Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (7/18 0C) sončno, v soboto (6/20 0C) in nedeljo (10/20 0C) bo delno oblačno. V nedeljo možne plohe. Četrtek, 23. aprila 2015 številka 16 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € Naj- -bo lepo praznovanje! Čudovita pomlad je preplavila našo deželo in prinesla v naša srca tudi malo več veselja. Toplo sonce nam daje energijo, da hodimo končno okoli malo bolj nasmejani. Naj bo vsega tega v prihajajočih prazničnih dneh še več. Izkoristite jihjn si »napolnite baterije«iJPa£,Lvam treba kam daleč, ozrite se ■ okoli, pojdite do jezer, bo bližnjih gozdov, odprite oči in pljuča in uživajte ... TAKO mislim "■• ■ * , Z - . - ¿-J - -V- ~ * ■ ^ - i -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o 27. april dan upora proti okupatorju Čestitamo vam ob Slavnostna govornica na slovesnosti dnevu upora proti okupatorju in vas bo direktorica Muzeja Velenje prijazno vabimo na osrednjo občinsko Mojca Ževart slovesnost ki jo pripravljamo v četrtek, 23. aprila 2015, ob 19. uri v Domu kulture Vete nje. Župan, Svet In Uprava Mestne občine Velenje Prireditev bodt i svpjim programom otjógat učenke =n učeraii Oinov.e šole Antona Aikerta \ Dan odprtih vrat v Gorenju Gorenje danes znova odpira vrata. Tisti, ki bi si želeli ogledati njihovo proizvodnjo, lahko to storite danes ob 16.15 ali pa ob 18.15. Seveda se morate prijaviti v studiu Gorenja ali po telefonu 899 10 11 oz. na 899 10 19. Na obisk pa vas danes še posebej vabi tudi Studio Gorenje. Tam vas bodo tokrat pričakali strokovnjaki, ki vam bodo predstavili številne prednosti aparatov Gorenja in vam prikazali njihovo delovanje. Za ta dan pa so pripravili tudi posebej ugodne cene in prodajne pogoje. Nostalgija Bojana Špegel Včasih je nisem razumela. Kot otrok sem pogosto poslušala, kako je bilo, ko mene še ni bilo. In sploh mi ni bilo jasno, zakaj bi bilo takrat bolje kot v sedanjosti. Cez leta pa je, tiho in počasi, nostalgija zavzemala vse več mojih misli. Ko je odraščala moja hči, nisem hotela biti pridigar. Zato sem jo ob vsakem obisku Ljubljane, kamor sva radi skočili na izlet, peljala v stari del mesta, kjer seje najin potep začel v lokalu Nostalgija. Že nekaj let ga ni več, a bilje res poseben. V njem je moja hči spoznala opico Vali, si z zanimanjem ogledovala plakate pijače moje mladosti, reklame za alpsko mleko, pa tiste, ki so vabili na prireditve ob dnevu mladosti... Pred kratkim smo lokal z imenom Nostalgija dobili v Velenju. In kot kaže, bo nostalgije v tej dolini v prihodnje še več. Nostalgija me v teh dneh v mislih večkrat popelje na morje. Vzame najlepši zaliv na slovenski obali. V Fieso. Ob novici, da Premogovnik na zahtevo HSEprodaja hotel Barbara, ki ima v zalivu najlepšo lokacijo, so se prebudili spomini. Na čase, ko je bil to še sindikalni Dom rudarjev, zgrajen s knapovskim denarjem. Na to danes spominja le še kip svete Barbare pred hotelom, že po prenovi pred leti so ji vzeli rudarskega duha in čar, zaposlenim na Premogovniku pa tudi večino ugodnosti, ki so jih imeli v njem. Barbara je postal le še en v nizu hotelov ob morju. Tudi rudarji zadnja leta niso več veliko dopustovali v njem, so pa tam še vedno potekale preventivne rekreacije za zaposlene, pa priprave nogometašev, pevskih zborov ... S prodajo se končuje še ena nekoč lepa velenjska zgodba. Zgodba o letih, ko s(m)o cele generacije Šalečanov poletja preživljale v Fiesi, kije bila v sezoni kot Velenje v malem. Kar nekaj poletij sem tam s starši preživela kot otrok, moje prvo počitniško delo je bilo prav v tem domu. Rudarjem sem kot gimnazijka dva poletna meseca dve leti zapored točila »pir«, pomagala v kuhinji in pometala po plaži. Bilo je naporno, a lepo. In dobro plačano. Zvečer sem skupaj z družinami, ki sem jih po znala vsaj na videz, sedela na terasi ob živi glasbi ali pa plesala v hladnem tunelu pod skalo, urejenem v slogu rudniškega rova. V mojih najstniških letih je bila tam urejena diskoteka. Uživala sem v šalah, ki so jih med zasluženimi počitnicami na plaži in ob šanku stresali »kamerati«. Bile so tipično knapovske, po svoje krute, črne. Skupaj smo se zvečer odpravili po ozki pešpoti do Pirana, ki se še do danes ni spremenila . Premogovniški sindikat prodaje Barbare ne podpira. A kaj, ko nimajo nobene moči. Vprašanje je tudi, koliko bodo iztržili zanjo. Nepremičninski trg prodaji zagotovo ni naklonjen. Izkupiček bo šel za pokritje izgub, v katerih se koplje Premogovnik, Fiesa pa nikoli več ne bo »naša«. V enem od novih turističnih vodnikov po Sloveniji sem ob predstavitvi Velenja prebrala čudovit, a krut naslov: »Premog je dal. Pohlep bo vzel.