- mmmmmm^mmm Največji tlovenaki dnevnik v Združenih državah Veli* za vse leto • • • Za pol leta..... Z* New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n i GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ai Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Dmtj m the United States. liwd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 8—8878 NO. 120. — STEV. 120. NEW YORK, SATURDAY, MAY 21, 1932. — SOBOTA, 21. MAJA 1932 VOLUME ZXXX. — LETNIK FRONTA PRO TI PROHIBICUl POSTAJA MOČNEJŠA Amelia Earhart leti proti Parizu V VRSTE ONIH, KI NASPROTUJEJO OSEMNAJSTEMU AMENDMENTU, JE VSTOPIL TUDI GEN. PERSHING Newyorski senator Wagner pravi, da mora osem-njasti amendment enkrat za vselej izginiti. — V Buffalo, N. Y., je pojasnil svoje stališče na-« pram prohibicijskemu vprašanju. — Poveljnik ameriške armade v Franciji, general Pershing, je prinoročil evropske metode ter pozval narod na boj proti zločincem. Nasprotnikom prohibicije, ki so včeraj zborovali v Buffalo, N. Y., je pojasnil newyorski senator Robert F. Wagner, zakaj je vložil pred kratkim v senatu resolucijo, ki ničesar drugega ne zahteva kot preklic osemnajstega amendmenta k ustavi Združenih držav. Resolucija je bila ena najkrajših in najbolj izrazitih, kar jih je bilo kdaj stavljenih. — Mi smo hoteli povedati tako jasno, kot je to v angleškem jeziku mogoče, — je rekel senator, — tla je naš skupini cilj čimprejšnje odprayljenje brez-^motrenega eksperimenta narodne prohibicije. Mi nočemo nobenih dvoumnosti, nikakega poloviča-ftva, nobenega kompromisa. Ameriški narod je že dvanajst let v okovih osemnajstega amendmenta ter se ne mere branil: proti korupciji, hinavščini, nezmernosti in zločinci, ki so že od prvega pričet ka spremljevalci prohibicije. Mi hočemo biti zopet svobodni. Mi hočemo kontrolirati trgovino z opojnimi pijačami ter jo obdačiti. To pa zamoremo doseči edinole na ta način, da prekličemo osemnajsti amendment ter prepustimo zadevo alkoholnih pijač posameznim državam. — Na sto in stotisoč ljudi bi dobilo delo, ako bi kongres dovolil izdelovanje dobrega piva in lahkih vin. Kakšen blagoslov bi bil to v teh hudih časih. — Kongres si že več mesecev prizadeva, dobiti nove vire dohodkov, da bi spravil račun v ravnovesje. Davek na pivo bi prinesel zvezni zakladnici vsako leto skoro petsto milijonov dolarjev. — \ ako se pa butlegarji bogate, zvezna vlada pa kaže velik primanjkljaj. — Kakorhitro bo osemnajst amendment preklican, bo imela vsaka posamezna država pravico po svoje urediti zadevo glede opojnih pijač. WASHINGTON, D. C., 20. maja. — V svojem članku v "American Magazine" se general Persh-ing_ zavzema za odpravo prohibicije in priporoča, da bi se vse oblasti pobrigale, da iztrebijo tako zelo razširjeno zločinstvo. — Danes gleda narod v oči novi krizi, — pravi general Pershing. — Sovražniki, ki so združeni proti nam, so bolj zviti, pač nič manj nevarni kot v svetovni vojni. Sebičnost in korupcija, katere vladni uradniki ne morejo zatreti; naraščaj skrivnih moči, ki stezajo svoje roke in ki so dotikajo nas vseh; vedno naraščajoča razsipnost vlade in tajin-stvena ohromelost našega gospodarskega sistema, - - to so sovražniki, ki nam grozijo. Pershing pravi o zločincih, da je sedaj prvikrat, da imajo strojne puške, hitre avtomobile in motorne čolne ter denar na bankah. — S svojim denarjem so zmožni stopiti v zvezo s pokvarjenimi uradniki in policijo, vsled česar so varni pred sodnijskim postopanjem proti njim. — Iz svoje lastne izkušnje sem prepričan, da je prohibicija v velikem obsegu z denarjem podprla povojno zločinstvo. Velik dobiček je potegnil velike množice v tihotapstvo z žganjem in ko so enkrat prestopili mejo postave, se prav nič ne zmeni • UNIČEVALNI STROJ NAJ BI ZA JAMČIL MIR Amerikanec je iznašel stroj, ki uniči vsako mesto. — Združene države niso sprejele izuma. — Ponudil ga je Rusiji. Stamford, Corn., 20. maja. — Jester I*. I>arlow* k i je tekom vojne izumil bombo y.u podmorske (Milne, zračne bombe in Martinove puška za aeroplane, bo prihodnji mesec pokazal svojo novo najbolj uničujočo iznajdbo ruskim sovjetskim uradnikom. Toda liar-lowov namen ni. da l»i priporočal svojo iznajdbo za vo no uporabo, t fin ver v svarilo državam, da lie pričenjajo vojne, ker njegova- iznajdba povzroča velikansko uničevanje. Barlow pravi, da njegov aparat more metati najhujše eksplozivne snovi, szpuščati najbolj strupeno tekočine in pline, zlasti j 11 tit Lewisite, čegar zelo majhna količina more uničiti inesto na tisoč milj daleč. Iver ni mogel pridobiti vlade Združenih držav, da bi njegov izum predložila Ligi narod v. se jo Barlow odločil, da fra prvič pokaže ruski vladi v namenu, da ga zastopnik ruske vlade predloži Lijri v Ženevi. Po njegovem mnenju se Kusija za Združenimi državami najbolj poteguje za splošno razoroženje. Jiekel je. da hoče s pomočjo ruske vlade predložiti svoj izum Ligi. ker njegov razgovor .s predsednikom Hooverjem ni imel nobenega uspeha:. Harlow pravi dalje, da bo potem, ko bo izum predložen izboru Lige narodov, razložil učinek izuma eel emu človeštvu, da bo dokazal. kako nespametno je pričeti vojno, ako se uporablja njegov izum in tla bodo vsi ljudje pritiskali na svoje vlade, da opuste vse orožje in vse vojne. — Ako bi imela Kitajska moj CONDONPRED VELEPOflOTO Možak, ki je izročil dozdevnim odvaja 1 c e m petdeset tisoč dolarjev odkupnine, si jt ogledal slike zločincev. t Dr. .John K. Condon, ki je potom časopisnih oglasov stopil v zvezo z dozdevnimi odvajalei Lindberghovega otr<4a. je brl včeraj zaslišan pred wdeporoto v Bronxu. i Povedal je. kako se je z odvajalei pogajal in kako je njihovemu zastopniku izročil na nekem pokopališču v Brouxu petdeset tisoč dolarjev v bankovcih po $o. $10 in $20. j Zasliševanje se je vršilo v veli-i ki dvorani sodišča v Bronxu ter je trajalo dve uri. j Pozneje se je podal dr. Coudon v policijski glavni stan. v New liochelle ter si oglodal -slike 750 zločincev, pa ni mogel nobenega identificirati. RAZISKOVANJA __ V PALESTINI Raziskavanja potrjujejo svetopisemsko zgodbo. Arheologi so našli dokaze o uničenju Sodome in Gomore. London, Anglija, 11». maja. — Po mnenju jezuitskega arheologa I P. AleksJja Mallona. zadnje najdbe v Palestini potrjujejo sveto-' pisemsko zgodbo o uničenju iSo-dome in Comoro. Zgodbe nam pripovedujejo. da sta ogenj in žveplo uničila obe mesti. Mallou in Robert Koeppell. ki izum bi mogla -">00 do (>00 inujjsta tri leta izkopavala ob sever daleč razde jat i japonsko glavno mesto Tokio in uničiti vso japonsko vojsko v nekaj minutah. Poslopja bi so rušila in pričelo bi pokati bombe, ki bi izpustile Lewisite plin. Poldrug milijon bomb bi mogli v teku treh minut vreči na Tokio. V tem nn^stii ne bi mog-lo obstati nobeno živo bitje, ko ^o en-Jcrat bombe dokočale svoje delo. Xr* svetu ni države, ki bi m* mogla ubraniti uničenja. — 'New York, ki ima velikanska poslopja, ki so varna proti ognju, bi pogorel kot kup drv. Železo bi se raztopilo v vročini 1800 stopinj. — Dolgo vrsto let se že bavim z vojnim orožjem, tedanja moja iznajdba pa je najstrašnejša. Vse orožje me prisilim, vse države sveta k razorožitvi. nem obrežju Mrtvega morja v Pa lest in i. zatrjujeta, da so njuna raziskovanja pokazala, da ste mesti bili okoli leta 2500 pr. Kr. okoli tega leta jo ogenj uničil obe plasti in nikdar jih niso več zgradili. V razvalinah sta našla mnogo sledov ognja. Xa planjavi pod hribom, kjer sto stali mesti, je bila čudovita skala, visoka okoli ."> čevljev, katero svetopisemska povest spravlja v zvezo z Lotovo ženo. ki je bila izpremenjena v steber soli. ker so je ozrla na goreči mosti.