362
Govor grofa Hohenwarta.
v adresni debati 4. dne tega meseca.
Treba ,  da   pred   vsem drugim objavim prijaznim svojim poslušalcem nekoliko opazek.
Prvotni načrt adrese poslanca Koppa, kakor tudf adresa, ki nam jo odbor predlaga, močno naglašata pomanjkanje odkritosti od strani vlade, ker ni svojega postopanja poprej razodela. Tega očitanja jaz nečem za sebe, zato hočem odkrito in brezobzirno govoriti, ia prosim zbornico za zamero, če bode potreba marsikaj povedati, kar večini ne bode prijetno slišati. Zagotovljeni smete biti, da, ako narejene napake razkrivam^ vodi me le pošteno prizadevanje pripomoči, da bi sa odpravile.
Ako pregledujem položaj, v katerem se dandanes nahajamo, sili se mi pred vsem jako žalostna prikazen v vid. V vseh izobraženih državah se vidi, da, kedar državadela na vzunaj, molčeviharji znotraj. V takem času ni liberalcev, ni konservativcev, ni cen-tralistov, ni federaiistov, in kakor se že sicer posamezne stranke zovejo; takrat so vsi le sinovi ene domovine, in njena velikost, njena veljava na vzunaj, je edina misel, katera vse navdušuje; enkrat začeto se mora izvršiti na slavo domovine do konca. (Bravo!) Al zdaj poglejte naše domače razmere! Tudi pri nas se je veliko delo na vzunaj začelo; ali prav ali ne prav, o tem bom kasneje govoril. Al delo ni le začeto , temuč od naše zmagovite hrabre armade do polovice dovršeno. Naša je zdaj naloga to dokončati, kar je armada začela (bravo na desni). A namesto z združenimi močmi veliko misel uresničiti, namesto popustiti vse razločke strank in re* siti zastavljeno čast monarhije, vidimo Avstrijsko zbornico poslancev o tej nalogi razkoljeno, raztrgano, da! največo stranko večine vidimo popolnem razdejano. Vidi se, da k „novi napredni stranki** pride še — nomen et omen — „nova svobodna napredna stranka*'. Tako mi na tej desni strani, ki smo složni v zbornico stopili in upali, da bode resnobni položaj zbornico zedinil, vidimo danes, da moramo armadi naši s pesnikom klicati: „le v tvojem taboru je Avstrija.*' (Pravo! na desni.) Da pa je vse z vrhoma polno, tudi ne vidimo na prostorih ministrov nikogar, ki bi bil ustavno upravičen in poklican to veliko akcijo zastopati. (Res je!)
V tacih razmerah je tedaj jako težavno v debato seči. A je še druzih težav, namreč, da se k notranjemu razporu strank pridružuje še nezaupanje zbornice do svojih pooblaščencev. Z nezaupanjem se gleda na delegaciji, katerih delokrog bi radi pristrigti, tako, da se tej instituciji še to malo veljave vzame, kar je ima.
Tako moramo, hvala stranki, katera se je postavila za varuhinjo ustave, in predno smo še eno besedo iz ust vlade slišali, to najvažnejšo debato začeti s pre-nagljico, ki pa pri najvažnejših vprašanjih v tej zbornici nič novega ni.
Jaz mislim, da je ravno tako naravno kakor stvari primerno, da v vprašanji takem, kakor so zadeve Turških dežel, ki zanimajo že več generacij pozornost Avstrijskih državnikov, se malo ozremo v preteklost ia navežemo na stare, izkušene in dobre tendence, katere je imela Avstrijska politika v orijentu. Saj nima stanovitno vzdržavanje ene in določene državne ideje nikjer toliko visoke cene, kakor ravno v vnanji politiki. Kateri pa so glavni cilji, ki jih je imela dozdaj naša vnanja politika? Na to se navadno dobiva jako površen odgovor. Pravi se: „ohranjenje Turčije*^ Da, notri do zadnjih dni se je reklo: da je o hranjenje Turčije ta cilj. Jaz (veselost) pa mislim, da je to čisto krivo mišljenje. Pač je naša diplomacija od početka tega stoletja v tem smislu delala , al ohranjenje Turčije ni bil nikoli in ni mogel biti cilj naše politike; ono je bilo io sredstvo, s katerim smo svoj namen doseči hoteli, in ta cilj je bil v tem, da si ohranimo južnovzhodnje dežele v mirnem posestvu,  in da prekomerno in nevarno raa
363
širjenje svojega severovzhodnega soseda zabranimo. Ta cilj mora še danes tiat biti, če prav so morda sredstva druga postala.