« Žalostno dejstvo, ki šele dobiva prave razsežnosti. Dobra novica ob vsem tem je, da bomo maja začeli prodajati nostalgijo tudi v Velenju. Turisti bodo po novem k nam hodili zato, da bi podoživeli čase socializma. Največ ga bodo spoznali v dveh muzejih, na Velenjskem gradu in v Muzeju Premogovništva. Upam, da se stvari ne bodo odvijale tako, da bo na koncu muzej postalo celo mesto! Velenjski parkirni hiši »Architizer A+ Award« BfV'ustó*leshik* 190S.Mpst LEŠNIK, Alojzija LETONJa * lobo, Anton l iJtóMkWM, Marija LflUM *13U3, Pavla LETONJA*^ ''WislavIFTOfflAJa^ ^ i, 8pr ilfM * m, Mn MDEA flis * 1918, Ivan * M nmmtsL*u m martpwsek *im Eta * rra.Tc tffDVED-1924, Franc MEDVfD "M* m, i tyirtiiauttu New York, Velenje, 21. aprila - Dve slovenski arhitekturni deli sta prejeli pomembno mednarodno nagrado Architizer A+ Award. Parkirna hiša na promenadi v Velenju, delo arhitektov Enota z Velenjča-nom Dejanom Lahom na čelu, je v kategoriji parkirnih objektov zmagala po izboru strokovne žirije. V kategoriji rekreacijskih objektov pa so prvo mesto po izboru občinstva dobile skakalnice v Planici, delo arhitektov Abiro in krajinskih arhitektov Studio AKKA. Nagrade bodo podeljene 14. maja na »A+ Awards Gala« dogodku v New Yorku. Velenjska parkirna hiša je prepričala tudi svetovno strokovno javnost. Po mnenju strokovne žirije je najlepša na svetu. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 23. aprila 2015 LOKALNE novice Ljubiteljski kulturi 43.000 evrov Šoštanj - Občina Šoštanj letos v proračunu ljubiteljski kulturni dejavnosti namenja 43.000 evrov. Društva lahko na razpis za sofinanciranje programov vloge oddajo do 22. maja. a mkp OPN v programu Šoštanj - Do konca letošnjega leta se bodo svetnice in svetniki Občine Šoštanj sestali še na petih sejah. Okvirni program dela so že sprejeli. Med drugim bodo sprejemali občinski prostorski načrt, podroben prostorski načrt za mestno jedro ter za Vilo Široko. a mkp Trije kandidati za župana Mislinja, 15. aprila - Prejšnjo sredo se je iztekel rok za vložitev kandidature za župana Občine Mislinja. Na nadomestnih volitvah za župana se bodo pomerili trije kandidati: Bojan Borovnik iz SD, Viktor Robnik iz SDS, s podporo volivcev pa kandidira Živko Jeseničnik. Nadomestne volitve bodo potekale 10. maja od 7. do 19. ure. Občinska volilna komisija je nadomestne volitve razpisala po smrti dosedanjega župana Franca Šilaka, ki je po krajši bolezni umrl februarja. a bš Župan sprejel Nejca Pačnika Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel Nejca Pačnika, ki je konec marca na svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v Portorožu osvojil laskavi naziv svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike. Nejc Pačnik, ki prihaja iz Škal pri Velenju, je dolga leta obiskoval zasebno glasbeno šolo Goter. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič mu je čestital za odličen dosežek in med drugim dejal, da smo v Velenju ponosni na mlade glasbenike, ki s svojimi uspehi promovirajo naše mesto doma in v tujini, in Nejcu Pačniku zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. Prepovedano kurjenje odpadkov Velenje, 21. aprila - Predvsem spomladi (pri pripravi vrtov in zelenic, obrezovanju drevja) in jeseni (po spravilu pridelkov in odpadanju listja) prihaja do kurjenja zelenega odreza in ostalih odpadkov, ki nastajajo na vrtovih in zelenicah. Medobčinska inšpekcija redarstva in varstva okolja opozarja, da je v skladu z odlokom o splošnem redu v mestni občini Velenje prepovedano kuriti vse odpadke. Med te odpadke sodijo tudi ostanki vrtnin, suha trava z vrtov in zelenic ter ostali zeleni odrez. Občanke in občane naprošajo, da te odpadke odložijo v rjav zabojnik za biološke odpadke ali kompostirajo. Celodnevno varstvo med poletnimi počitnicami Celje - Do konca šolskega leta sta še dva meseca. Ni pa malo staršev, ki jih že danes skrbi, kako otroku v devettedenskih poletnih počitnicah zagotoviti varstvo. Na I. osnovni šoli Celje so se odločili, da bodo v tem času za učence od prvega do petega razreda osnovnih šol zagotavljali celodnevno varstvo. V varstvo bodo lahko prihajali učenci iz Celja in od drugod, tudi iz Velenja. Takšnega varstva na Celjskem doslej še ni bilo. a mkp Neustrezna ureditev struge Savinje Luče - Nemški ribič Rolf Küsters je na Evropsko komisijo in slovenski urad za turizem v Münchnu naslovil pismo v imenu več kot 50 ribičev iz Francije, Italije in Nemčije. V njem je opozoril na nedavno urejeno betonsko strugo Savinje v Lučah, ki po njihovem mnenju negativno vpliva na ribjo populacijo, saj riba v takšni strugi nima primernega življenjskega okolja. Mnogi tudi menijo, da je to neestetski tujek v kraju, ki ne bo bistveno izboljšal poplavne varnosti Luč. Seveda pa je precej tudi takšnih, ki mislijo drugače. Ogenj ni igrača Šoštanj - Sredi aprila je na Letališču Levec potekala slovesna podelitev nagrad v natečaju celjske izpostave za zaščito in reševanje Republike Slovenije z naslovom Naravne in druge nesreče - ogenj ni igrača.