drug dan do 150 mož, da si okrepCajo dušo in telo. Nikdar mi ne izgiae \i spomina mala k*amrioa, v kateri opravljamo sv. Bpoved; kakor nalaŠC za ta namen visi na sicer popolaoma prazai steni stara podoba Kristu^a na križu. Vsakokrat sem ginjen nad gorečnosfjo, s katero opravljajo moji dragi župljani sv. spoved; ne eden mož ne izostaiie. 0, vojafca je že močno očistila dušno ozračjo! Marsikaterikrat mi ša solze spovedancev mofiijo roke. Mislijo pač na domačo cerkev in spovedjiico in na svoje ljube domače, s katerimi so lani opravljali velikonočno spoved. Včeraj miprinese podčastnik po skupnem obhajilu 150 K, ki so jih zbrali fantje dotičnega oddelka za sveta mato a« rajne tovariše s prošnjo, da jili pošljem 65. gg. lazaristom v Celje. Da se velikoaocna spoved iako lepo v*rši, gre hvala naSemu g. polkovaiku, ki kakor oče ljubi svoje vojake. Ko sem bil glede velikonočne spovedi pri njem, je z radostjo omeail, da je že sam mislil, kaiko bi njegavi ^dobri, junaški 87erji, ki toliko trpijo", zadostili z'daj o VeliE. noči tudi svojim dušnim potrebam. Povdarjal je pri tem ^otrebo vernosti zlasti za vojaka. Uredil nam je potem vse taiko ugodno, da že vsak z lahkoto oprayi svojo pobožnost. Danes sem imel še posebno duhovno radost, ko je naš brigadir ob enem z vojaki pristopil k mizi Gospoclovi. Regiment je dobil novo ieldkapelo, zato hvala Bogu lahko vsak dan masujem. Najudanejši poklon in najiskrenejši pozdrav — Vaš hvaležni Marko." Slovenski vojaki se veselijo ,,Gospodarjevega" napredka. Topničar Josip Hole, doana od Sv. Jurija ob Sčavnici nam piše dne 12. maroa s karpatskega bojiš6a (iz ozemlja pri prelazu Toroayja): Med odmorom strašaega gromeaja topovVam pišem aekaj vrstic, s katerimi nazaaajam vsem ljubim zaancem v domaoem kraju, da smo nocoj pričeli zopet bruhat; hudi ogeaj aa sovražaika, Beli go&ti oblački, ld nastajajo, kadar mečemo šrapaele med ruske vrste, S8 spreminjajo celo v veliko meglo. Zadaji čas je bilo karpatsko ozračje večiaoma oblačao, od 1. marca do daaes je skoraj aepreaehoma snežilo ia aam je zelo oviralo prodiraaje. Med tem časom siao se pripravljali aa nove boje in opazovali sovražnika. Naše priprave so bile tako dobro urejene, da je danes bela žeaka-smrt objela mnogo vojakov sovražaega krdela. Najhujše la z vso silo ie sovražaik napadal aaše postojankie na visokih gorskih grebeaih v ozemlju1 prelazov Vyskov-Peresl6, to je južao-izhodao od Lupkova. Nadejamo se, da bomo tej ruski melodiji napravili eakrat konec ter si priboriii z božjo pomočjo veneo ia zastavo zmage ter slave, kar željno pričakujemo vojaki na bojiš&u ia menda fudi Vi, ki ste doma t dragi mi slovenski domovini. Izredno nas veseli, da šteje ,,Slov, Gospodar" že nad 20.000 naročnikov. Mislim, da smo lelos ravno slovanski junaki najboliši agitatorji za razširjenje na. Šega vrlega glasila. Pisma slovenskih vojakov so se posebno priljubila doma in na bojišču. Tudi Vaša poročila o b'tkah so res izborna, Včerai sem govoril z znancem iz Spodnje Stajerske, ki je bil doma hnd Vaš političai nasprotnik. Na vse pretege je hvalil ,,S1oy. Gospodarja" in ,,StražoB. Nek poseben ponos me je navdahnil v tem trenutku. Vzradoščen sem bil, da si naši list' pridobivajo priiateliev na levi in de&ini. Vam in ljubi slovenski domovinl1 pošilja iskrene pozdrave njen zvesti sin Josip Holc. Priprosti vojak hvali