>Kopali so 26 čevljev «rlo-boko in prekopali skozi tri mosta. ki so bila zgrajena eno nad drugim. Razvaline Sodome in Gomore so bilo na vrhu. Tedanje hiše so bile zidane na ožje proti temu ni nič. Moj na-j štiri ogle in iz kamna, hiše v spod-•n je samo. da s svojo iznajdbo! njih plasteh pa iz opeke. Med drugim sta našla domačdga orodja in več okostnjakov. LIGIN NAČRT ZA LIBERIJO Vlado zamorske republike je treba na vsak način reorganizirati. — Država je brez denarja. Ženeva, Švica, 20. maja. — Liga narodov jo odobrila načrt za reorganizacijo liberijske vlade. Po načrtu bo imenovan mednarodni voditelj vlade, ki ho imel popolno oblast nad deželo. Ta načrt popolnoma odobruje-jo Združene države, katere je pri tej ratzpravi zastopal Samuel Kobe r. Liberija .je hila spočetka ustanovljena kot zavetišče ameriških sužnjev. Ameriška finančna korporacija in Firestone Plantation Company, ki imate velike naprave v Liberiji. ste obljubili .da podpirate reorganizacijo vlade, ako jo bo sprejela Liberija. Liberijski delegat pri Lijri narodov jo obljubil, da bo predlog predložil svoji vladi. Ta načrt je Li^a izdelala nekaj dni zatem, ko je izvedela, da so obmejni vojaki deloma pomoril i aJi žive sežgali mnogo moških, žensk in otrok. Liga narodov je že prej poslala v Liberijo komisijo za preiskovanje tamošnjih razmer. Komisija je našla delavske razmero, ki so podobne suženjstvu in da vladni vojaki uganjajo naxilstva proti prebivalstvu, zlasti pa proti Kroo plemenu. — Liberijsko finančno* stanje js tragično, — pravi poročilo. — Država nima proračuna, nobenih računov in nobenega denarja. Gospodarsko in finančno je Liberija v neposredni nevarnosti. Svet Lige je takoj sklenil, da pošlje v Liberijo svojega zastopnika. kateri bo imel nalog, da pomiri deželo Kroo plemena, toda nastala je težava vsled vprašanja, kdo bo plačal njegove stroške. MLADA LETALKA HOČE SAMA PRELETE! I ATLANTSKI OCEAN HARBOR GRACE, Nova Fundlandija, 20. maja — S prepričevalnim smehljajem je sedla danes popoldne mlada letalka Mrs. Amelija Earhart Putnam v letalo, ki naj jo ponese v Pariz, kjer je Lindbergh pred petimi leti slavil svoje prve triumfe. Xadaljna senzacija to okolice je največje letalo sveta- IX)-X. ki je moralo pristati v Holy rood, X. F., da se založi s kurivom za polet proti Nemčipi. Od let Amelije Earhart se je za vršil povsem nepričakovano. Malo prej je namreč rekla, da bo šele jutri odletela. Le malo ljudi je bilo navzočih, ko jo sedla v letalo. — Prepričana sem, tla. mi bo uspelo. — je rekla. Ako so ji podjetje posreči, bo to že njen drugi prekooecanski polet. Vprvie je preletela Atlantik pred štirimi loti. toda tedaj sta jo spremljala pilot in mehanik.* Tedanji polet je financiral newyorski izaložnik (ieorge Palmer Putnam, s katerim so jo pozneje po ročila. .Motor njenega letala proizvaja šest sto folijskih *sil ter zamore leteti z naglico 1400 milj na uro. Seboj je vzela 420 ga.lon gazo-lina in 20 galon olja, kar bo po njenem mnenju zadostovalo za dvajset ur dolgo pot. Kazen kvarta kurje juhe in ne-krtj vode. ni vzela seboj nobenega provianta. 50 DELAVCEV JE ZASUTIH V TUNELU Delavci so še vedno živi. 800 delavcev koplje, da jih rešijo. — V tunelu je mraz. CHICAŠKl TAT VJET V NEMČIJI Kolin ob Renu, Nemčija, 20. maja. — Ernest lleiune Levy, ki je bil vsled ropa zlatnine v vrednosti $85.000 obsojen na deset let ječe in je pobegnil, je bil aretiran v Subnrgu, kjer je stanoval v neki privatni hiši. KAZNJENEC NAJDEN V ITALIJI Salt Lake City, Utah, 20. maja. — John Anselmo, ki je iz Utah kaznilnice pobegnil leta 1!*13, kamor je bil obsojen v dosmrtno ječo. ker je ubil nekega policista, je, bil najden v neki italijanski kaznilnici, zaprt zaradi ropa. Oblasti države Utah so že pričele potrebne korake, da jim italijanska vlada izroči Anselma. POGON NA DIVJE PSE Allentowxi, Pa., 20. maja. — Farmerji v dolini Center so so odpravili na lov na tolpo divjih psov, katere dolžijo. da- so jim že skozi več let uničevali kokoši, ovce, več telet, zajce in fazane. Živinozd ravnik i zatr.hi.h\i<>, da je ta pasja tolpa nastala iz domačih psov, ki so pobegnili od svojih gospodarjev in se nato v gozdovih pomnožili. Temuco, Čile, 20. maja. — Do-gnano je, da je ,">0 delavcev, ki so zasuti v tunelu Las liacies, še vedno živih in vsled tega delav-csb še z večjo vnemo o je bil prvi dokaz, da so prenesli hud mraz in vlažnost v tunelu. Po mnennju inženirjev so imeli ponesrečenci mnogo napora, pred-no so prišli do priprav za prezračevanje. iKeševalei zelo Hitijo z < »d kopa vanj em, ker če jih ne rešijo v petdesetih urah. jih mora zaliti voda. < M> času nesreče je zelo deževalo in vladal je hud mraz. Xavzlic dežju in hudemu mrazu je celo noč stala velika množica ljudi pred vhodom v tunel in čakala na rešitev. NEPRIČAKOVANA DEDŠČINA Lipsko, Nemčija, 20. maja. — Gustav Schae.ne, ki je v raznih orkestrih igral na čelo in jo sedaj brez službe, je nepričakovano po svojem stricu, ki je umrl v Avstraliji in je zapustil 80 milijonov dolarjev, podedoval en milijon dolarjev, kakor tudi njegovih pet bratov in yster. ZOPET NAJDENA STARA GROBNICA Philadelphia, Pa. 20. maja. — Arheologi, ki izkopujejo razvaline starega mesta I"r v Kaldeji. so našli grobnico, napolnjeno s pečeno opeko z nenavadnimi okraski. Iz grobnice .so bile kosti umrlih že damo odstranjene in napolnili so jo z opekami, ki so oile obložene z neprecenljivimi dragimi kamni. Kamni so bili krasno i/, režami in so iz dobe perzijskega kralja Darija iz petega stoletja pr. Kr. Xa nekem drugem kamnu je izrezana podoba, kako kralj Darij davi leva. jo, ako je treba storiti še kak drug zločin. Tako je nastala zločinska armada, ki kljubuje vladi.* Pershing tudi pravi, da bi Združene države morale vpeljati evropski način registracije vsek državljanov, da bi vsakdo moral naznaniti svoj naslov pri policiji. PES JE OPOZORIL NA OGENJ Petalnma, Cal.. 20. maja. — Divje lajanje psa Franka Bellas je rešilo gospodarjevo hišo uničenja vsled ognja. Toda pes. ki je bil priklenjen pri hiši, je prej poginil, kot pa so mogli ognjegas-ci pogasiti ogenj. PREMRZLO ZA RUSKO PARADO Moskva, Rusija, 19. maja. — X"a Rdečem trjju v Moskvi bi imela biti velika športna parada, ker p a je vreme, ki je skozi dva tedna bilo toplo, naenkrat postalo zelo hladno, je bila parada preložena za en teden. Xad 75.000 moških in žensk v športnih oblekah je več ur čakalo na trgu, na pričetek parade, toda toplomer je kazal 40 stopinj Fahrenheita* in parada je bila od' povedana. GANDHIJEVA UČENKA IZPUŠČENA Bombay, Indija, 20. maja. —* Miss Madeleine Slade (Mirai Bai), hči angleškega admirala in prtstašinja Mahat me Uandhija jo doslužila svojo zaporno kazen 3 mesecev in je bila izpuščena iz ječe. Takoj je odpotovala v Puno k Gandhiju. da se ž njim posvetuje v ječi. Ko se zopet vrne V. Bombay, bo tako pričela z uacijo-nalisticrym delovanjem. ADVERTISE in "GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, MAY 21, 1932 THE LARGEST 8LOVXHB DAILY in U. A. !€A Of tht corporation and addnuea of above officers: •f Manhattan, New York City. N. Y. "QLAI HABODA (▼•«00 of ttM Poopla) Doj Kzcept Bondaya and Holidays ■a ot)» loig t«U» Ust ca Amerlio.za Mew Tort tn BmikIO --$8.00 sa oek> leto ■a pol loU »a ftotrt loto Za pol leta •7.00 MM __$3.00 1 Za Inooemstvo u celo kolo-.$7jOO ____________Al JO H Za pol leto ---------------------------UM Subscription Yearly $$.00.__ Advertisement on Agreement. "O^iJUyoO*" Uhaja van dan tsraemM nedelj In praaaifcoy. popUl breo podpisa in ooObraostl se ne priobčujejo Denar na] so bla-poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da so nam tadl prejtnje blvalUče nameni, da hitreje najdemo naaloTnlka. NAEODA", tio W. nth Btnct, Mew Telephone: CHelaea t-WI . York. * X. > i KRVOSESI V JUGOSLAVIJI NI PRIČAKOVATI NEMIROV Ves civilizirali svet je navdan z začudenjem in grozo. Vse se rudi "neverjetni drznosti in vse se zgraža liad neverjetno podlostjo uorfolškcga ladjeilelca Jolina II. Curtisa. Kako globoko mora veitrlar človek pasti, da izrablja v svoje lastne, sebične namene obup starišev, katere je strašno udarila usoda. Tedne in tedne je brezsrčni Curtis vodil za nos Liiul-berglia, oblasti, časopisje in ves ameriški narod. Polkovnik Lindbergh je bil sličen potapljajočemu se človeku, ki grabi za vsako bilko, ter je storil vse, kar mu bilo mogoče, samo da bi dobil kako sled o svojem odvedenem otroku. Lindbergh je Curtisu verjel, da je izsledil odvajal-ce ter žrtvoval čas in denar, samo da bi stopil v zvezo ž njimi. Naenkrat je pa moral izvedeti, da je bilo vse Cur-tisovo pripovedovanje sama laž in prevara. Curtis se sedati izgovarja, da ni vedel, kaj je počel, češ, da se mu je mešalo, istočasno pa tudi priznava, <1;» j<-bil na robu bankrota ter da si je hotel izboljšati svoje li nančno stanje. 