Mi smo Turčijo podpirali, dokler je bilo to diplo-matiČno mogoč«. Petdeset let, to je, od mirii Adrija-nopoljskega sem živi Turčija samo vsied skupnega soglasja včiikih vlad, živeti jej pustiti. To življenje je moralo nehati v onem trenutku, ko je nehalo ono soglasje velevlasti. Do te katastrofe smo zdaj prišli. Berolinski mir je Turčijo izbrisal iz vrste Evropskih držav. To kar je od nje se ostalo, ni še r&zdeljeno , ker velevia^ti niso še složne med seboj o načinu, kako naj se rassdeli. Sultan danes ni druzega nego konkurzni upravitelj tega premoženja. Naj se o Berolinskem kongresu misli, kakor se hoče, naj se re-Bultat teh posvetovanj hvali ali graja, enoje gotovo: da diplomacija ni bila v stanu katastrofe odvrniti ah odložiti , in Evropsko Turčijo dalje vzdržati. Ta gotovost je bila pa že leta 1870. dobljena. Nobena udeležena oblast ni poskusila Turčije ohraniti. Kjer se je poskušalo , zgodilo se je le, da se je neka šega narodnega prava vršila in da se je čas dobival za sebe priprave delati za katastrofo. Velika izprememba moči v Evropi leta 1870. je pripravila za Turčijo jako zlo položenje. Rusija je videla, da je moment prišel, Turško vprašanje s silo rešiti. Močni sovražnik, Francoska, je bil podrt, slabi prijatelj je postal velikanska Nemčija. Nihče ni mogel dvomiti, da bode Rusija to konstelacijo porabila, tem bolj , ker je Rusija Pariški dogovor, kolikor se je črnega morja tikal, raztrgf la in Evropi pred noge vrgla, in s tem izrekla, da je svoje moči zbrala in da je pripravljena , Turško vprašanje s polno težo svoje moči rešiti. Od tega trenotka naprej se ni mogel previden državnik nič več z ohranenjem Turčije baviti, drugače, če bi bil hotel vojsko z Rusijo začeti. Vsak Avstrijsk državnik je moral vedeti, kaj pomeni vojska z Rusijo. To bi bilo pomenilo, Evropsko občno vojsko razplamtiti. V občni Evropejski vojski pa bi bili imeli mi vsakako z več, nego samo enim sovražnikom in na več bojiščih bojevati se. V tem boji za „8tatus quo** Turški bili bi mi svoj lastoi ,,status quo*' na vago dejali, če tudi v poštev ne jemljemo nesreče, katero bi bila prinesla taka vojaka čez našo domovino, ki v sredini leži, — če se ne spominjacDo financijalnih žrtev, ki bi jih bila ta vojska nam naložila. Le z zadovoljstvom konstatiram, da ta ideja ni bila v tej zbornici sprejeta. A nastopila je nova ideja, ideja popolne nemarnosti, dokler se ne bi naše meje od te vojske doteknile. Povsod, kjer se misli državniško, bilo je prepričanje gotovo, da se mora Avstrija pri novih stvarjenjih v jugozapadu v lastnem interesu aktivno udeležiti.                            (Kon. prih.)
370
Govor grofa Hohenwarta.
v adresni debati 4. dne tega meseca.
(Konec.)