« Vrtec Šoštanj je bil nagrajen kot najbolj aktiven vrtec v varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v regiji v šolskem letu 2014/2015. a mkp Več kot prijateljsko Državniki (sosedje) v Logarski dolini -Podprli širitev unije na Balkan V Logarski dolini so se konec prejšnjega tedna (17. aprila) sešli na srečanju predsednica in dva predsednika treh sosednjih držav, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovic, avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer ter gostitelj - predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Govorili so o aktualnih temah, povezanih z Evropo in svetovnimi dogodki. Veliko časa so namenili tudi medsosedskim odnosom ter nerešenim vprašanjem, ki razdvajajo predvsem naš in hrvaški narod. Ob delovnem kosilu v Hotelu Plesnik so se dogovorili tudi o prihodnjem sodelovanju ter približevanju nekdanjih jugoslovanskih republik evropski skupnosti. Kljub kislemu vremenu, ki ni razkrivalo večine lepot Logarske doline, je bilo srečanje prisrčno in upamo, da tudi koristno za nadaljnje boljše medsosedsko sodelovanje. Prihod predsedniške trojke v Logarsko v petek ob 13. uri je bil tako za osebje hotela Plesnik kot tudi organizatorje protokola predsedniškega kabineta Boruta Pahorja zahteven zalogaj. Po sprejemu in delovnem kosilu v hotelu so začeli pogovore, katerih osrednje poudarke so kasneje množici novinarjev in snemalcev iz več evropskih držav, največ pa iz Hrvaške in Slovenije, podali na osrednji tiskovni konferenci. Kot so sporočili vsi trije državniki, so podprli širitev EU na območje držav nekdanje Jugoslavije ter nadaljnji razvoj Evropske unije, ki bi tako postala konkurenčnejša zaokrožena regija. a Jože Miklavc 11 i Trije državniki so stopili pred novinarje in fotoreporterje na ploščadi Hotela Plesnik v Logarski dolini. Očiščevalne akcije preložene na ta teden Velenje, 18. aprila - Vreme jo je minuli vikend zagodlo vsem, ki so želeli v spomladanski očiščevalni akciji svoja okolja očistiti minulo soboto. V petek popoldne, ko je akcija tekla v KS Gorica, se je kljub občasnemu dežju zbralo 15 prostovoljcev, a količine pobranih smeti niso bile velike. V soboto so se za čiščenje odločili le na Konovem, kjer se je zbralo 12 prostovoljcev, izvedli pa so jo tudi varovanci Centra hi- ša, ki so se jim pri čiščenju območja od prezračevalnega jaška Premogovnika, področja vrtičkov in okolice pridružili tudi prostovoljci Mladinskega centra Velenje. Vsi ostali so se odločili, da akcijo preložijo na ta konec tedna. Jutri popoldne, od 16. do 19. ure, bodo očiščevalne akcije potekale v KS Cirkovce, Podkraj in Stara vas. V soboto dopoldne pa bodo čistili v KS Šalek, Šentilj, Kavče in Staro Velenje. V ponedeljek bo- do na MO Velenje zbrali podatke o uspešnosti letošnjih spomladanskih očiščevalnih akcij, sicer pa pravijo, da imajo tudi tokrat pripravljene vreče in rokavice, poskrbljeno pa bo tudi za odvoz zbranih odpadkov. a bš Šoštanj - V soboto je le preveč deževalo, pa tudi prehladno je bilo, da bi organizatorji vztrajali pri očiščevalni akciji, čeprav so še dan prej verjeli, da jo bodo speljali, kot so si zamislili. Ponekod - v Šentvidu, Skornem, Lajšah in na Pristavi so jo, a so glavnino del opravili že v petek popoldan. Nadomestni termin za spomladansko očiščevalno akcijo je tako danes, v četrtek, 23. aprila. Potekala bo popoldne od 16. do 19. ure. Zborna mesta so tam, kjer so bila predvidena že za soboto. Objavili smo jih v prejšnji številki Našega časa. a mkp Savinjsko-šaleska naveza Upor proti vse večjemu obremenjevanju Trojka v Logarski dolini - Enim bi vzeli, drugim odpisali - Kmečki upor v Slovenskih Konjicah - Evropa proti Sloveniji - V Celju utihnila pesem - Komunala jih bo več stala Konec prejšnjega tedna je prispela v Logarsko dolino posebna trojka. Ne kakšna taka, s katero so nas pred časom strašili, v zgornjem koncu Zgornje Savinjske doline je naš predsednik države gostil predsednika Avstrije in predsednico Hrvaške. Med pogovori naj bi si bili enotni o nekaterih pomembnih medsebojnih in evropskih zadevah, predvsem pa so si bili vsi enotni v tem, da je Logarska dolina res lepa. Manj lepo je dogajanje okoli najvišjega predstavnika največje opozicijske stranke. Tožilstvo zanima, od kot mu pol milijona evrov. Ob tem pa so se spet pojavile tudi težave z vročitvijo pošte s tega organa. In ko imamo na eni strani ljudi, ki ne znajo pojasniti, od kot jim denar, je na drugi strani pri nas vse več takih, ki ne morejo iz težav, ker nimajo denarja. Po domače rečejo, da ga nimajo kje vzeti, čeprav mnogi sploh ne pomislijo na to, da bi ga res kje