5£a težke dolarje j<> hotel prodati časopisom svoje izmišljotine ter se označiti kot plemenitega posredovalca, ki se je iz povsem nesebičnih razlogov posvetil težavni in naporni nalogi. Noč in dan j«* stal jm likovnik Lindbergh potrepežlji-vo na krovu privatne jahte t«*r dajal po <'ur tiso vem ukazu signale, ki naj bi priveli v bližino jahto z odvajale«. In tam je stal in signaliziral, ko so mu sporočili stfti-Iiotno vest, da so našli njegovega otroka umorjenega. Morrow o premoženje ip Lindberghova slava sta začela mikati vampirje in krvosese, odkar je bil otrok odveden. Razni elementi iz nižin življenja so skušali izsiliti in so tudi izsilili iz liesivčne družne precejšnje vsote denarja. Nihče pa ni prisodil Curtisu. človeku iz takozvane ''boljše" družl»e. da se bo lotil izsiljevanja. Komu je iiotemtakeni še mogoče zaupati t Kakšna razkrit ja se bodo še pojavila t Kaj bodo še pronašle oblasti, ki so se po najdbi otrokovega trupla lotile dela s ponovno vnemo i Nemara bo razkrito tako močvirje, kakršnega si nihče ne more predstavljati! Taka vprašanja si mora človek nehote staviti, ko či-ta Curtisovo priznanje. V širokih plasteh naroda je začelo prevladovati prepričanje, da si zločinri lahko nagromadijo milijone, ne da bi jih zadela zaslužena kazen. Posledice takega prepričanja pa utegnejo postati usodepolue zči deželo. DEHARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300____________________$ 4.— Din 500_______________________$ 9.55 Din 1000----------------$18.70 Din 3000___________________$37.20 Din 5000-----------$92.50 • V ITALIJO Ur 100 ............................$ 5.00 ; Ur 200 ............................ $ 11.50 ! Lir 300 __________________________ $ 16.80 | Lir 500 ________________________ $ 27.— Lir 1000 .......................... $ 53.25 i Lir 3000 .......................... $106.30 z« l*»l«eilo vaCjIh zneskov kot zgoraj nivadtne. bodlak v dinarjih all lirah dovoljujemo A« bolj« pogoj«. m 4 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati-------$ 5 70 " »» $10.00 " " _______ $10.80 " $15.00 " " ........ J15 9C »» »» $30.00 " ** ........ $31.00 " •• $40.00 " " ________ $41.10 " " $50.00 " " ________ $51.30 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. nakazila Izvrtujomo pa CABLE LETTER sa pristojbino f1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU M WHT lita ITRUT NEW YORK. N. V. Uredništvo "Glasa Naroda*" je sprejelo včeraj iz Washingtona sledečo brzojavko: GLAS NAiRODA 216 W. 18. Street New York, X. V. Vesti, ki jih je javila United Press Agencija iz Rima o za tvorit vi jugoslovanske meje radi neredov in o nekih poskušenih atentatih na življenje predsednika vlade g. Dr. Vojislava Marin-koviča so popolnoma izmišljene. Sistematično so razširjene iz gotovih virov. Presbiro kralj, jugoslov. poslanstva. V zvezi s teiu objavljamo sledeči članek Mr. .Mariana Pfei-ferja : Dasiravno so tukajšnji vodilni listi poročali o eventnelni resi-gnaerji kralja, Aleksandra na jugoslovanski prestol, o omejitvi osebne -.svobode princa Jurija in o vojaški vstaji, vendar ni bila podana stvarnost in način lansi-ratrja tendcucijozuih vesti. Glavno jedro tiči v odkritosrč-nein izražanju politične atmosfere. ki -z ozirom na nepoznanje temperamenta jugoslovanskega naroda v -svetovni javnosti ni priporočljiva. To pa ni posledica srbsko-hrvatskega spora, marveč je v glavnem pripisovati deljeno-sti sile hrvatskega dela z ozirom na maso. ki zavzema politiko centralizacije in opozicij«'. Ta politični milje hrvatskega naroda pa se je vedno izrahljeva-l na splošno škodo Jugoslavije. Značilno je. da vse neistinite iz Londona lansirane vesti, so delo posameznika — Petroviča, v kolikor pa izhajajo iz Kima, Budimpešte in >Dunaija. pa so odgovorni Sarkotič. Perčee in Pavelič. Ves svet je obsojal pred letom dui zločinski posel slednje družbe. ki je z vednostjo vlade v Jugoslaviji sosed iv jv države izdajala falzificirane jugoslovanske bankovec, kvarne brošure in izvajala protijugoslovansko propagando. Vsa ta družba, ki je udi-njena v težišču Rima. Dunaja. Rudimpešte in Londona, stremi kot plačanec po omejitvi franc«»-skeg;* npliva na Balkan in Centralno Evropo, nasprotno sra nadomestiti z italijanskim. Da je o-lajšano prizadevanje italijanske ekspanzivne politike na Balkan, je bilo treba iskati težiš«"-«' sv«'-tovnega vpliva. ki ga predstavlja London in ostala mesta. nasprot-lio pa zakrije v svetovni luči .za-kuli.sano aktivno sodelovanje Italije. Dasi je bivši minister Svetozar Pribiče.vie zvest iileji opozicije, ki stremi po preureditvi parlamentarnega sistema in notranje-poli-tičnega 'položaja. vendar nj«'gova taktika ni na|>erjena proti kralju Aleksandru ali splošni spremeni- e. bi obliki vladavine. Zato se je smatrala vest o zamenjavi kraljeve osebe z angleškim princem Ar-turjeni, v katero kombinacijo se gtanj in Sevnico vest o nesreči, ki 8trasna nesreča pri postavljanju kozolca. 30. aprila je pretresla ves Bo- je prišteval Pribičevič, kot nemogoča. Ze samo dejstvo, vsiliti slovanskemu narodu kralja germanskega porekla, bi naletelo na najširši odpor narodnih mas. Zdrava presoja not rauje-pol itičilega položaja izključuje vsako možnost na uresničenje idej, ki so iansi-rajo potom svetovnega časopisja pod koristolovnimi principi gotove diiužbe. Tst«ita.ko je pripisovati demon-stracije si venskega dijaštva v Ljubljani o priliki 60-Ietnice dr. Antona Korošca lokalnemu strankarskemu upi i m. Avtonomija Slovenije je program dr. Koroščeve' ravno na sence udarjeni 24-letni bivše politične stranke, ki M rem i J Janez Podlipnik. mlinarjev sin z po federativni porazdelitvi dr- Rakoviee. Hujše na glavi poško-ža ve. venda.r pa zopet zastopa J dovanega 40-Ietnega Franceta edinstveno politiko Jugoslavije. Možiča. ki je vrnil šele pred krat- je zahtevala poleg dveh nevarno poškodovanih in dveh lažje poškodovanih tudi smrtno žrtev. Posestnik in kova«"* Alojzij Stopaj* je postavljal zunaj vasi na Gorenjem polju n«»v. velik kozo-le«.*. Ko so bili tesarji * pripravami g«»t«»vi. je prišlo pomagat še okrog 2."» mož in fantov. Z«' takoj v početku j«* delo oviral hud veter. ki j«* postal usoden. Kozolec je bil v glavnem že postavlj«»n. ki« je potegnil še hujši vihar ter je vso stavbo nagnil in porušil. Oni. kf so bili pri kraju, so odskočili. nesrečni pa so bili oni zn«»trai. ki se niso mogli v naglici umakniti. Ze po par minutah je izdihnil Zato tudi demonstracije slovenskega dijaštva nis«> bile naperje- kim iz Francije, in ki mu j«' pred kratkim tudi umrla žena ter ra- ne proti kraljevi osebi ali edin- pustila dva otroka, so pa z avto-stveni ideji, temveč se smatra kot niobilom odpeljali v krško bolni-lokalna politična aianrfestacija.' co. Tja so prepeljali tudi 32-l«'t-ki se L/.raža za preureditev parla- nega pofiestnika Ivana Lisca iz mentarnega sistema po široki koa- Dolnjega Bostanja. ki ima v steg- licijski vladi. Znano j<* tudi. da j«* preti tedni Jugoslavija proglasila notranji moratorij z ozirom na davčno obvezo in splošne dolgove kmet- nu zdrobljen« xost. Tragedija na pašniku. Xa občinskem pašniku v tako-zvan i < J rabi pri Novem mestu sta -s.kcga -sloja. Zato so trditve, da. bi se sešla 23-letni p«>sestniški ^in se narod poslužil napram davčnim Janko Sajriitovič rn 60-1 etni po-eksekutorjem sile. povsem na cestnik iXikffla Magovac iz vasi zgoraj navedeno dejstvo popolno- j Melenci. občina Radatoviči v ine-_ - ,ta prignala ma neosnovane. Ko seiu imel priliko proučit i za-sebno življenji* kralja Aleksan-«lra. s«'in opazil. «la isti biva zadnja leta M a I no na Dedinjah v kraljevem dvorcu, medtem k«i je glavni dvor na Terazijah namenjen dvorski atlministraciji in av-dijeneam. Tudi ta očitek z ozirom izaspbiio kraljevo življenje ne odgovarja tentlencijozuiin vestem. Da pa se je poročalo o pobojih carinskih organov, je pretvor-jen slučaj umora davčnega izter-jevalca Franceta Hubott. ki pjj je zasebnega značaja. Zdrav optimizem izključuje možn« rs t notranje-potitičnih sprememb. ki bi nosile značaj preureditve državne «»blik«*. nasprotno pa bo objektivno po«lano poročilo potrdila bmločnost sama. Kako se lahko obvarujete pred zaprtnico najbližje vasi Dvor. Spotoma se je še parkrat onesvestil. Ko s€i pa ljudje opazili, so o . . * najprej vsi mislili, da j»- to kak posebno utrjeni zgodnji kopale«-, kajti na neki ^kali so o pristopili bliže, mladenič pa jim je klu-al iz vode. naj se ne brigajo zanj. ker hoče utopiti. Ko se j«- nekdo približal. da bi mu pomagal i/ vode. se je mladenič pognal med valove. ki -«» ga. odnesli. Parkrat je š«> pokazal na površju, potem pa je izginil. Nekateri izmed gb dal cev so spoznali v njem Trbo-veljčana Ivana Komata, ki je prišel kot vojak na dopust. Peter Zgaga tliškem srezu. < >ba na paš«> svoje čred«'. Med obema je vladalo že "dolgo staro sovraštvo. ki je tudi končalo s krvavim