Vsaka druga nova stvaritev v južnih deželah bi nas bila morda za zmirom od orijenta odrezala in nas prav nevarno od jadranskega morja odstranila. Klic ,,Italia irredente" je jasen kazaj s prstom za to, kaj pomeni posest Bosne in Hercegovine za nase pomorske obale. Zasedenje teh dežel po Avstrijski armadi je torej politično popolnem o pravice no. Cel6 oni pasivitetni politikarji naj bi pač videli, da je n*ša dalmatinska in hrvatska meja že tačas, ko je Turška oblast lomila se, v nevarnosti bila. Staro pravilo taktike je, da je večidel najboljša defenziva ta, če so prestopi k ofenzivi. Posedenje teh dežel je bila tika ofenziva, ki smo jo za svojo brambo morali narediti. Vsi dokazi, ki se iz male omike ljudstva onih dežela izvajajo, nimajo nikakoršnega pomena. Mi ne moremo izbirati, kaj bomo zasedli; mi ne moremo kake Belgije zasesti. Natura in geografična lega nam je ukazovala. Meni se zdi, da bi naši, še malo slabi in col-nega varstva potrebni obrtniji s pridobljeujem bogate dežele slabo ustregli — al da je v njenem interesu, če svoje delovanje raztegne na novo deželo, katera se more pod pametno upravo narediti za mnogo obrtnijskih izdelkov potrebna in konsuma zmožna.
Glavni ugovor, ki se od nasprotne strani zoper okupacijo izreka, izvaja se s stališča slabih financ. Politika grofa Andrassya nas financijalio uničuje. Vi veste, gospoda, da stranka, katere ud sem jaz, je vedno se za najostrejšo varčnost potegovala , in ko bi bila ta stranka zmagala, ne bi se bilo potrosilo mnogo milijonov. Al tukaj, kjer varčnost stavlja najvažnejše državne interese v nevarnost, bila bi na napačnem mestu.
Jaz mislim, da ravno ona stranka, ki je tako dolgo milijone dovoljevala, da je nekatera fali-rana železniška podvzetja, da, celč posamezne fabriške in trgovske firme podpirala, je najmanj poklicana, tam pridigovati varčnost, kjer velja staro svetovno hišo Avstrijo kot Evropsko velevlast ohraniti. (Prav dobro! na desni.) Malo let še le je preteklo, da je večina te zbornice za take firme znamenit znesek 80 milijonov votirala. Iq danes, ko se blizo enaka svota potrebuje za vzdržavanje moči monarhije, danes hočete odgovarjati: >,mi nimamo denarja !4<
Jaz občudujem pogum onih, kateri si upajo tirjati od vladarja, naj svoj podpis na kongresne akte opo-reče, — ki se drznejo naši armadi pri njeni vrnitvi, po tem, ko je hrabra najvekse ovire premogla, ko smo žrtvovali krv in blago domovine, reči: vi se niste borili za domovino, nego za Turškega gospodarja (oporekanje na levi), kateri vas je v infamni okrožnici na velevlaati imenoval neusmiljeno divjo drubal! Občudujem pogum teh gospodov, kakor sem že dejal, a ne zavidam jih za-nj. (Klici: prav dobro!)
Ako je naše finančno stanje res tako slabo, potem tega ni zakrivilo zasedenje Bosne, nego slabo gospodarstvo zadnjih let. (Odobravanje na desni.)
Kaj pa je doslej storil finančni odsek? Tam sede) isti gospodje na istih prostorih, kateri so že skoraj privatna lastnina postali ustavoverne stranke; se li oni gospodje nikdar niso domislili, da bode nastopil čas, ko bode Avstrija primorana razviti svojo moč, in da se mora skrbeti za ta čas? Jaz pozi vijem ta odsek, naj odvrne od sebe hudo očitanje, katero zadeva ravno njega: da se namreč se sredstvi ni varno ravnalo. Naše finance so istinito v slabem stanji, a tako slabe vendar še niso, kakor se jih naslikati trudite.
Ne more se dvomiti, da bi se bil dal naš budget tako zmanjšati, da bi se dobile svote za okupacijo vsaj do malega. A naš položaj nas opominja, da se moramo zediniti. Podajmo si roke, zidajmo most onim, ki še niso v državnem zboru. Lahko ste potem preverjeni, da vas bode patrijotizem narodov krepko podpiral, ter bode radovoljno začasne težke žrtve prevzel, ki ne bodo za zmirom. Ako boste krenili na ta pot, koristili boste Avstriji več kakor na vsakem druzem potu.