nepošteno vzeli. Za omilitev denarnih težav najbolj prizadetih zdaj nekateri spet predlagajo odpis dolgov. Da bi lahko vnaprej začeli vsaj z ničle. Že to bi jim veliko pomenilo. Vendar stvar ni tako enostavna in od pozitivne odločitve smo menda še kar daleč. Potrebna ni le dobra volja države, tudi nekaterih družb, pri katerih imajo ljudje največ minusa. Minusi, taki ali drugačni, pa lahko privedejo tudi do nejevolje, tudi protestov. V Slovenskih Konjicah so tako imeli v nedeljo pravo vstajo nezadovoljnih kmetov - upor zaradi vse večjih bremen, ki jim jih nalaga gosposka. No, k sreči je šlo le za uprizoritev kmečkega upora. Z njo so se spomnili dogajanj pred 500 leti, velikega kmečkega upora na Slovenskem. Ta je tudi močno povezan s tem krajem. Seveda je ob tej predstavitvi kmečkega upora marsikdo pomislil tudi na vse večje obremenitve sedanjih kmetov in tudi drugih zaposlenih. Takih, ki tarnajo nad visokimi ali celo vse višjimi davki je namreč veliko. V Celju pa se, kot je znano, nekateri puntajo zaradi onesnaženega okolja, predvsem zemlje. Zaradi zadnjih primerov so se nekateri pritožili na evropsko sodišče. Zaradi že nekaj časa znane ilegalne deponije (ne cinkarniške, v Celju je pač raznih deponij z nesnago veliko) z raznimi zmesmi »obogatene« zemlje na kmetijskih zemljišču v Bukovžlaku pri Celju pa je Evropska komisija že sprožila postopek proti Sloveniji. Tu so sicer opravili že več analiz - z različnimi rezultati. Ni pa še znano, kdo je vse to tja vozil niti koliko odpadkov sploh tam je. Vse to bo preučevala tudi Evropska komisija; če Slovenija ne bo hitro ukrepala, jo čakajo kar ostre kazni. Ni pa zaradi tega utihnila pesem v Celju! Ne, le mednarodni pevski festival se je končal. V Laškem, kjer so se sicer »že sprijaznili«, da je njihova pivovarna prešla v nizozemske roke, pa mnoge še vedno zanima, ali bo po tem prevzemu »kaznovan« kdo v verigi tistih, ki so se »napajali« pri pivovarskem koritu. Pri tem seveda mislijo na razna športna društva in tudi odnos novega lastnika do lokalnega območja. Upajo seveda, da bodo države obljube, da obe pivovarni ostaneta in ne bo (preveč) odpuščanja. Napovedi novega lastnika so razveselile tudi savinjske hmeljarje, saj tudi Heineken računa na žlahtno grenkobo njihovega zelenega zlata. Z grenkobo pa v občinah Spodnje Savinjske doline svetniki potrjujejo nove cene komunalnih storitev, kakršne je predlagalo žalsko komunalno podjetje. Od skupaj šestih občin so led pri tem prebili polzelski svetniki. Zelo burno pa je bilo na seji žalskega sveta, kjer so nove cene »dvigovali« več ur. V Šentjurju pa prav danes začenjajo svojo največjo prireditev Jurjevanje. Različne prireditve bodo trajale vse do 3. maja. V soboto bodo tudi počastili 25-letnico mesta Šentjur. Pa še to: mnogi pri nas so lahko upravičeno zaskrbljeni, kako bodo prišli do svojega vsakdanjega kruha. Žito bomo prodali Hrvatom, celjsko Klasje gre pa v stečaj! a k ■ a mz NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 3 23. aprila 2015 S AKTUALNO 3 Zgodovine se pretvarjati ne da Predsednik Območnega združenja za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič pred dnevom upora in dnevom zmage: »Poskrbeli bomo, da bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami, dobile jasno sliko o NOB, saj je o tem vedno manj zapisanega v šolskih učbenikih.« Milena Krstič - Planine 27. april - dan boja proti okupatorju, in 9. maj - dan zmage, se približujeta. Oba praznika sta priložnost za to, da rečemo kakšno o dogodkih, ki so pomembno zaznamovali našo preteklost, sedanjost in tudi prihodnost. Rekli jih bomo z Bojanom Kon-tičem, ki ob številnih funkcijah, ki jih opravlja, že vrsto let ponosno nosi člansko izkaznico borčevske organizacije, nekaj zadnjih let pa kljub mladosti odločno stopa na čelu Območnega združenja za vrednote NOB Velenje. Kako dolgo ste že član borčevske organizacije? Kaj je bilo tisto, zaradi česar ste se vključili? »Z vrednotami in pridobitvami NOB simpatiziram, odkar vem zase. Leta 1990 ali pa že kakšno leto prej sem začel opažati, kako se nekdaj veliki zagovorniki idej prejšnjega sistema resetirajo. V njem so dobro živeli, imeli lepe službe, naenkrat pa spoznali, da se jim je v preteklosti zgodilo mnogo krivic. Ob tem pa začeli tudi pretvarjati zgodovino na način, da narodnoosvobodilna borba ni bila nič posebnega, nič takega, kar bi bilo vredno postavljati kot vzor mlajšim generacijam. Takrat sem se včlanil.