bistroumriost slovenskih častnikov Topničar Jožef Korpar iz Oslušovec pri VeliM Nedelii piše s severnega bojišča: Ljubi stariši! Daaes Vam nekoliko natanftaeje popišem, kje da služim in kaj vse povzroči strašna vojska. Prej skoro popolnoma nemški polk je pomešan »edai tako, da je že ena tretjina častnikov in moštva Slovencev. Tako ie tudi pri b-ateriii, Povelinik je Slovenec g. stotnik Pož, doma iz celjskega okrožia. Njegova bistronmtiost in hladnokrvnost je skoro nepop:sna. Bil sem priča, ko je prefla huda nevarnost za baterijo, bila bi skoro v tujih rokah. Pripeti se namreč veCjtrat, da imajo viš^a povelja zauiuuo^ a^o torej vodaik iii tako spretea4 kakor aaš, je siaua. Na venko žalost oole buterije je aaš g. stotaik malo boieliea^ upaino pa, ako iiog da, bo kmalu uoije, Saj ai čuda, koliko dni ia lioči aiora oa prebedeti v svojeui podzemeljskem zavetiš^u že ceiib. sedem meseoev. Zdaj Vam pa &e hoceai popisat:, kaj vse povvzroci ta aepopiSaa vojna. Dragi, mi! Tukaj se uaičuje rodbii.&ka sreča; tu se ra& ia razdira vse, kar je clovek z velikim trudom ia le počasi ustvaril ia sezidal. V aič gredo poJi,a, po&lopja ia najlepša deia človeškega uma, kar je človek s svojo razumaostjo izuašel, vse vporablja, da uaičuje sadove čiovoškega truaa. Ali se sliši že kaj o miru ? Samoobsebi je umevno, da je vOjska delo človeka, ali mir, pravi mir pa ai deio eioveka, ker pravega miru čiovek drug di'ugemu ae more dati, tem maaj pa more stori&i to narod iiarodu ter mu tudi mir zajamčiti. VojSke si nai-odi sami povzročajo, a pravega. miru si ae more^o dati! Zato se tudi tukaj brezštevilaa srca trpeeiJi obračajo s prošajo za mir b. Kneza miru. Vsega bo enkrat koaec Prišel bo tudi pri nas čas, ko bo zadouela trobenta niiru in klicala utrujeue vojake iz bojaega polja. Srečen bo, ki ta čas doživi! Saeg je že precej skopael, boji se poaavljajo vedno; posebnih novin nimam. Topovi gromijo vsak dan po aavadi, zadaje dai strelja Mmoskal" brez uspeha. Kakor sem Vam že pisal, n:mam tovar.ša več nobenega, g. ognjičar Vilčnik iz Mezgovec je že precej časa v bolaišaioi. Piši'te mi, kje se kaj nahajajo moji oslušovski tovariši, kajti od teh nič več ne slišiiru So-li res vsi poknti s bladno zemljo ali kako? Se aekaj,. Prosim Vas tudi, da mi redno pošilJate ,,Slov, Gospodar;a", ker je tudi tukaj precej takih, ki radi berejo slove-nske časinike. Vsein iskrene pozdrave od Vaš«ga Jožefa, Cimboij je pokalo, tembolj je bilo veselo. Narednik Ivan Hanžekovič, ki služi pri 87. pešpolku lb'. stutaiji, doina iz Sv. Križa pri Ljutoiueru, piše z južnega boji&ča svOj&mu prijatelju: Dragi! Lskreaa Ti hvala za dopisaico. Kolikokrat &em mislil v prostih urab. aa Te ia svoje domačo ter sanjal v temaih aočeh o moji dragi slovenski dornoviai, veselil se že v domači družbi in v kroga svojih prijateljev. Pa, oj, koliko preseaeteaje. Ko se zbudim, spozaam, da sem daleč od Vas, predragi rojaki in Bog zna, kdaj bo koaec te strašae vojske. Večkrat si mislijn n.a Vas ia Vas štejem Se med srečne, da se vojska ae "Vr&i pri Vas, ker Vi si vojske sploh predstavljati ne morete v taki obliki, kot je v resnici. Ubogo ljudstvo beži ki tava okrog brez živeža ia brez strehe, bombe žvižgajo med njimi ia umore zdaj tega, zdaj druzega brez usmiljeaja. Pa boljše bo, dragi prijatelj, ako Ti niti tega ae pišem dalje, ker bom Ti že ustmeno