Po vsem, kar sem povedal, moram zasedanje Bosne odobriti, a dostaviti moram, da ne morem odobriti načina, po katerem se je to uvedlo. Po mojem mnenji bila je to osodepolna napaka , da se ono ni že prej storilo, kar se je pozneje zgodilo. (Odobravanje na desni.) Bil je čas, ko bi bila naša beseda, podprta s par divizijami armade, naši politiki dala polno veljavo. Res , da se je pozneje to tudi doseglo , a zahvaliti se moramo za to armadi, a ne politiki. (Živahno odobravanje vna desni.)
Se bolj pa , kakor to zamudo , obžalujem načelo, pod katerem smo zasedli turško deželo in katero ne morem drugače imenovati kakor sekvestriranje tuje vlade, Češ, da ona slabo gospodari. Kaj tacega bi se po mojih mislih ne smelo nikdar zgoditi.
Že več desetletij je na Turškem tako stanje, ka-koršnega nobena država ob svojih mejah trpeti ne more in katero bi nam moralo dati že večkrat povoda za vmešavanje. Mi smo imeli pravico red narediti v onih deželah se silo svojega orožja ter zajamčiti, da se tako stanje več ne povrne , katero jamstvo bi pak našli le v stalni okupaciji. (Prav res!) Ako smo pa ta čas zamudili, potem bi pa bili našemu pravu morali dobiti veljavo na Berolinskem kongresu; posebnih nasprotovanj bi tam ne bili našli, ker se je naše pravo in naš interes strinjal z občno Evropskim iateresom. Na mesto
tega prevzeli smo pa Evropski mandat, o katerem niti ne vemo, kdaj bode dovršen in kdaj se preneha. S tem, da smo prevzeli mandat, napravili smo tako zmedeno stanje stvari, da je skoro pravno vprašanje: kdo je v zasedenih deželah vladar, ali Njih veličanstvo naš cesar, ali pa sultan?
Vprašam vas, zakaj neki smo čakali? Kaj je vlado napotilo, da je zavrgla naše pravo in naredita to nejasno stuacijo? Izvanjsko časopistvo odgovorilo je prav dobro na to vprašanje , ko je reklo , da je naša vnanja po itika nasledek naše notranje politike. (Odobravanje na desni.) Med tem, ko je vendar jasno, da združuje Avstrija nemški, slavjanski , magjarski in romanski narod, da je njen, tudi Evropi blagotvorni poklic ravno ta, da bi združila razne narode v eno skupno celoto, se je pa v zadnjih letih neumno poskušalo politiko delati ravno po nasprotnih principih. Kar ni bilo nemško ali magjarsko, smatralo se je za sovražnika države (dobro! na desni); iz tega sledilo je prav pravilno to, da se je po množenje slovanstva odbijalo, zato se je že naprej smatralo zasedenje Bosne kot napad na vladajočo (nemško) stranko, zato se je tudi trdilo, da svobodna ustavna Avstrija prav nič ne ve, kaj da bi pričela z novo pridobljenima deželama. (Smeh.) Od tod izvira ona politika, ki nam svetuje, križem roke držati in tako dolgo čakati, dokler se kak sovražnik ne loti naših mej; to pa — se ve da — ne pomeni nič druzega kakor to, da bi Avstrija nehala biti velika država zato, da nemška stranka ostane velika mogočnica. Takega zabtevanja pa ni mogla odobriti še strankarska sedanja vlada ne , da tudi svoje stranke ni mogla pregovoriti, da bi za njo hodila. Saj je ona že davno vodstvo izgubila. V takem slučaju pravega ustavnega sredstva, namreč razpuščenja državnega zbora, ni mogla rabiti iz vzrokov, katerih mi ni treba natanko poja8-novati. Vendar je morala zasedo pričeti, ako ni hotela, da bi jo kedaj dala zgodovina na obtožno klop. Iskati je tedaj morala sredstev, katera bi jej dopuščala v dejanje stopiti, pa ne tako, da bi kar naravnost delala zoper svojo iastno stranko. Siliti se je morala pustiti po visi sili v akcijo. S tem je pa nastalo ono osoduo odlašanje, zato stopiti je moral Evropski mandat na mesto naše pravice. (Prav dobro! na desni.) Ce pa vprašam: kdo je v tem slučaji največ zakrivil? moram odgovoriti: notranja politika. Oaa je, katera bi se morala v prvi vrsti obtožiti, in minister-stvu za vnanje stvari moram le očitati, da je tej njegovo delavnost toliko ovirajoči politiki zmirom in zmirom  bilo pokorni sluga. (Odobravanje na desni)