« Vi ste na prejšnji sistem gledali drugače? »Pa tudi gledanja nanj nisem spremenil. Veliko mi je dal. Veliko tistega, kar sem si želel. Pa nisem imel v njem nobenih privilegijev. Za tisto, česar pa nisem dobil ali nisem dosegel, ne morem kriviti nikogar. Sploh pa ne sistema. Za to sem odgovoren sam. > Eni se spreobračajo tudi danes... »Danes se bolj sprehajajo po političnih strankah, a bodo slej ko prej nekje srečali sami sebe. Toliko menjajo stališča, politično pripadnost, barve, da se bodo zanesljivo enkrat znašli v nerodni situaciji. Veliko pa nas je, ki smo ostali takšni, kot smo bili, in ostajamo pripadniki istih idej in ne spreminjamo svojega prepričanja skladno s potrebami sodobnega časa. Ne samo na politični sceni ampak tudi v življenju.« Zdaj ste že vrsto let predsednik Območnega združenja borcev za se je po vsej Evropi takrat dogajalo kot posledica nečesa, kar se je dogajalo pred tem. Če govorim za naš prostor, je bila to okupacija Slovenije na eni strani in odločenost ohraniti svobodo, kulturo, jezik, narodovo samobitnost, prepoznavnost kot upor na drugi strani. Na pretvarjanje zgodovine, ki smo mu priča zadnjih dvajset let, pa bili že tudi kakšno leto prej, gledam kot na prizadevanja tistih, ki želijo iz poražencev postati zmagovalci. Težko pa postaneš zmagovalec, če si se proti zmagovalcem boril in to tudi z orožjem v roki. To njihovo prizadevanje stališča, da se želijo oprati krivde iz tistega obdobja in sodelovanja z okupatorjem, Bojan Kontič ima v svojem uradu odlitek Belačevega kipa Karla Destovnika -Kajuha, pesnika in narodnega heroja. »Želim si, da tisti, ki prihajajo za nami, ne bodo opisovali zadnjih četrt stoletja kot obdobja zamujenih priložnosti.« Danes bi si želel, da bi si kdo od re-setiranih postavil zrcalo. Nekateri zanesljivo ne bi bili zadovoljni s tistim, kar bi videli. Sploh, če bi se spustili dovolj daleč nazaj v čas, ki bi ga s pomočjo selektivnega spomina radi izbrisali. Mnogo ljudi me je razočaralo, ko so se naenkrat spreobrnili.« Šoltes slavnostni govornik Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki tradicionalno zaznamujejo 27. april - dan upora proti okupatorju, 1. maj - praznik dela in 9. maj - praznik zmage nad fašizmom s prireditvijo. Letošnja bo jutri (v petek), 24. aprila ob 19. uri na prostoru pri tamkajšnji hiši mladih. Slavnostni govornik bo evro poslanec Igor Šoltes, priložnostni kulturni program pa bodo pripravili Pihalni orkester Zarja Šoštanj ter učenci Glasbene šole Gvido. a tp vrednote NOB v Šaleški dolini. »Včasih srečam koga, ki pravi -pa kaj imaš ti z borci, saj ti nisi bil takrat, ko so se borili, še niti rojen! Seveda nisem bil. Tako kot niso bili rojeni še mlajši od mene, pa so danes tudi člani organizacije. Ni pomembno, kdaj je človek rojen, za članstvo je pomembno, katere vrednote so mu blizu, kako gleda na preteklost, na zgodovino.« Zgodovino je mogoče pretvarjati, svobode in volje po svobodi pa nikoli. Nekako tako se glasi tudi sporočilo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ob 70. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom v 2. svetovni vojni. »Zgodovino pišemo iz dneva v dan, iz leta v leto, ustvarjamo jo tudi danes. Upam, da bodo naši zanamci lahko vsaj približno toliko ponosni na nas, kot smo mi na tiste, ki so zgodovino ustvarjali pred nami. Knjiga Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni britanskega zgodovinarja Keitha Lowa, ima pomenljiv naslov. Dotika se dogodkov po drugi svetovni vojni in tega, kar pa razumeti, da želijo s tem celo narodovo telo vključno s Korošci in Primorci in delom Prekmuija postaviti v vlogo poraženca 2. svetovne vojne. Del zmagovite koalicije smo bili ravno zaradi partizanskega boja, zaradi domoljubnih ljudi, tistih, ki so bili pripravljeni na oltar domovine položiti tudi svoje življenje kot najvišjo ceno. V zaprisegi slovenske partizanske vojske je bilo to tudi zelo jasno zapisano. V Združenju borcev za ohranjanje vrednot NOB Slovenije si bomo prizadevali, da bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami, dobile zelo jasno sliko o tem, kaj se je dogajalo v letih 1941-1945, kljub temu da je tega vedno manj zapisanega v šolskih učbenikih.« Mnogi danes niso zadovoljni. »Razumljivo. Spominjajo se časov, ko so živeli drugače, kot živijo danes, ko niso trepetali za službe, niso bili v strahu, kako preživeti družino, ni jih skrbelo, ali se bodo lahko otroci šolali, bodo dobili zdravstveno oskrbo, ko jo bodo potrebovali ... Ne bi želel, da me kdo 1. MAJjilg^lAAjt^ NA PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRAŠKO GORO! Šaleško-savinjski sindikati v petek, 1. maja 2015, že 36. leto zapored organizirajo prvomajsko srečanje na Graški Gori. Kulturni program s slavnostnim govornikom se bo začel ob 11. uri. Na Graško Goro bodo organizirani brezplačni avtobusi, v dolino pa se bodo vračali med 15. in 17. uro, ko se zaključi zabavni del srečanja. Prireditev v primeru dežja odpade. razume kot nostalgika po drugačni ureditvi in bivšem sistemu, menim pa, da bi glede na vrednote, za katere so mnogi darovali življenja v NOB, morali razmišljati o tem, da bi te vrednote dobile svoje mesto v zdajšnjem sistemu, da hi ljudje imeli več vpliva pri načrtovanju svoje prihodnosti. Ne razumem tistih, ki se danes bojijo zaposlenih, jim ne dajejo niti minimalne možnosti sodelovanja v upravljanju. A vse je minljivo. Upam, da se bo spreminjalo na bolje. Želim si, da tisti, ki prihajajo za nami, ne bodo opisovali zadnjih četrt stoletja v Sloveniji kot let zamujenih priložnosti.