obračunom. Staremu Magov-cu ni bilo po go«Iu. da pase mladi Saj at ovič goveda svojega ««»"e-ta na robu tega pašnika. Prepovedal mu Je pašo in zagr«»zil. da bo poseka! vsakogar, ki bi *»e mu protivil. Janko Sajitovič in njt gov 18-letni brat Bija, ki j«» prav v tem času prišel na pašo. sta Ma-govcu ugovarjala, češ. da je tudi na robu paša občinska, kjer lahko vsakdo pase. To je Magovea tako razkačilo. «la je pograbil sekiro na dolgem t oporišču in »livje zamahnil proti Janku Šapitovičn. ki se je takoj zgrudil. Brat Bija je bil od groz«' ves trd. tak«» «la bratu ni mogel priskočiti na |w>-moč. Boječ se, da- bo Magovac navalil nanj. je pobegnil v bližnjo vas. da obvesti vaščane o «logod-ku. Cez nekaj rasa -e je Sajato- vi prebudil iz nezavesti. Z -zadnjimi močmi se je privlekel do NASI V AMERIKI Prpspiiptljlvo je ksk>» hitro Nurs-To«* t»r»*žoiu» rolo (ikorpninjvno iaprtniw In roSi telo zbranih »tru|»ov. ki i>nvzrofaJ« veliko (»olezni. med katerimi zguba ape-tita. neprebavnost. ri|«|nje, glavobol, o-motioa. ohistno in mehumo draženje, o-slabelowt xlvcev In mlS^nega sistema, 8p|ošiy onlabeloati, alabega. upanja u-trujenlh iKtfutkov ter zguha' na teži In mo^l. N'uca-Tone vam prinese svežo od- iMM'ttno spanje, veselje, zadovoljstvo in J Jersey krav. traktor. 2 konja in dobro zdravje. VI labko dobite Nuea-Tone. kjerkoli se prodajajo zdravila. Aku vaft trgovec tei;a nima. v zalogi, reolte mu. naj Istega narodi za vas od njegovega prekupčevalca. —Adv't. NAPRODAJ BOARDING HOUSE IN FARMA, 23f) akrov. hiša 14 modernih s«»b. mlekarna, cementirana tla: 43 17. maja se je ustrelil v Cleve-landu z revolverjem rojak Jo,eph Mik«»letič. Kiti ga j»- gnab» v smrt, se dobro ne ve. najbrž pa otožnost po sv«»ji ž»-ni. ki'^i je preti dobrimi tremi b-ti na enak način vzela življenj«'. Ko je nie-j st«j potem mu \-zelo «»tn»ke. j«' bil Mikoletič neprestan«* otožen. Sa-m«»taril je v svoji hiši. INnnanjka-nje ga ni m«»gl«» prignati do ti'jra čina. ker m«»ž ;e bil dober delavec in si je tudi prihranil denar v dobrih čaMh. Kanjki zapuš<"-a «lva otroka, hčerko Amalijo, staro 1."» let in sina Joe. star 1" let. — 'Na f'alumetll se je pre«l kratkim minlil rojak pobegnili, zlasti oni. ki so obsojeni v «lo-smrtni zapor. Lansko l«*1«». k«> so h«»t«'li jetniki p«»be«rniti ter -«» u-bili zdravnika in pazuj«'in ptičke, ki gnezdijo, in kače beže pr»'d inen«»j. Kač je tukaj «losti. ali n" strupenih. Sadim krompir, fižol in jrridi, «»b večerih pa žt* prili-va>m cvetlicam in jih v šopke zbi-ram po krasnem <;nz«In. To je kratk«». pravo pomladno poročilo. Ej, Matija, kako rad bi menjal s Teboj. * Včeraj »cm čital. «la j«' u«'ki kaznjenec pobegnil iz Sing Sin- Poročilo nt' navaja nikakih drt>bnosti. toda jaz bi r«>k»d da se je možu zmešalo. * l*rcd hiš»i dveh mladih por«»-čencev j»' prikrevsal slabooblečen čbivek. pozvonil je in pt»prosil: — Dajte mi. če imate kaj dela ali kaj za jesti. Mlmlcimi gospodarju .i«* z.-i-sinilil. S«.| ji- v kuhinjo t<»r um prinesel k«»lač. ki ga j<- spekla njegova mla«la gospa. Kolač jc dal popotnemu človeku ter mu sočutno rekel: — Vzemite, dobri in«»ž. Ce -e lotite ktdača. boste imeli dovolj obojega — dela in jela. * Rojaka sn vprašali, če ima njegova žena vedno zadnjo besedo. — Tega n«' bo m rek«'l — j*' odvrnil. — Včasi jo imam jaz. ker ona prej zaspi. * V urad. kj«*r izdajajo poročni* licence, je prišel mlad fant in vprašal, koliko stmie poročna ii cenca. 1'radnik je bil star in sivolas uiožiček in mu j»" odvrnil: — Štiri dolarje __ ,Ja. — je dejal fant v zadregi — kaj pa bo? -Ta* imam samo tri d«darje. Sivolasi uradnik j«' pomislil na svojo hudo ženo. ki ira že irid»'-.t't let koniandira in rek«'l: — Kar j>«ij«li in l»«)«;a zahvali. «la nimaš štirih dolarjev. * Ko se jc prizihal rojak zgodaj zjutraj domov, ga .je pozdravila boljša polovica / besedami: — Sram ti- bodi. da si m' ga tako strašno naleze!. — Le počakaj, da bom povedal. pr«*d tremi urami me j«* bilo sram. In sicer tako -ram. «1« s«*ni moral od same sramote zvrniti š»' par kozarcev. * Henry Ford n«* more in ne ni«»-r»> prelival it i izvajanja suhašk«* postave. — No. če l»o vedno tako izvajalni k«»t j«' zadnjih deset let. tudi jaz ne morem čez nj«» posebno pritoževati. ...........................mi min ii ii mu ii m i iiiiiiiiiiiiiiiii miii niiiiiiiiiiiiini i ii niiiiiiiiin 111 m i miiimiM a l3IB9aMaillKUlUiaUttl?iti:Ul^!ll'lJ!:-!.':!LlItti: ?L."IHIHlIii!ITI!!tjiii'TTT:!liiiii;L£lSbliiiltl'lili:Mit-liiiiliii.iIIEII!: U&ISI}!Lt,LrLUinTlILLI^g imajo velik 0 Rojaku, ki me je prosil, naj l»i preklical nekaj, kar sem napisal v t«*j koloni, blagohotno naznanjam. tla iii^t'in v osemnajstih letih — torej odkar pišem kolono, še nikdar ničesar preklical in monda tudi nikdar ničesar ne. bom. * — Salainent. ti si ]»a shujšal. — so rekli rojaku. - -Ta. kaj hočem — se je izgo-, varjal. — Moja žena j«' bolna, pa ji je zdravnik rekel. «la ne sme drugegj* uživati kot mleko in kre-| kerse. * Moja dva prijatelja, mojstra erne umetnosti, stavca Jože in Ivo. sta mi rekla, naj se v njunem i imenu -zahvalim mojstru Jimu v ' Hoboknu, ki ju je počastil s krasnimi slamnatimi pokrivali. Slamnika jima tako pristojata. kakor bi jima iz glave .zrasla. Vsa | čast šivalki. ki ju je sešila. Številka sedem in četrt je žel precej veliko in komplicirano po-i krivalo. -laz ju bitam za pol šte-| vilke. nosim namreč sedem in poi.i Toda to dejstvo ne pride vpo-f štev. pač pa ;asno dokazuje, dal smo v naši tiskarni samo velikel glave. Velike in debele. r ODA* NEW YOy& 8ATTOPAT, BUY 21, 1932 TBI LABOEST SLOVETI DAILY ta U. ■. JL PR ANKO SODNIK: PRIJATELJICA UMETNOSTI Ne vem. ah naj bi ji zameril, ali brez globjih misli. Nekaj mehkega Louvru. Ta in imajo največjo zbir- ko umetnin na svetu. Zaklade, ki si jih zbrali v tisočletjih in jih še zdaj nabirajo.... Kakor svetišče se mi je zdelo in pred nekaterimi sli- ne Zarad itoga. kar se mi je zad- Ce pa se vživite vanje, če zaživi njič zgodilo. v vas, v vaši duši slednja poteza .Sedim v kavarni z gospodično, f tiikarjevega čopiča, čc zadiha sled-L^pa je in interesantna. Sedim nji odtenek barve, ki ga je nanesla iorej tam in neprestano me izpra- loka umetnika, čc vam postane kami sem stal ure in ure, in kadar uj? Zdaj o literaturi, zdaj o u- j i>lika umetnina. Jaz. na primer.. .1 f^em šel skozi širne dvorane, se mi metnu ai. zdaj o bogvc čem. Mahoma sem prestal. Zlezla je f je zdelo, da vse te slike, vsi ti kipi Povedal sem že. da je bila lepa.j bila čisto blizu k meni, in njen dihi žive, dihajo, rrav lepa celo. Lepe črne oči je mi jc božai obraz, in vonj njene** Tedaj m€ je nenadoma prijela imela, dražesten nosek, da bi ji ga parfema me je opajal. Slutil sem.! ^ roko Drhtela je Xako miio me čiovek kar odgriznil, in črn klo-jda mora nekaj priti in....skoraj bali pogledala da me je spreletelo. sem se. Po njenih očeh sem to| ^ na&nila ^ je k meni in mi da slutil, po njenih pogledih, ki so me hnUa na uhQ božali in se niso mogli odtrgati z mojega obraza. Da. po njenih očeh. Tuaa premagal sem se in govoril čalje. čeprav dokaj zmedeno: — Jaz — na primer — ko sem lil v Parru. sem zmeraj tičal v bučik čez oči. Ustne seveda z rde-cUom namazane in lica napudra-r.a. toda tega danes že tako vajeni, da se nam zdi žtnska brc:: obojnega nemogoča. Na tihem naj vam povem še to, da sem bil v njo malce zaljubljen. Ne vem o čem sva že ravno takrat govorila. Aha. o slikarjih, o Rafaelu. — Kaj je prav za prav na njem, r.a njegovih slikah,, da jih slave kot nedosežne umetnine? — Kaj je na njih? Poglejte, go-c;jodična. te slike! Saj ste že kdaj viaell katero. Opazili ste neki mir ■ milino, ki veje iz slednje črte. -- Da. da. — je pritrd la. Takoj ;vm opazil, da nekaj ni v redu. — Njtne misli niso biie pri Rafaelo-x h slikah. Biti so morale nekje c'Tugjc. Pri meni? Sedela sva drui* •":avcn drugega in opazil sem, da l>"Zt čedalje bliže k meni. Kaj naj to pomeni? Toda nisem se dal rnictilL — Vidite, gospodična, tak jc površen vtis. ki ga dobite, če opazujejo te slike samo mimogrede. SENZACUONALEN PRIMER DVOŽENSTVA — Dajte, povejte, recitc mi vendar.... Kateri zdravnik vam je tako imenitno popravil zobe? Ves čas jih že občudujem. Ali naj ji zamerim? ČUDEN ZAKON F r sr A 8 N i n D I I Spisal AL. JENNINGS Berlinski trgovski nemeščenec Martin T se je pred dvema letoma seznanil z mladim dekletom, s katerim se je poročil že po šestih tednih. Te dni so pa ta zakon na njegovo zahtevo