Zdaj se ve da stopa kviško bvša vladna stranka in toži, da vlada ni odkritosrčno delala. Dovolite mi, gospoda, da postavim tej tožbi en dogodek nasproti. Morda se morejo še nekateri gospodje spominjati , da sem moral že enkrat vladi očitati nepravilnost njenih sredstev. Odgovorilo ae mi je tačas z ministerske klopi, da v politiki odločuje le vspeh. Vi, gospodje izmed večine, vi nimate pravice, danes to zametavati, kar ste mi takrat odobravali. (Dobro! na desni.) Ako vam vlada , opiraje se na 60milijonni kredit, danes na vase pritožbe odgovarja: ,,v politiki odločuje ie vspeh", potem morate »pokorjeni na prša trkati in priznati: ,,mea maxima culpa!" (Veselost.) Mi pa, gospoda moja, mi na tej strani ostanemo dosledni; mi ovega načela nikoli ni3mo odobravali in ga tudi danes ne odobrujemo, čeravno se sklada z našimi željami. Dovolili smo mi 60 milijonni kredit prav za ta cilj, za katerega se je bil porabil; zato danes tudi nimamo vzroka pritoževati se. Minister vnanjih stvari nam je s to akcijo izpolnil še neko veliko važnejšo obljubo.    Na ono interpelacijo,
371
iz katere je razvila se orijentna debata v tej hiši, od* govoril nam je minister, da današnja politika ne potrebuje opravičenja v enostransko narodnem smislu. To besedo je minister za vnanje stvari tudi izpolnil. Akcija ni niti nemška, n ti slovanska, niti magiarska ; ona je vendar enkrat Avstrijska. (Odobravanje na desni.) Minister je razvil črno-rumeno zastavo, in to je v naših očeh velika zasluga , katero moramo tem bolj ceniti, ker že doiga leta nismo več videli te zastave.    (Dobro! dobro!  na desni.)
Gospoda moja! S tem sem pri kraji s svojim govorom; le malo besedi moram še izpregovoriti o predloženem adresnem načrtu samem. Adresa ni nič druzega, nego cela rajda golih nikavnic. Zastonj iščem besede v njej , katera bi izražala mnenje , kako naj bi se ravnala orientna politika. Adresa na Nj. veličanstvo, katera v tem momentu nič druzega povedati ne zna, kakor da graja formalne pogreške v vladnem postopanji in konečno zaveka: „strah nas je!k< — taka adresa, gospoda moja, nikakor ni vredna, da v imenu ljudskega zastopa gre pred cesarja. Strgajte ta papir, gospoda moja, in naredite adreso , v kateri Nj. veličanstvu izjavite, da je zbornica pripravljena ono obljubo izpolniti, katera se je dila v imenu Avstrije, ako bi stalo to tudi velikih žrtev. Pristavite pa tudi , kar je vaše notranje prepričanje, da se ne morejo stvari na tak način dalje se vršiti, — recite, da le zadovoljni narodi radi žrtvujejo. (Dobro! dobro!) Zato je prvi in najnujnejši nalog vlade, da naredi mir v notranjem. Vladi odkrito recite, da ste pripravljeni take predloge sprejeti ter iti za inicijativo vlade, ki bode pravična vsem narodom. Ako se hočete do tacega dejanja ohrabriti, potem vam ne bode nikdo zanikaval, da ne stojite na vrhuncu situacije, potem boste tudi na konci svojega delovanja novo boljšo dobo vpeljali in si a tem v srcih hvaležnih narodov, pa tudi v listinah zgodovine postavili spominek, ki bode dalje trpel, kakor spominek iz brona ali kamenja!