« V Topolšici je bila 9. maja 1945 podpisana brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. Dolgo si že prizadevate za državno proslavo v Topolšici. Kako bo letos, sedemdeset let pozneje? »Če kje, bi Slovenija morala praznovati v Topolšici, kjer je bila kapitulacija podpisana. A za to ni bilo razumevanja ne takrat, ko je denar bil, in ga ni ne zdaj, ko tudi denarja ni. Sam pa še vedno mislim, da bi morali ta dogodek v Topolšici zaznamovati tako, da bi bila tukaj ena z imeni in priimki. Padlo je 32.000 partizank in partizanov, 32.000 je bilo civilnih žrtev, 16.000 žrtev ko-laboracije vključujoč žrtve povojnega nasilja, žrtve so bile med prisilno mobiliziranimi v nemško vojsko in žrtve so bile tudi po 9. maju 1945, ko so se spopadi severneje od nas, na Koroškem, še nadaljevali. Za zdaj se trudi krajevna skupnost, pomaga Občina Šoštanj, pomaga Združenje borcev za ohranja- > »Za državno proslavo v Topolšici ni bilo razumevanja, ko je denar bil, in ga ni zdaj, ko denarja ni.« od državnih proslav. Podpis kapitulacije je pomembno zaznamoval tako tisti kot današnji čas. S tem je bilo končano obdobje vojne na slovenskih tleh, ki je po dostopnih podatkih zahtevala blizu 95.000 žrtev ali 6,3 odstotka takratnega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo veliko žrtev tudi tukaj. Spomenik na Titovem trgu to zelo nazorno pokaže nje vrednot NOB in trudili se bomo tudi v prihodnje. Bi si pa želeli, da bi to prevzela država in dala s tem sporočilno vrednost temu dogodku za Slovenijo in širše. Kapitulacija je bila podpisana za širši prostor in takšno bi moralo biti tudi praznovanje.« Danes osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora 27. aprilu bo danes, v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v domu kulture. Slavnostna govornica bo direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. »Brez 27. aprila 1941 ne bi bilo 9. maja 1945. Odločilen je bil za upor izkoriščanih, obubožanih ljudi za svobodo in lepše življenje. Zaradi tistih, ki so tako odločili v Vidmarjev hiši in šli v boj, imamo danes svoj jezik in svojo kulturo,« pred praznikoma pravi Bojan Kontič. ■ Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 4 4 POLITIKA «»^AS 23. aprila 2015 Mozirje turistično vse bolj prepoznavno Pred jutrišnjim praznikom smo se pogovarjali z županom Občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom Mira Zakošek Na jurjevo (24. april) praznuje občina Mozirje. Kraj je bil že prejšnji teden urejen, ves sijoč in cvetoč, res takšen, kot »vratom« v Zgornjo Savinjsko dolino tudi pritiče. Med tistimi, ki so na Mozirje še posebej ponosni, je župan Ivan Suhoveršnik. »Časi, ko smo imeli ob praznovanju občinskega praznika cel kup otvoritev, so mimo,« pravi, a vseeno našteje kopico pridobitev, ki so jih udejanjili v zadnjem letu. To so prostori za gorsko reševalno službo v Lokah. Še posebej pomembno je, da lahko na strehi pristane helikopter (so namreč zaledje za celotne Kamniške in Savinjske Alpe). Energetsko so prenovili Zdravstveni dom in zamenjali streho, ki jo je močno poškodovala toča. Skupaj z državo so odpravili tudi dva večja plazova (tistega na Gneču, ki je ogrožal 200 let staro stanovanjsko hišo, in še enega ob Mozirnici, ta je prav tako ogrožal stanovanjsko hišo). Rekonstruirali so cesto na Lepi Njivi (od Mlinarja pa skoraj do izvira Ljubije). Tekoče so vzdrževali vse občinske ceste in poravnali vse obveznosti do javnih zavodov. Postavili so doprsni kip kanoniku Alojzu Žagarju ter obeležje na cerkvi, kjer so zapisali imena vseh padlih Mo-zirjanov v prvi svetovni vojni. Tako so počastili spomin na 100. obletnico začetka prve svetovne vojne. Skoraj sedem let se v občini trudijo s pripravo občinskega prostorskega akta. Župan Suhovešnik je zelo vesel, da so pred dnevi vendarle dobili še zadnja soglasja odgovornih Množično čistili Mozirje je v tem času en lep velik park. Vse je urejeno, za to pa so zaslužni tudi krajani, ki so se množično udeležili očiščevalnih akcij. Pripravljenih pa imajo še kar nekaj projektov, s katerimi bi radi polepšali okolje. Končan imajo projekt za ureditev krožišč na gorenjskem klancu (ob vstopu v Savinjsko dolino) in pri avtobusni postaji v Mozirju, obnovili pa bi radi tudi šmihevsko cesto, a za vse to bi potrebovali