ločili in sicer iz frav nenavadnih vzrokov. ?.ena ni hotela dve leti ničesar vedeti o svojem možu, ki ji je motri še pred poroko obljubiti, da ne bo uveljavljal svojih zakonskih pravic in da bo spal v drugi sobi. Nesrečni Martin je menil, da se bo pozneje že kako naredilo in ji je obljubil vse. toda že po prvih poskusih je moral spoznati, da ne V>o ničesar dosegel, niti najmanjšega poljuba. Žena ga je doslednj m a domislila, da se sploh ne briga zanjo, začela je stikati za njegovimi potmi in je ugotovila, da ji je — nezvest. Ko si je potem še zmi-slila. da mu je to očitala, se je mož raztogotil in vložil tožbo za ločitev zakona. Sodniki so bili v precejšnjih škripcih. kajti takšnega primera še niso imeli v svoji praksi, ki ji baš ne nedostaja komičnih in tra-£'čnih slučajev. Zaman so skušali ženi dopovedati, da zakon pod te-pogoji ne velja. Zavračala je ločitev. češ, da nima zakon s temi rečmi nič opraviti in da nt stoji nikjer zapisano, da mora žena svojemu možu dovoliti, da jo poljub- TRINERJEVO GRENKO VINO j proti Hortju, iiilMfflu apetitu.g'avo I bo ti i iz«tubi »panja. V v.eh tikarnaM zavračala in prišlo je tako daleč, da l;a. --Marsikaj je v zakonu otoičaj-sla živela v istem stanovanju ka- no." je menila. toda ni neobho-1.1 kor dva tujca, ki se ne poznata, j dno potrebno." Ker zlepa ni šlo. so I: Peražcni in osramočeni mož je morali končno ugoditi moževi za-jj jc sčasoma začel iskati utehe izven htevi in so zakon ločili po lcrivdi i f'oma. Nekega dne si je žena hipo-i žene. .Turistično in psihološko izredno zanimiv proccs se je vršil pred sodiščem Chalons sur Mame. Gre za juristične posledice primera bif*a-minje. Nenavadno na tem procesu je dejstvo, da se dve ženi potegujeta za dedščlno po enem in istem možu. Sodišče priznava obema enake pravice. Stvar bi ne bila prišla morda nikoli na dan, da se ni primerila avtomilska nesreča, ki je prinesla možu. ki stoji v osrčju obravnave, nepričakovano ^mrt. Mož, za katerega gre, je bil "Spanec Emanuel Anadon. Živel je dolgo let v Franciji in je bil pri neki tvornici nastavljen za potnika. — Pred tremi leti, ko mu je biio 31 let, se je Anadon oženil z neko P&-rižanko. Iz tega zakona sta se mu rodila dva otroka. Anadon je bil zelo vesten in uspešen trgovec. Še fi so mu popolnoma zaupali Tvr-ka, pri kateri je bil uslužben, pa je imela v Chalonsu sur Marne podružnico. kjer so bili v zadnjih letih zasledili nered. Poverili so torej Anadona z nadzostvom filial-ke. Njegovo službeno razmerje je zdaj tako spremenilo vsak mesec teden dni Ptoriza" ! Grizla me je misel, da je tudi Bili samo ede:i v chalensu mu je bilo dolgčas 1Z neštetih nelivaležnežev. ki sem jim po-in tako se je zgodilo, da se je bil | pebliže seznanil z dekletom, ki mu j magal U«l noge. je bil prikrival, da je oženjen. Poj Jaz pa«- nisem Vedel, kll v z.|Virale Vsako soričevalo. da je še samec. Ko je, , . . , , ■ n< . Chai'.n- 'zboljšanje njegovega položaja. I ako sem se odločil, da si pomagam sam. Poizkusil sem pobegniti, toda prijeli so me in me za Štirinajst dni vtaknili v samoto. Potem so me iz tega pekla prignali na zaslišanje. Diek Price, eden mojih sojetnikov, "do-smrtnik'\ s katerim sem se bil spoprijateljil. me je poizkusil rešiti. Ko sem sedel na klopi pred ravnateljev« sobo, je Diek prišel mimo. 25 NALOŽITE MU JIH PETINSEDEM DESET! Minili so tedni. Porterja ni bilo več videti. Od obljube, da mi bo kmalu prišel na pomoč in da bom dobil mesto v bolnici, kjer je hrana dobra in so postelje čiste. od te obljube je celo tisto strašno žrtje. ki smo ga dobivali vsak dan, žarelo imeti bolji <•-kus. Zanesel sem se na Porterja. Toda polagoma sein izgubljal vero. Težko me je ža-azmerje sej lilo vse skupaj. Obupa val sem in neko mrzlo , da je bil euvstvo zapuščenosti me je vsega prevzelo, odsoten ^j Mclie so vsi v življenju samo izkoriščali. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street POVESTI in ROMANI New York, N. Y. ...65 ..Ml .-Sij ...35 .35 ...4« um M .Zi ...se . .fiO .80 M ...35 ...26 -tO —7» JO ..,75 ...00 Amerika, po\ *robix. la rane »oveatl — Spiaal Mili loški ..................M llarovaita, «g<*Jovin.«ka povest ...... IMile Ellza ---------------------------00 Dalmatinske povesti ---------------3S IM ca raka---------------------------------------50 Do Ohrida in Bitolja.............——.70 Doli i orožjem .......................!• Dve sliki: - Njiva; Starka Devica Orleanska ------------------------«• Duhovni boj —...........................—§• Dedek j« pravil; Marinka in ikra-teljeki------------------00 Elizabeta -------------------------------35 rahljala ali cekov v IfatatMnbah—05 Fran Baron Trenk..................15 flloiofska zgodba —.............----------~00 Fra I>iavoU _____________________________-10 (••zdovnik ZVEZKA I --------1.20 fioispodaHea sveta -------------------00 (■ostline v stari IJuhijani----------------M (irika MytolocUn____________________t- Gusar v sblakfb , .80 Hudi rani. Blag* dufte. veselolxrs Helena < Kuiotiivs t ...................... Hudo lire/.dno lil. ............ H u morske, (iroirtkt in Satire , vfznuo ................................. broSiraoii ...............................- .75 Miljo 11 ar brrz denarja ....................73 I/let k. Broueka -........-........... Izbrani spisi dr. H. Delnica .... Iz tajnosti prirode .................... Iz modernega sveta. tnl» vez. tO v, Maron, krštanaki deOek Iz IJks- .........................................» ____75 -50 ...M Mladih zanikernež«v !astai iivo- .60 t opis ----------------- I Mlinarjev Janez ......— ~ ..X0 Musolino ........................................... JiO Mrtvi (iasta^ ..........................-........** I g* Mali Kiatei ....................................... Izbrani spisi dr. it an Mcncinger: Mesija ...........................—— 2 zrezka ...................-.............1.50 llalinkizll l Ivoo Albreht) Igračke, bruširanu —........................-30 fcr«x iu. Zldrka puve^tl za Igralec ...............-...........................—75 slm-eunka luladiuu ______________________ ..........M ......... Jacnjr ......................................... Janko in Metka (za kni — Jernat /magovaf. Med plazovi ......51 Jutri m>ka ____ Narod, ki i/mira ________________ Nana vas. II. del. t povesti Nova Erotika. *rd«. vt-z-- Jurritcvi spisi: Pu|io!lia iz«laja vab 1« zvezkov. U-Ik. vezanih _______________________10^ Na*a leta. tr.Ja v« 0. zrezek: Dr. Zobec — Tugomcr broiirana--- „_ 1.— .... 130 _____.40 -------35 ________40 ........JO ____.70 .70 JO broširano .75 Na Indijskih otokih Nnii ljudje M življenja............................ Kako se m ju likal (Aldtom-i I. zvezek —. Kako sem se jaz likal (Alefiuvec) II. *v. Kako se« m ju likal (Aleftover( III. svesek -..........M0 Korejalca brata, povest iz mlsljonov v Koreji______________________30 Krvna osvrta ---------------------—...-30 Kmetkl punt ---------------------.00 Ju.. IM-rij. (I'ur«ti i. ft-™^ srtolJ „ ^ j Na krvavih poljaatah. Tn>ljenje ln strahote z tmjulb i^thodov blrSe- I S« slorenskejra jsdka ...........——.1.50 Ob 5# letnici Dr. Janesa E. Onkraj pragozda Odkritje Amerike, trdo vezano mehko vezala Prapretanove Pasti in zanki Pater Kajetan .. Pingvlaski otok JS JSS (Tolstoj) Kuhinja pri kraljici gosji nožiri .-50 j Povest o Kaj oe jc Markaru sanjalo —......-251 pravica kladiva__________ Kazakl ____________________________________«0 Pzblrki U Roža (Albrecht) Krliev pot patra Kupljenika ______70 Kaj oe je izmislil dr. Oka ............05 Levstikovi zbrani spisi ________________00 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonc t je: IliBMBff. balade In legende; Tolmač (Levstik____70 predložil listino občini v unai'»n 5*1, so padle zadnje ovire za poroko. In zgodilo se je. da je bil mož dvakrat oženjen. obakrat pravno-veliavno in da ni prva žena vedela za drugo, niti druga za prvo. Furižanka je smatrala za verjetno. da je njen mož vsak mcsec teden dni z doma po poslih, ona v Ch&lsonu pa je vedela, da mora prebiti tri tedne v Parizu in četrt: teden v Chalonsu. Pripravila rr.u je torej vse sladkosti družinskega življenja za teden. Pred štirimi mestei pa so se st.a-li .spremenile. Anadcn jc napravi! i*;let s svojim motociklooi. Na ce-sT-i ga je dohitel avtomobil. 