povedal, ako Bog dopusti, da se še kdaj vrnem domov. Naznanlm Ti še le toliko, nii Slovenci se bojujeino izredno hrabro in gremo z ve. seljem naprej za našega sivolasega vladarja in ljubo domovino, saj smo vo-aki z dušo in telesora. Tujci in sovražniki se čudijo železni slovensM vstrajuosti in našini juiiaškiin činom. Kolikokrat sem bil v ogn.iu, ki ni za popisati! Padale so sovražne granate in šrap;,eli pred in za menoj aa des;;o in levo ter podirale mo:e hrabre tovariše. Hvala Bogu, jaz sem srečno prišel skozi, včasih samo s par možmi, ko se je reklo, z bajonetom m paškinim kopitom delati prostor in poditi kletega sovražnika. Nikdar mi n:: upadel pomim. moie žel;e so bile: le naprej, le naprei, ker 5im bolj je pokalo, tembolj je bilo veselo. Obleko sem imel že prestreljeno na vefi krajih ali jaz som Še ved',o zdrav, za kar se imam zahvalit' edino.. le Bogu in prehlaženi Devici Mariji. Vsem znancem iskrene pozdrave! Ivan^ Slovenski fotograf v ruskem ujetništvu. Franc Kurnik, fotograf pri Sv. Trojlcl v SIot. gor., sedaj v ruskem ujetništvu v Omsku v Sibiriji, piše svoji ženi: Omsk, 10. deo. 1914. Draga mi žena! Dobro veš, kako težka je bila ločitev dne 27. julija, ko sem se poslavljal od Tebe in od svojih otroči5ev, ko me je poklical presvitli cesar za dom med bojai grom. A obupno žnlost, ki je trgala ob dnevu slovesa moie srce, je sladilo blagodejao upanje, da nas Vsegamogo5ni ne loči za zmiraj, da pride 6as, ko se bomo zdravi, veseli, srecai zopet videli. Ravno tako se me loteva tndi tukaj v Omsku, v dfiljni tujini, ob spominu na slovenski rlom obupno 3omotožje. A slad^o upanje, da pride vendar enkrat še ura, ko bom stopil na sveta tla drage mi domovine, ko bom obiel in pozdravil drage mi domafe: Kako željno prieakujem snidenja in zopetnega videnja! O, kako dolgo še treba čakati tega zaželjenega trenutka . . . Draga mi žena! Okoli 5. no\*mbra sem Ti pisal, da sem njet in da sem nn. potu v mrzlo Sibiriio. Ce nisi prejela mojih vrstic, tedaj si gotovo ž& misli- la, da me ne boš več videla, da sem že tam, l!jer ni muh. Pa prefiista Devica me je dosedaj obvfarovala vsake aezgode, zato smeva otta,, Ti ia jaz, i mirnim očesom gledati v prihodaost ia trdao upati, d* me bo nebeška Zašfiitnica tudi zaaaprej obvarovala Tsakoršaega zla. Pa aebeškla naša Mati naj tudi T«b« in najiae otroCiče obvaruje vsega hudega. Zdaj se aahajam v Omsku in aodim k aekemu lotograiu na delo. Omsk leži aa velLkanski pustinji, aa kateri zastoaj išeeš z očesom dreves, ob izlivu reke Om v reko Irtiš in je glavno mesto sredaoazijske guberaije. Mesto ima le enoaadstropne hiše, ulice so netlakovane in šteje veC lepih pravoslavnih cerkev in mnoge šole za moško kakor tudi za žeasko mladino. Tudi rimsko-katoliška cerkev se nahaja ,t Orasku. V njo sem šel k sv. maši takoj prvo nedeljo in sem bil aad vse vesel, da sem mogel zadostiti svoji rerski dolžnosti. Rimsko-katoliški duhovnik, ki oskrbuje to cerkev, je Poljak in zaa le ruski in poljski. Včasih še pa pride k nam neki drugi rimsko-katoliški duhovnik, ki zaa tudi aemški. Pri njem mislim opraviti veliKonoffao spoved. Tukajgnje ljudstvo je jako dobro, globolčoverno in dobrosrčno. Gre nam na roko in tudi skuša po svojih močeh nam lajšati in manjšati gorje in trpljenje aašega ujetaištrva. Kaj Ti naj pišem o sibirski zimi? Huda je in traja šest