državna sredstva. Upajo, da jih bodo dobili v letih 2016 ali 2017. ministrstev. Akt tako čaka zgolj še formalna potrditev v občinskem svetu. S tem dokumentom bodo lahko udejanjili številne razvojne načrte še posebej na področju turizma. Na lo nekdaj zelo dobro prepoznavno, še posebej so ga oboževali »difovci«, po letu 1990 pa je samevalo, številni poskusi oživitve niso bili uspešni. Zato sem zdaj toliko bolj vesel, tu turističnem zemljevidu Slovenije želijo namreč Mozirju turistični položaj še utrditi. Prvi korak k temu bo gozdna šola, ki bo skupaj s Športno unijo Slovenije odprla svoja vrata že v letošnjem letu. »To območje je bi- Knjiga o tržanu V času občinskega praznovanja pripravljajo še en »lušten« večer. Njihov sokrajan Aleksander Videčnik je spisal brošuro o tržanu Žanu Žigi Lajkofu, ki je živel na njihovem območju od leta 1870, bil pa je kronist Mozirja. Že poleti pa so dali obeležje na hišo, v kateri je živel Ivan Hribar (nekdanji župan Ljubljane), ki se je po prvi svetovni vojni zatekel v Mozirje, ki je bilo narodno zavedno in kjer se je počutil varnega. Ivan Suhoveršnik, župan Mozirja: »Turistično želimo postati še bolj prepoznavni.« bo kamp, adrenalinski park, prostor za mlade ...,« je ponosen župan Mozirja. V poletnih mesecih bodo prav tako s pomočjo državnih sredstev (projekt so dobili odobren pred kratkim) uredili Ločki jez in s tem izboljšali poplavno varnost celotnega Mozirja, zlasti pa Mozirskega gaja. Ravno v teh dneh so objavili razpis za pridobitev izvajalca del. Preko leta bodo skušali odpraviti še katerega od številnih plazov, uredili bodo vaško jedro v Šmihelu. »To je čudovita vasica pod Goltmi, čudovito ohranjen kraj, ki skriva polno narodopisnih izročil. Vaško jedro s cerkvijo, župniščem, šolo in gostilno je res prava turistična atrakcija, nekaj prav posebnega pa so Zaslužni sokrajani Letos so se v Mozirju odločili, da ob občinskem prazniku podelijo le dve priznanji, in sicer denarno nagrado ribiški družini ob njeni 60-letnici, zlato plaketo pa bo dobil Ludvik Es, »oče« radioamaterstva na njihovem območju. tudi prebivalci te vasi,« pravi Ivan Suhoveršnik, ki ima še veliko načrtov, a vseh še ne more uvrstiti med plane. Upa, da bodo letos posodobili še kakšen cestni odsek, zlasti na Lepi Njivi. Računa na kakšen nov razpis za čistilne naprave (projekte imajo pripravljene, prijavili so jih na razpis za regionalne spodbude, a bili prepozni, saj niso vedeli, da ga je mogoče oddati že ob polnoči, oni so to naredili zjutraj, ko so pošte odprte). Dogovoriti se bo treba tudi o vodovodu Letošč, kjer pa bo potrebno sodelovanje petih zgornjesavinjskih občin. Žal doslej dogovor ni bil uspešen, zato s projektom zamujajo, pravzaprav imajo zdaj še zadnjo možnost, da zanj pridobijo nepovratna sredstva, sicer se lahko zgodi, da ga bodo morali investirati sami. Ta zalogaj pa je tako velik, da si ga Suhoveršnik ne zna predstavljati. Zagotoviti ustrezen dostop do pitne vode Katičeva kandidatka za ministrico Stranka SD za novo ministrico za obrambo predlaga poslanko in podpredsednico DZ Velenjčanko Andrejo Ka-tič. Kot je po srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerar-jem pojasnil predsednik SD Dejan Židan, je Cerar predlog sprejel, očitno pa jo podpirajo tudi v DeSUSu. Z odhodom Katičeve v vlado se v Državnem zboru sprosti poslansko mesto, ki naj bi ga po prvih informacijah zasedel prav tako Velenjčan, 27-le-tni Jan Škoberne. S spremembo ustave zagotoviti vsem dostop do dobre pitne vode in preprečiti zlorabe Socialni demokrati predlagajo spremembo oziroma dopolnitev 70. člena Ustave RS, da se zagotovi univerzalen dostop do pitne vode. Na novinarski konferenci, skupaj z ZAAB, DESUS in ZL, je stališče SD predstavila podpredsednica DZ Andreja Katič, ki je izpostavila, da v Sloveniji trenutno marsikje potekajo zaključna dela pri vlaganjih za oskrbo pitne vode, kar priča o dobrem črpanju kohezijskih sredstev. Smo v obdobju, ko bo boj za ener-gente zamenjal boj za pitno vodo. Prisotna je že želja kapitala, da tudi iz pitne vode pridobi dobiček. Odgovor na ta pričakovanja je zapis določila v Ustavo RS o dostopu vseh do pi- tne vode ter o oskrbi s pitno vodo kot neprofitni javni službi. Ker je Slovenija bogata država z vodnimi viri, je še toliko bolj zanimiva za tiste, ki bi si na račun naših danosti v svoje denarnice želeli pospraviti velike dobičke. Ne glede na to, da imamo trenutno v Sloveniji dobro področno zakonodajo, je to moč spreminjati z navadno večino, tako je potreba po ustavni zaščiti pitne vode še toliko večja. Sprememba Ustave RS bo poleg zaščite vode in vodnih virov dala tudi jasen signal, da Slovenija ni supermarket, v katerem lahko vsak z denarjem kupi, kar si zaželi. Z zapisom v ustavo bo doseženo tudi