Marijin vrtec. Vrenko Slavko. (Rojen 13. 2. 1924, umrl 13. 2. 1934.) Cerknica. Na pustni torek so cerkni-iki zvonovi zapeli žalostno pesem dobre-mu bratcu Slavkotu Vrenkotu. Odšel it* med ungele. Obiskoval je IV. razred cerk-niske osiiovne žole. Bil je prideii iu blag deček, zares MarijLn otrok. Rad je hoclil k sv. maši ne samo ob nedeljah, ampak tutii ab delavnikih. Večkrat je prejeinal sv. obhajilo, ae saiuo raesečno, kaJvoi" ukazujejo pravila Marijinega vrtca. Ni ga manjikalo ue pri blagoslovu ne ]>ri rož-nem vencu v cerkvi. Dan pred sinrtjo jc opravil sv. spoved in prejel sv. ,obhajilo. Starši so mu povedali, da ne bo več oadravel. Pa je odgovoiil, da se w boji umreti, ker bo šel k Jezusu. Kmahi potem je umrl. Kako krasen je bil po- greb s sveto mašo! Za pogrebom je bila vsa Šolska mladina z zastavo, a ludi Ma- rijin \*rtec s sveiinjami in praporčkoni. Precej je bilo tudi vencev. Ob odprtem grobu su otroci zapeli sPomladi vse se veseli«. Sedaj pa dragi Slavko, ko si že tako srečen, PaveIČkovo piščalko« in >Siroto<. Kadi bi bili igrali že 25. marca, a je v Bohinju še le naprej zima in naši mali palčki se ne mo-rejo prikobacaiti s Fužine v Srednjo vas. Igrali bomo na belo nedeljo. Prav lepo Vas g. urednik povabimo. Veste, vtnes smo tisti otroci, ki smo pred tremi leii uživali Vašo gosioljubnost v trnovskem župnišču, pa bi Vam radi malo vrnili. (Ko pridem do Vas, ribo na mizo, za povračilo. Samo ne vem, kam naj pišem, ko številke ne vem.) Za