Splošne vesii TOVARIŠU VINKU STOKLASU V SPOMIN! Vrsto »starih šolnikov« se redčijo. V začetku meseca marca je omagal g. Vinko Stoklasa, nadučitelj v pokoju. Dolgo se je upiral smrti, nerad se jc ločil od svojega idiličncga posestva v Zgornjem Leskovcu v bližini šole, kjer je delal v svojem vinogradu, vzornem sadovnjaku in čebelnjaku. Rojen je bil dne 22. marca 1866. leta. 2e leta 1884. je dovršil učiteljišče in 15. julija 1884. leta nastopil službo suplenta v Vitanju. Služboval je še v Žetalah, pri Sv. Roku pri Rogatcu in v Leskovcu v Halozah, kjer je služboval polnih 31 let do svoje upokojitve leta 1924. Za svoje vzorno in vsestransko delo je prejel mnogo pohval. priznanj in diplom. Neumorno se je trudil, da Haloze gospodarsko in prosvetno dvigne, ter je tej pokrajini posvetil skoro vse svoje življenje. Lepa šolska palača s prostranimi prostori in zdravimi stanovanji za vse učiteljstvo ter zlati napis v veži šolskega poslopja so priča o njegovem delu. Kot človek je bil zvest in odkrit tovariš, prijeten družabnik in dovtipcn mož. Dragi tovariš Vinko! Svetili se bodo vrhovi naših vinskih gričev, ki si jim bil v podnožju, kjer si živel in delal, gledali bodo na tvojo gomilo sladko! Pa če tudi ne posije žarek sonca v temo groba, predrl bo temo žarek spomina tvojih hvaležnih učencev in učenk, žarek spomina tvojih tovarišev in prijateljev. Slava tvojemu spominu! V.C. PESEM BREZPOSELNE UČITELJICE. Na cesto bom šla med brate in sestre in bom z njimi pela pesem o delu in mladih močeh, ki nam ginejo v teh črnih dneh. Kadar mi bodo moči pošle, bom nate mislila. Mogoče se bom nasmehnila, mogoče bom zaplakala, ali pa bom stisnila pesti in velela srcu naj molči. T. P. — Lep uspeh mladinskega pevskega zbora »Račkih škrjančkov« v Slivnici. Na velikonočni pondeljek smo imeli zopet priliko poslušati koncert »Račkik škrjančkov«, ki so to pot vkljub dežju in snegu pohiteli iz Rač v sosednjo Slivnico, da ponovno pokažejo javnosti, kako lepa je naša narodna in umetna pesem. Zbor, dasiravno številčno malo šibah, spada med naše najbolje mladinske zbore; predvsem med tiste, katerih namen ni borba za čast prvenstva nad ostalimi. — Tov. Jože Zorn, pevovodja Račkih škrjančkov, je pokazal, da popolnoma razume in obvlada tehnično in umetniško stran vodstvo zbora. Interpretacrja posameznih pesmi je nekoliko svojstvena, vendar v skladu s celoto pravilna, vokalizacija čista in jasna. Odlični so prvi in drugi alti, zbor kot celota pa je v dovršeni formi. Pevovodji in zboru moramo k uspehu kar najiskreneje čestitati. Ča&t takim delavcem. Koncert so obiskali tudi glasbeniki iz Ljubljane in Maribora ter mnogi tovariši iz sosednjih srezov. — Pibrovec Leo, šol upravitelj z Jesenic je praktično preizkusil celostno (globalno) metodo in je svoje preizkušnje popisal. O tem bo izdal tekom 5 tednov knjigo, ki jo bo razposlal na šole in učiteljstvo. Da bo mogel določiti naklado, prosi tovariše (ice) naj sporoče, koliko knjig bi naročila posamezna šola. Cena knjigi bo določena od 12 do 14 din. V uvodu knjige boste čitali tudi zgodovino čitalnih metod, ki vam bo marsikaj razjasnila. — Podpirajte prizadevanja svojega tovariša. — V začetku maja izide: Ilke Vaštetove »Roman o Prešernu« z ilustracijami prizna-i nega umetnika E. Justina. — Obsega ca. 400 strani. — V romanu nastopa poet z vsem krogom svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, svojih oboževank in svoje usodne mu ljubice. Pisateljica ga je slikala takšnega, kakršen je bil: velik duh, a človek, ki premnogokrat omaguje v borbi s svojo toplo krvjo, pa se vendarle zopet in zopet vzpenja po trnjevi poti do pravega človečanstva. — Upravitelj ptujskega sreza! Sestanek je radi tehtničnih ovir preložen na 11. aprila. Podrobnosti glej v rubriki »Učit. pokret«. — Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani vabi k pristopu ne le učiteljstvo temveč tudi druge državne uradnike in njih žene in vdove pod popolnoma enakimi pogoji — saj bo sedaj po izpremembi društvenih pravil mnogo uspešnejše delovalo. — Pristop je olajšan s tem, da so upokojenci do 55. leta starosti, ki niso pristopili prvo leto po upokojitvi oproščeni doplačil; starejši pa lahko morebitna doplačila plačajo ob pristopu v obrokih, ali se ta znesek pozneje odtegne od posmrtnine. Člani, ki so že najdalje časa v društvu, bodo vseh prispevkov oproščeni, v kolikor je to možno nadomestiti iz obresti rezervnega fonda. — Nad 65 let stari v bodoče ne bodo več sprejeti. Ti lahko pristopijo le tako dolgo, dokler niso nova pravila odobrena. H. — Maturanti in maturantke mariborskega učiteljišča iz 1. 1927.! Letos poteka deseto leto, odkar smo šolskim klopem rekli zadnji zbogom in se z grenko prisluženimi spričevali — legitimacijami za življenje — napotili v življenje. Deset let dela za narod je za nami. Mnogo upov in načrtov se je podrlo tačas, za marsikaj nas je življenje ogoljufalo. Na vse štiri strani naše zemlje nas je razteplo, zdi se mi, da je potreba večja ko kdajkoli popreje, da se za dan ali dva srečamo v prelepem Mariboru. Najprimernejši čas sestanka bi bil vsekako v prvi polovici meseca julija. Naprošam Vas, da mi po dopisnici prijavite svoj pristanek na sestanek in se eventualno podrobno izrečete za kraj, čas in program naše obletnice. Parola nas vseh naj bo: »Tovariši in tovarišice letnika 1927 iz Maribora gremo letošnjo desetletnico skupno obhajat v Maribor!« Podrobnejše o sestanku bo pravočasno objavil naš »Učiteljski tovariš«. — Zdravstvujte! Lojze Zupanc, učitelj, Stara cerkev pri Kočevju. — Maturantom moškega učiteljišča v Mariboru iz leta 1907. Cas beži. Samo par mesecev še, pa bomo rekli, da smo maturirali pred 30 leti. Naše gmotno stanje nas seveda močno priklenja na službeni kraj, vendar preko 30 letnice ne smemo iti. Vsaj par uric posvetimo mladostnim spominom. Dobil sem tozadevni poziv od avstrijskih tovarišev za sestanek v Mariboru. Mogli bi imeti pa tudi samo slovenskega v Slov. Bistrici ali kje drugod. Prosim vas, javite se mi takoj s svojimi željami, da lahko odgovorim avstrijskim tovarišem in da pripravimo vse potrebno. M. Rismal, Slov. Bistrica. — Šolski upravitelj v Marenbergu išče k dvema otrokoma mlado, pridno služkinjo. Po možnosti naj zna nekaj kuhanja — pogoj pa je ljubezen do otrok in srčna kultura. — Božidar Tomažin.