5a podrl na tla in ga povo'il do smrti Odpeljali so truplo v Chalona. k;ei ic ga čez štiri dni pokopali. Za krsto so šli mnogi Anadonovi prja-trlji in znanci z vdovo iz ChaWn-sa. Ko jc izvedela pariška tvrdka. kaj se jc zgodilo, jc obvestila o dogodku Anadonovo vdovo v Panzu. N'-mudoma se jc odpeljala v Chalons v domnevi, da čakajo njenega prihoda. Doživela je bridko razočaranje. V Chalonsu so ji povedali, (ia se najbrž moti. kajti za pokojnikovim pogrebom je šla njegova žena. Navzlic zmedi, ki je nastala v prvem trenutku, je postalo pariški \dovi jasno, da je živel njen mož v zakonu z dvema, žer~' ma. Oba zakona sta bila veljavna, n.er je oba potrdila pristojna oblast. Obe vrtovi po enem in istem možu sta sfcle-n'li. da si ne bosta v napoto. Sporazumeli sta se s tvrdko, ki je obljubila zvišati pokojninski prispevek po ponesrečenem sotrudniku. Ta znesek si zdaj delita vdovi n*."jd fabo. Istočasno sta obe vdovi nape-* ili proces proti avtomobilistu ki je zakrivil Anadonovo smrt. Od njega zahtevata 150.000 frankov odškodnine Sodišče pa je obsodilo a\-tcmotoilista na 100.000 frankov plačila in na dva tedna ječe. Odškodninska vsota se razdeli med ooe vdovi po posebnem ključu, in siccr tako, da dobi pariška vdova, ki ima dva otroka. 60.000 frankov, vdova v Chalonsu aur Marne pa ostanek 40.000 frankov. Zares Salomona ka lazsodba. ki pa je navzlic tej svoje vrstnosti zadovoljila obe stranki 5. iv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike..................... Trdo vezano ................... Ljubljanske slike. Hliinl Ustnik. Trgovec, KupC-ijskl stražnik. Uradnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Nstakarca, Duhovnik. Itd. -------- Lov na Ženo (roman) Lucifer ____________________ Marjetica ______________ Materina žrtev------- Mojo življenje Mali Lord .70 Pariški zlatar .... Prihajat, povest *ožigalee Papežinja Fausta Povesti, pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vezano -------------------1 Po strani klobuk.................M Plat zvon s..............———...............-00 Pri stricu ___________________ Prst božji _________________________M Patria, povest Is irske junaike do> Prva ljubezen ................................-50 Knjige pošiljamo podtalne prooto "GLAS NARODA9* tio W. IS .laz )>i t»i 1 tlal i"i.i krvav obležal v nezavesti, in to po dvakrat, trikrat na t« -dfii; doživel >i'in, kako s»» tlrii^ini jetnikom "dajali vndo". dokler njihovi nhrazi ni-«» I. i I i kakor ena sama rdr«"a ickorn struja in so kriki njihove razdivjane l»ole«"ine pretresali zrak. Klet. v kai« ri >o Si* godile te reei. je bila ravno pod bolnico. Na svoji j»oti v pisarno za selitve sem moral tam mimo in sem lahko pogledal doli. Pred tremi tetini s<» nekoga na tnalu pretepli do smrti. Strahotna o-krutnost tega nm<»ra se mi je žareče vžgala v spomin. Ta človek je l»il moj prijatelj in je bij eden najbolj bistrunmih jetnikov v kaziiii-niei. Bil je tat. njegova stroka so bili tlija-manti — bil je najrazumnejsi lopov, kar jih je ktlaj bilo, človek dobrih manir i 11 oklika-nih besed. Pokradel je nekaj najdra^oce-nejših kamnov vse države. Noben deteliliv v vsej deželi ni uspel, da bi jih iia>el. Dra-— Nekega kaznjenca Jenniu^sa so vtak-J jsuljarji so oneuiu. ki bi dijamant«- prine-el n tli v samotno ječo. ker je hotel pobegni- nazaj, obetali nin-igo tis»»čf\- nagradi*, loti. Jaz sem mu dal žago. On je novinec. Ni da nobena kazen, nobena muka iti mogla še dolgo, kar je prišel, pa ni vedel, kako so iz moža iztisniti izpovedi, kam je svoje zate reči. Jaz sem ga zapeljal, naj zbeži. Od-(klade skril. merite kazen meni. | V kaznilnici je bil tudi urednik liekeg'i . . .. , , časnika, ki je bil oh-ojeu za minr nad «o- Dick ie govoril na ves glas. Kazumel sem. _ . . , . . . , • -i i i • i ; vari sem. la človek bi Inl najhr/. -vojo lasl- da bi mi rad namignil, kako in kam se na.] .. . . . i..,,.!,« v • X I 1 : , .i no mater knzal za skorjo helega ki una. \ zagovarjam. Prav im* res ni bilo. tla lu mi . . « , t „, j,, .i i.i- - v--- -.li , kaznibnci >e p- znal prdizniti > tem. tla je bi dal kakšno zago. Nieesar ni vedel o nio-, , , T , , 1,1-..» ,,...... ,-.vio . , ,, • - 1 1 ova la sojrtmke. Iz kdove t/, kak-neu.m .'./.lo- jem nameravanem begu. dokler me ni iz«lal; t , , , J . ! ua >ta oba ta dva. tat dijainautov m pa ea>- neki konjski tat. 1 • .. . .. ,. . .. i., ■♦.» ci » nikar, postala prijatelja — liionla >ta si Pozvali so me pred ravnatelja. Zvito j 'lj.ji.., du-i podobna z vprašanji prihajal k meni. 0KL0PN1 TELOVNIK Na Japonskem so postali moderni cklopni telovniki, ki jih nosijo zlasti pripadniki vošjih krogov, odkar 50 se primerili napadi na predsta-vitelje sedanje japonske politike. Oklopni telovniki, ki odbijejo kroglo iz samokresa, so spleteni iz jeklene žice. Dr. Honda, ravnatelj ko-dinarskega laboratorija Tohuku, je rekrkusii posebno jekleno zmes, ki an je doslej popolnoma izkazala, zaradi česar je dobil pridevek "jekleni doktor". — Kako vam je ugajal ta vaš novi tlom f V mislih je imel .samotno celico. — Zdaj sem pa izvedel, kje ste dobili ža- — Dick. Price ni imel s to reč jo prav nič opravka. — To sem si precej mislil, je dejal. Diek je dober fant. O11 je že d.»Igo pri nas. t V mi poveste resnico, boste lahko še poceni prišli iz te zadrege. — Tega ne morem. . .— Hudič naj me vzame, jaz vam boni že pomagal, da boste lahko. Vedel sem, kaj ima v mislih. Podivjal seiu od togo le. — Hudič naj me vzame, tega ne boste storili. — Peljite no fanta tnalo tja doli 111 mu jih naložite petinsedemdeset. Samo kdor je že bil kdaj ua dnu tegii pekla. kdor je videl, kako brizga kri z razgaljenih u k len jeni h ljudi, ki so jih pretepali. dokler jim ni bilo meso vse razsekano in raztrga 110, samo ta si lahko predstavlja zlost in sramoto te nasilne kazni. Jaz sem se tako zgrozil pred to vnebovpijočo okrutnostjo, da se je obup v meni naenkrat iz-prevrgel v bes. — Le primi me, p rok let i strahopetec! Le sleči me iti me položi na tnalo — le poizkusi, toda če ostanem živ, se prav gotovo vrnem in ti prav gotovo prerežem tvoj hudičevi goltauec! Ravnatelj je odskočil z obrazom, ki je bil pepehiato siv od togote. Kakor norec sem se zakadil vanj. Pazniki so pritekli in začeli segati po meni. toda naenkrat so obstali kakor okameneli. tihi in smrtno bledi, kakor da jih je opazila strela. Oe bi se me bil kdo dotaknil tedaj/bi ga bil raztrgal na kosee. Tedaj -O li>ti nekega jutra z velikmi črkami prinesli novost: Dijamanti so se našli. Tatova skrivnost je prišla na dan. Napeto pričakovanje in zadrževana razburjenost je zavladala po jetnici. Vedeli smo. da stvar še ni končana. Samo čakali smo. Tat ni črhnil nobene bi-etle. Z nemirno fadovednostjo >e celice vpraševale, ugibale in posvetovale med seboj. Kilo ga je neki izdal' Kaj bo Še iz tega.' Odgovor je prišel kakor strela z jasnega, neba in ž njim j«' bili* naenkrat razgaljeno vseizdajstvo. Nekega dlie >e je tat pritihotapil po hodniku. Z nekakšno steklenico v roki. Natančno je odmeril svoj čas. Planil je na časnikarja, ko je bil ravna namenjen v >Vojo celico. NADALJEVANJE SLEDI ; Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" HEW YORK, SATURDAY, MAY 21, 1932 THE LAKGEBT SLOVENE D AIL 7 in U. 8. A (čil Y GOJ m A^m lAW 11 >PODA PIJ, \ —n I : Zrn Glas Na -+- iroda priredil I. HL -*-A-— i * . (Xatlaljevauje.) VsHtr ki so poznali nadarjenega arhitekta Hrastnika, jo to bila zaffonetka. zlasti ie. ker je mir I takol ljubeznjivo hčerko. Sploin« so ljudje mogli domnevati, da jc storil ta čin samo v trenutku zmede, kajti gospodarske raizmere so bile pri sijajnih arhitektovih dohodkih in prr skrbnosti gospodinje v najlepšem redu. To je bilo splošno znano. Nikdar ni bilo ničesar slabega slišati. l*ogrebeein na potu douiov ni zmanjkalo pogovora. \ si so čutili globoko sožalje za ženo in otroka, ki so bili vsi splošno priljubljeni in niso imeli nobenega sovražnika. In vsi so bili veseli, da družina vsled prerane smrti gospodarja ni ostala v denarnih zadregah. — Mati. ali še ne gremo? Tiho opomni Hiuko mater in jo prime pod pazduho. — Pija jena kotu-u s svojimi močmi, ( as j«- že. da pride domov. * j<« nek vi-*ok gospod, ki e gotovo hi! tudi med pogrebi-i, vodno držal blizu njih. Sledi jim tudi. ko so odhajali s pokopališča Tam pa jim križi pot; tedaj pa pogleda vdovo tako ostro, tla je pri vsej brezbrižnosti za celi svet vendarle čutila in trenutno kot nekak spomin ji šine «kozi misli, da je tejra gos|hm 1 a poznala, četudi ni nataučuo videla ^j**fpuvpga obraza in njegove postave. V /merili vožnji jo je prijeljal njen avtomobil domov. Neprijetni