mescev. Marsikaj bi Ti še rad pisal, draga žena, pa ne smem. SklenajoS svoje vrstice, srčno pozdravim Tebe, najine otročiče, mnter in našega trojiškega 5. g. župaika. Bogu in precisti Devici Manji izročim Tebe in najiae otročiče, da Vas rarujeta ˇ sedanjih časih vsega hudega. — VaŠ Vas yse ljubeCi ata, Slovenska junhka v Karpatih. Alojz Rudolf, frajtar 87. pešpolka, 'doma od Sv. Miklavža pri Ormožu, se je zafietkom vojske bojeval na severaem bojišču. Dae 28. avgusta j« pa bil težko ranjen v nogo. Za juaaški 5ia, ki ga je izvršil v boju, je dobil srebrno kolajno II. razreda. Prepeljali so ga v bolaišaico v Debrecin. Tukaj je ležal do dne 30, septembtra. Ko je malo okreval, se jo prišel zdravit domov. Komaj mu je raaa zacelila, že se je šel zopet bojevat na severno bojišče. Sedaj je t bojoi črti v Karpatih Od tukaj piše svojim starižem in sestricaraa dne 10. marca: Dragi stariši in sestrici! Pozdraviia Vas s pr&lepim pozdravom ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Naznanim Vam, da sem še vedao zdrav na bojaem po> ju v Karpatih. Pozdravim tudi našega g. župnika^ Dra,gi stariši! Naznanim Vam, da sva z Iraaom Kolarič vedno skupaj in se bojujeva za dom in sivolasega cesarja. Bila sva dne 7. marca v hudem ognju. A hvala Bogu še,sva ostala zdrava. Jaz tem, da molite za srečea izid vojske in za mojo srečno rrnitev. Tudi jaz takaj molim, saj sem bil že od mlaSiib. let 6astileo Marijin. Vsi vemo, da ona svojib. ae zapusti. Bog daj, da bi še nadalje ostal zdrav. Vsa t»» sr6* no pozdravlja Vaš udani sin in brat Alojzii, Materino srce. Sin mi je bil potrjen v vojake, Vedela sem, da bo to prav gotovo, saj je bil fant velik in krepak. nPotrjen", je zavpil, prišedši domov. Takrat me ai poseb. ao vzaeniirilo, saj sem se oelo čudila onim materam, ki so pri tej aovici jokale! Predstaviti si meada nisem mogla, da mi vzamejo sina, mojega dobregasina! B.l je sicer že pred leti z doraa, a takrat ae kot vojak, m zato nisem mogla razumeti, kaj pomeni ta ločitevi Pripravljali srao mu potrebaih stvari ia tudi te sem delala z veseljem, saj &iem delala za svoje najdražje, za svojega otroka. Nenavadao hitro je prišel dan odhoda. Bolj ko se je bližala ura ločitve, težje mi je bilo pri srcu. Spominjala sein se nekega žalostnega dae, pred več Ieti, ko so mi odnesli mrtvo hčerko iz kiše, Eaako 6ustvo me je obda.jalo t:sti dan, Odšli smo iz hiše. Do kolodvora je vodila pot po strmi stezi. Nekdo spredaj je aesel kovfteg na rami, kot bi nesel mrtvaško krsto. Ozrla sem se, zdelo se mi je, da je to mrtvaški sprevod. V srcu me je zabolelo in debela solza mi je padla na lice. ,,Ne, ne, saj solz ne sme v;deti moi sin, težko bi mu to delo", tako sem si govorila. Hotela sem govoriti z drugimi, a glas ai mogel iz grla. Tiščalo me ie, kot bi me hotelo zadušiti. ,,Ne, ne, saj to ni mrtvaški sprevod, to ni krsta, to je le kovčeg in Ijudje, ki ga spremljaja, to veadar niso pogrebci!" Tavala sem za njimi v neki omotici do kolodvou ra, Tam ,je čakalo več ljubeznivih znancev, da pozdravijo voiake-novince. Ia komu ni biio tesno pri srcu? Po želoznici sino ji'h spremili do prve postnje. Ves cas me je nekaj tisfialo v prsih in potem — hvala Bogu — so se mi vlile solze. Dovoli mirno in Tdano sem gledaia odhajajoči vlak, ki je odpeljal mojega otroka, mojega dobrega ofroka! Ko sem se vrnila domovi, nisem hotela