duh po lovorikah, palmah, cvetlicah in -svečah je polnil hišo. da jim je težko lejrrl na prsi. Odlomljeue cvetlice in listje jc ležalo po preprogi. Kako žalostno, kako nepopisno žalostno je bilo vse! Molče se ilijo pri mi/i tu jedila so skoro nedotaknjena, odnesli z mize. Ni-kdo ni mogel jesti. Nezaseden istol je bil kot strah, ki je dušil capo. Vso je še bilo napolnjeno osebnosti umrlega. Pričakovali -o. da bo naglo stopil v sobo. da jih bo veselo po zdravil in nehote se srečata pogleda matere in hčer«' ter zopet žalostno povesite oči. Nikdar več ne bo prišel mož iu oče; nikdar več no bodo slišali njegovega pri aziiega grlasu — o. kako strašna beseda! Nikdar več! Ali je bilo še kaj strašnejšejra * Kaj je ostalo od veselega. ljubeznivega moža? Kup pepela — in spomin, kaj je bil -voji družini, svojim prijateljem in vsem. — Prenapeti živci so zahtevali svojo pravico. Gospa Iledvika je imela nepremagljivo potrebo, da se /a eno uro odpočije, prodno je s svojim sinom šla na žalostno delo. da pregleda pisalno mizo umrlega. Zoprno ji je bilo. da bi /o tako kmalu pregledovala in rada bi bila še daleč odložila. Toda llinko je mHI. ker je hotel kmalu odpotovati. Itiukoštne počitnice so bile končane, četudi jih je z brzojavko ua svojega profesorja nekaj dni podal.ršal. Že nekaj tednov je bil po dobro prestani skušnji iuicuoman za nadomestnega zdravnika. Vsh*d ljubeznjivosli vrhovnega zdravnika je mogel preživeti hinkoštne praznike v domači hiši — in pred odhodom je prišla nesreča ! Nmir in jeza nad očetovim činom je bila večja kot pa bolečina nad njegovo izgubo. A ko bi bilo kaj jasnega, bilo bi lažje prenašati. Toda to tavanje v temi. to ugibanje in hkanje je težko upi;-valo nanj. Zdelo so mu je. kot da bo sedaj vedno ležal madež na njegovem imenu. Pa tudi z materjo ni bilo mno<*o drugače. V opravičeni samo zavesti o noomadeževanem življenju, skozi katerega so korakali vpričo ljudi, so bili ranjeni v srcu in bridko so občutili, ker so drugi ugibali in iskali vzroke tega nesrečnega dejanja. Mož. kot je bil I*ij Hrastnik, ni bil navaden človek, kot drugi, katere ljudje kmalu izgubi* iz spomina. Ta mož. ki se je s svojo umetnostjo povzdignil nad množico, jc bil last vseli. In v čemur je imel veliko prednost pred drujrimi, jo bilo nje-govo privatno življenje, ki jo ležalo neoniadeževauo pred očmi vaeh. Ničesar ni imel na sebi. kar bi mu kdo mogel očitati, ni i iti 1 ni-kakih stranskih potov, katerih bi kot umetnik in prikupljiv mož mogel imeti, kolikor bi jih hotel. Toda nikdar se ni tega poslužil. Gospa Iledvika bi to tudi kmalu opazila. Ljubezni in zvestobe "Vojejra moža je bila jrotova. In bolj kot njegove bie/.pogojne zaupljivosti! Včasih je imel Kake majhno lajnti. ki niso ničesar pomenile, ki so jo pa vendarle dražile, čim je zanje izvedela. Največ so bile kak«' denarne zadeve, za katere so lahkomišlje-no ni brigal. Zanj ni imel denar nobene vrednosti, j^cuar je bil zanj samo zato. da jra je mogel iz«lati. Marsikdo, ki je o tem ve«|el, «*a j«' prosil za posojilo, ki pa ;e navadno bilo pozneje po/a bi jen«>. * Deloma iz dobrosrčnosti. deloma iz brezbrižnosti ni nikdar nikogar opomnil na dolff. In gospa Hetlvika v svojem strogem smislu za red. so je zara«|i te;»a mnogokrat jezila. Mož z ozirom ua svo je otroke in ua bodočnost, ki je bila pri umetniku tako negotova, ne bi bil smel biti tako lahkomišljen as izdajanjem denarja. Ako niso potrebovali denarja, ki je prihajal v hišo. so ga nalagali v lira niluico. ni pa bilo treba podpirati ž njim nezanesljivih ljudi. Gospod Pij pa je bil drugega mišljenja. zato je molčal, kadar je pomagal kakemu potrebnemu umetniku ali kakemu drugemu ravnemu prijatelju. Za nekaj Mo ali nekaj tisoč dinarjev njemu ni bilo in če je tu«li vedel. «la jih ne bo c tudi prikaže podoba tujega gospoda, ki jo je na pokopališču tako o^tro gledal. Potez njegovega obraza ni videla, natančno, toda v n je govern celem obnašanju je bilo nekaj, kar ji je bilo znano, toda j* davno )H»zabljeuo. -4? • ■ . < Vesti iz Primorja. Obmejni milici ua llazdrtcm je bila izročena "imenom ljudstva"' italijanska trobojuica. liila je velika svečanost ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Zastavo je' blagoslovil župnik Lavrenčič, za J njim pa je izvršil izročitev zastave miličarjcm občinski načelnik 1'ilibrcti. hvaleč dobro ljudstvo, ki je prostovoljno prispevalo jt nabavi zastave. Navadno jc tako. da si ambici-jozni fašistični funkeijonarji na deželi iščejo opor za svojo kari-jero. V ta namen jim služijo tudi nabave zastav miličarjcm, finančnim stražnikom, dopolavoru ali kaki drugi organizaciji. kakor pač je prilika. Člani fašija pritisnejo potom ua ljudstvo in kmalu so zbrani "prostovoljni" darovi za italijansko trobojnico. — Skupina 'drugorodnih* fantov v Anhovem. katero vodi Andrej Tiuta. j«* darovala občini italijansko trobojnico. Pila je velika slo-, ve.snost s pohodi in govori. Zasta-f vo je blagoslovil vikar Vinko Me-žan iz Deskal. Nato so jo p«ista-! vili na visoko mecesnovo drevo.' Občinski načelnik Luria.sohi j«' ob' navzočnosti zastopnikov oblasti proslavljal "drugorodne" mlade-niče radi plemenitega daru. ki; kaže njihovo iidanost italijanski j domovini. "Zastava jih b«> bodri-' la v boju za bodočnost Italije"*. | — Karla Lukačiča iz Ilotedr-šice v -Jugoslaviji so prijeli orožniki, ko je prestopil mejo in mu odvzeli pol kilograma kave in 24 cigar, katere jo hotel oddati nekemu .svojemu znancu v Godovi-ču. Sodišče v Gorici je obsodilo Lukančiča radi tihotapstva na Stili lir globe, katera bo poravnana z zaporom (iS dni, na kar bo Luka nčič puščen na svobodo. — Umrli so v Gorici: 17-letna dijakinja Marija Grbee. 70-1 etna vdova arija Mozetič iz Kenč. 47-1 etni posestnik Ntrfan Komel. ."»li-letni posestnik Josip Nemec, 70-letni pnsetnik Josip kralj iz Anhovega. 38-letni Fran Silič. zidar iz Kenč in 73-letna krčmarica Tereza Mikluž. rojena Kogoj. — "Popobi" se trudi, icina". ki naj izgine. ker j«* vzeta iz slovenskega krajevnega imena. "Po po I o** hvali krasoto Opčin. ki so postalo luesto z vrtovi, kamor Tržačani tako radi izleta jo. dostavlja pa. da ako s«' hoče doseči. «la bo ta kraj. ki j.- zrastel pred vrati Trsta. bolj upoštevati, so mora takoj spremeniti njegovo ime "Villa Opicina" v "Poggiorale". kar naj izvede župan dr. Pitaceo. Ako s«- to ne zgodi, bodo fašisti bojkotirali Opčine. — Pred kriiiinsklm sodiščem so bili zaradi divjega lova obsojeni Kučič Ivan in Pisec Vasilij iz Kr-niina ua denarno kazen po 7.~>0 lir. Lovišček Anton iiz Krmina ua b(M) lir. Zaletel Henrik iz Kutarjev pri Dolenji vasi pa na 500 lir kazni. • — Od Velike noči dalj«* pose-čajo Zader nedeljo za nedeljo izletniške skupine dopolavora in drugih fašističnih organizacij. — Zadnji nedeljo v aprilu je bilo iz milansckc province v Zadru 1."»IK) dopolavoristov. To posočanje Za-dra se bo vleklo sedaj vse nedeljo do pozne jeseni, kakor vsako leto. Vedno se uprizore bučni sprejemi v pristanišču, .sledfjo povorke v. godbami po mestu. po-poldne" pa korakajo izletniki v družbi zadrskih fašistov d«> meje i*T^iin se vršijo govori s hrupni-nio vzkliki proti Velebitu___ — Šolski oskrbnik Momlino nadzoruje sedaj š«»lski pouk v Istri. V okolici Kopra je izvedel na zborovanju učitelj«*v in občin-skih načelnikov, da se morajo u-čitelji meti "drugorodci" boriti še s številnimi težkočami. k«-r se dobijo še tuintaiu hujskači, ki hočejo ovirati italijanski šolski pouk. Kazvil se je o tem ilolg razgovor. ki ga zaključil Moiidino z apelom ua učitoljstvo. da naj krepko vztraja v svojem delovanju. k«*r bo s pomočjo oblasti v kratkem odstranjeno povsod po deželi vsako nasprotovanje fašistični šoli. SHIPPING NEWS (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO Spodaj objavljamo imena in zad- I nje nam znane naslove onih via- 1 sateljev Sakser State Bank. ki se do zdaj še niso javili in tudi niso v poslali svojih terjatev. Prosimo,1 da se takoj javijo in dopošljejc I pravilno podpisane terjatve, katere so prejeli od bančnega superinten- i denta države New York. Rojake, ki vedo za koga izmed tu navedenih, pa prosimo, da jih opozore, da takoj pošljejo svoje terjatve na: —j SAKSER STATE BANK, U4 Mulberry St., New York, N. yJ ker čeki za prvo izplačilo so že iz ! gotovljeni in jih takoj dobe kakor hitro b o bančni superintendent i sprejel terjatve. i Michael Alex, 414 East 15th St. New York C'ty N.'kola Bantovich, 527 West 4*rd Street, New York City Matt Barunica, Box 327. Creighton j Mines, Ontario, Canada i Franc Belavec, c.of Liberty Restau-j rant, P. O., Richwood, W. Va.j 2ivan Budinich, 32 Jay Street, 1 New York City Felix Concaro, 327 West 25th St., New York City A'ojzy Debelak, Box 77, Levack, Ontario, Canada Andrej Ilersic, Box 77, Levack. On-tario, Canada Helena Jenko, 325 East 24th Street, New York City 1 Frank Jeselnik, R. 8, Dublin, Ga. Ivan Jurca, Box 1703, Sudbury, Ontario, Canada Tone Justinich, 2051 Cedar Ave.. Brooklyn, N. Y. Franc Jasbitz, Caledonia Minos, Glas, Nova Scotia, Canada John Karietz, 128 Hunter Ave., Long Island City, N. Y John Klepec, Box 1939, Sudbuiy, Ontario, Canada Jcsip Kriskovic, 442 West 38th St., New York City John Lavko, Box 77, Levack. Ontario, Canada Frances Lenarisich, 447 Washington St., New York Cit> Izidor Lenarsic, 117 Grand Street. Hcboken, New Jersey Tony Lipovitz, 23126 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio Anton Mejak, 131 Hyatt Ave., Winlied, Long Island Silvester Muchitsch, 516 Seventh Ave., Calgary Alberta, Canada Anton Rak, 1350 Taylor Ave., Bronx, New York City Mary Roic, 340 East 9th Street. New York City Louis Rutar, Box 92. Messmore, Pa. Peter Scinkovec, Box 15, Levack. Ontario Canada George Showick, 601 East 138 St.. New York City Martin in Ana Stare, 6901 Valentine St., Brooklyn. N. Y. Mike Vapottc, 171 East 4th Street, New York City Jako važno je, da vsi vlagatelji \lože% svoje terjatve pravočasno ker Is tem bo veliko pomagano, da se likvidacija čimpreje izvrši. NAZADOVANJE POROK NA ANGLEŠKEM I- statistik izvira, da se rodi na Angleškem več dečkov nego deklic, a iz vzrokov, ki jih je težko dognati, jih že v zgodnji mladosti tudi vec umre. Znano je. da so ženske manj podvrženi težkim obolenjem in da si po bolezni tudi prej opomorejo ne- j ;o močnejši spol. Morda bo znanoit nekega dne odkrila metodo, po kateri bo izravnala umrljivost obeh' spolov. Poleg umrljivosti v detiri-{ *kih letih pa so še razni vplivi, ki pretijo človeškemu življenju, n. pr. I posledice vojne in poklica, ki ^o kvarne zdravju. Prišel je čas, v ka- j ttrem stopa vprašanje obvarovanja' moškega zdravja tako rekoč v o-1 soredje higienskih stremljenj. Na Angleškem bi se glasila zahteva r»a.siednje: Sklepanje zakona v r:Iajših letih, telesno in duševna zdravi starši ter več mož za preobilico mladih deklet! V Londonu pride na 1000 samcev povprečno 1127 žensk, oziroma deklet. Nekako četrtina vseh angleških deklet, ki so godne za možitev, ostane brez moža. V Bcurnemouthu pride na 1000 deklet 486 takšnih, ki se nikoli ne poroče. Edini okraji, kjer je več moških nego žensk, so v premogovnih revirjih na jugozapadu. Razmere, k; vladajo na Angleškem, so v splošnem razmere vseh zapadnih držav. Na Vzhodu si pomagajo tako, da je možu dovoljeno imeti več žena, in v nekaterih deželah, kjer prevladujejo moški, je dovoljeno mnogomoštvo. Na Angleškem doslej še niso ret> r.o obravnavali vprašanje neprostovoljnega samevanja žena. Ne sre sicer oporekati, da živi neki odstotek žensk, čeprav majhen, rajši brez moža. Po drugi strani pa ko-1 prru veliko večina žensk po ljubezni, zakonu in materinstvu. V vsakem družbenem sloju naletimo na neomožene ženske. Najmanjši je cdstotek teh morda v delavskem s le ju. Delavstvo se po večini ne ustraši zakona, ker bi mu ga omejena sredstva ne priporočala. V tem sloju se vrhu tega poroče v mladih letih. Srednji sloj je previdnejši, ker skuša ohraniti neki določeni standard življenja. Živi običajno pveko s\ojih razmer in se poroči razme-uma pozno, često šele v 30. ali "5. letu. Možje, ki se v tem sloju poroče pred 25. letom, so čedalje bolj redki. Odgovornost za takšne razmere seveda ne gre pripisovati samo mo-škim, saj je moškemu iz srednjega t Jo j a čedalje težje živeti brezskrbno življenje in vzdrževati družino. Velika ovira so stroški za vzdrževanje žene, ki zahteva "stanu primerno garderobo". Današnja mlada dekleta zahtevajo v tem pogledu več nego njih prednice. Prepričan sem, da bi bili današnji mladi možje bolj željni zakona, če bi bile njih vrstnice »v pogledu oblačil, iazveflriia itd. bolj zmerne. Ženske; na.: same volijo. Obleko po zadnji' inodi ali pa srečo in zadoščenje v, zakonu, v katerem se morajo odpovedati modni obleki in luksuzu. Samo malo jih je, ki morejo u>ja-ti na "bogato možitev" — in vprašanje je. da-li postanejo vse te — siečne. Walter M. Gallichau. TOČA JE ZBILA SETVE IN NASADE V BELI KRAJINI H. maja okro«* 11. je zadela mesto Črnomelj in njejrovo okoliou velika elementarna nesreča. Tz/.a Viniee so so pripodili ogromni čr-, ni oblaki, ki so se razprostrli nad \*»o Belo Krajino. .Mod «*rnienjein in bliskanjem je nastal nainah strahovit naliv, kakršnega črm»-meljska kronika še ne pomni. Začela je padati frost;! in kakor orehi debela toča. ki je obupanim kmetovalcem uničila vso setev in nasade, zlasti v vinogradih, ki s»> tumošnjemu prebivalstvu glavni vir dohodkov. Oklostila je vse sad no drevje, tla moli sedaj zgolj gole veje. Ljudstvo je po tej katastrofi, v kat-ori je trepetalo za svoje setve, obupano vilo k nebu roki« in pla-kalo. Po uničevidnom delu v I»«-li Krajini so je nevihta pomaknila proti Stražnemu vrhu in Semiču, naposled pa se je razpršila nad Novim mestom, kjer je nastal zaradi obilnega deževja in padle toče preeejeon hlad. 25. maja: Berenitarla, Cherboura 26. maja: liambur*. Cherbiur*. lUmbur* 27. maja: Franc«, Havre Olympic. Cherboura 28. maja: Kuropn. Cherbourg, liremrn Voleiidani. Boulogne Sur Mer. Hotter-4» m St. Lnuls. Cheboure. Himbura 1. Junija: Mauretatiia v Cherbourg 2. Junija: C»lutnbus v ............. in Bremen Onerai Von So-ubt-n v Cherbourg in iti.-nn-n 3. Junija: Majestic v Cherbourg Western land v llavr« 4. junija: Me «le France v Havre Rutterditra v itoulogne sur Mer 7. junija: l.eviiitlian v Cherbourg Bremen v Cherbourg in liiemen 8. junija: I*»es. Harding v Cherbourg -\i|Uitania v Cherbourg 9. junija: Salurtiia v C ob h in Havre 10.. Junija: Conte Bi.irieaiuano v Genovo Lapland v Havre 11. junija: Paris v Havre Homeric v Cherbourg Veendim v lloulogrie sur Mer 15. junija: Olympic v Cherbourg |.eretlgaria v Cherbourg Furopa v Cherbourg iu Llreiiien 16. junija: Frame, ilavre Berlin v Bremen 17. junija: Koina v Genovo 1 eniilaiid v Havre 18. Junija: Slatendam v Bniitngnp »ur Mer Minnetonka v Cheibourg 21. Junija: Lafayette v Havre 22. Junija: lie de Kratn-p v Havre l* .-s Koose\.-lt \ (."herliourg Majesfii- v Cherbourg Maurelaiiia v Cherbourg 23. Junija: liremen v f"herlM>nrg in Itrt-m^n Stutlp.irt v Cherbourg in Bremen Z*, junija: Vulcauia v Trst Be.g.-ula 11 V Havre 25. junija: Volendam v ^>ulo>iie pur M»-r 26. junija: Citolumbus v Cherbourg In Bremen 18. junija: t'onie Grande v Genovo I^eviathan v Cherbourg t9. Junija: Paris v Havre Aqultania v Cherbourg 30. junija: Champlain (N'< »VI) v Havre General von Steuben v Bremer. Slovenski Potniki FRANCOSKA LINIJA priredi VELIKO SKUPNO POTOVANJE ' Ameriških Slovencev v Stari Kraj 4. JUNIJA 'Opoldne t na svojem najboljšem in najhitrejšem brzoparniku CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOfcRi SUne urno $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City I LE DE FRANC E NIZKE CENE Do Ljubljane samo .. $86.73 Tja in nazaj samo $148.00 Za potnike tega potovanja bodo preskrbljene posebne ugodnosti. Onim. ki hočejo odpotovati nekoliko preje ali pozneje nudimo: (12 05 A M I 11. jun ja — PARIS < 12.05 A.M. »22. jun. ILE DE FRANCE Priglasite se na NAŠE ZASTOPNIKE ali direktno na nas cfheaeK cQrte 19 State Street New York Do LJUBLJANE in nazaj TRETJI $10Q RAZRED I OD.— Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska odplutja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vprašaite lokalnega agenta ah Hamburg-American line fil 39 Broadway. Ne* York DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, 7ABAVE v«. OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU umo rail članstvo, pač pa vsi Slovenci v vali okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdHa zastopa vse važne Trans-atlantske Linije >n zato lahko odpremi vsakega potnika na kateremko i parmku. V vašem interesu je. da se k.idar m>. snte na potovan.e v stari kraj, ali o-J tam sem, vselej obrnete na staro, znano in zanes jivo domače pod etj* LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU! Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N."