to, da morebitna sprememba evropske zakonodaje pri podeljevanju koncesij za oskrbo s pitno vodo ne more vplivati na Slovenijo, saj bomo imeli v ustavi določeno, da ima pri nas vsakdo pravi- co do pitne vode in se oskrba s pitno vodo izvaja preko neprofitne javne službe. Socialni demokrati tudi pričakujemo, je zaključila poslanka, da pri tej pobudi ne bo šlo le za dejanja politikov, temveč za širšo družbeno zavezo. Predlog za zapis pravice do pitne vode v ustavo je tudi reakcija na predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, ki je sprožila evropsko državljansko pobudo Right2Water, v kateri je skoraj 2 milijona prebivalk in prebivalcev Evrope podpisalo peticijo o pravici do vode. Je pa že zdaj jasno, da predlog štirih strank ne bo dobil podpore. Za spremembo ustave je namreč potrebna dvotretjinska podpora, ki pa jo brez največje koalicijske stranke SMC ne bodo zbrali. V SMC pa so že napovedali, da predloga najverjetneje ne bodo podprli, ker pripravljajo svoj predlog. a lIMLIJ Kolektiv Ti Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17 16. aprila 2015 S GOSPODARSTVO 5 Želijo si vec članov Na skupščini Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice o padanju števila članstva, tretji razvojni osi, članarini ... Mira Zakošek S padanjem števila članov, še posebej majhnih in mikro podjetij, se srečujejo tudi v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Trend padanja se je sicer v zadnjem obdobju ustavil, a s trenutnim številom nikakor niso zadovoljni. Imajo namreč le 118 članov in 8 pridruženih članov (na območju, ki ga pokrivajo, pa je preko 1.000 gospodarskih in blizu 1.900 samostojnih podjetnikov). Bodo med tistimi, ki bodo skupaj z obrtno-podjetniško zbornico predlagali spremembo zakonodaje, da bi moral biti vsak gospodarski subjekt član vsak ene zbornice (gospodarske ali obrtno--podjetniške). Sicer pa so po besedah predsednice dr. Cvetke Tinauer in direktorja mag. Francija Kotnika lani dobro delali. Vsa delovna telesa so izpolnila plane, so pa žalostni, da se ni prav nič premaknilo s tretjo razvojno osjo, pri kateri smo trenutno spet tam, kot smo bili pred letom dni, pri predlogu na Šentrupert. Ta predlog sicer podpirajo (so ga tudi ves čas), a se jim zdi škoda izgubljenega časa, saj gospodarstvo zaradi sedanje slabe prometne povezave dobesedno diha na škrge. Skupaj z vsemi odgovornimi bodo naredili vse, da do izgradnje te prepotrebne ceste pride hitreje, kot je trenutno predvideno. Ponosni so na spodbujanje ino-vatorstva v tem okolju. Načrtno ga spodbujajo že petnajst let, najboljše inovacije tudi nagradijo, letos pa so izdali še poseben katalog, v katerem predstavljajo vse inovatorje in seveda tudi vse inovacije. Trstu in Celovcu, povezave pa načrtujejo tudi z Valjevom. Vsekakor se bodo tudi letos pridružili organiziranju dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva. Namenjen je osnovnošolcem, ki se odločajo za poklice. Radi bi prispevali, da bi se jih več odločilo za tehnične poklice. Prav tako bo- Več bi radi naredili tudi v izobraževanju. Z doseženim v lanskem letu niso bili zadovoljni, saj je bilo zanimanja malo, tako so lahko izvedli le 5 seminarjev, ki se jih je udeležilo zgolj 111 udeležencev. S članarino pokrijejo le še polovico dejavnosti, a se na skupščini niso odločili, da bi jo povišali, bolj Skupaj z župani in poslanci bodo skušali zagotovili gospodarstvu čim bolj prijazno poslovno okolje. Konference kakovosti lani niso pripravili, prestavili so jo letos zaradi zakonskih nejasnosti, so pa pripravili srečanje gospodarstvenikov in številne projekte za čezmejno sodelovanje. Letos jih bodo še nadgradili. Okrepiti želijo sodelovanje s slo- do organizirali srečanje gospodarstvenikov, županov in poslancev celotne regije, na njem pa bodo spregovorili o skupnem razreševanju aktualnih vprašanj, s čimer bodo skušali zagotavljati tukajšnjemu gospodarstvu boljše poslovno se bodo osredotočili v pridobivanje novih članov. Članarina znaša za mikro podjetja 45 evrov potem pa se povečuje, podjetja, ki zaposlujejo med 11 in 20 delavci, plačajo na primer 200 evrov letno, z večjimi pa se dogovarjajo za posebne pogodbe. venskimi podjetniškimi združenji v okolje. GOSPODARSKE novice Že marca 667 milijonov primanjkljaja Ljubljana - Država še vedno živi razsipno. V državnem proračunu je bilo že konec marca 667 milijonov evrov primanjkljaja, kar je malo več kot v prvem četrtletju lani. S tem je akumulirani proračunski primanjkljaj v letu 2015 dosegel že 48 odstotkov dovoljenega za vse leto. Marca se je v proračun steklo 652 milijonov evrov prihodkov oziroma deset odstotkov več kot februarja. Od tega je bilo davčnih prihodkov za nekaj manj kot 522 milijonov evrov, kar je 18 milijonov evrov manj od napovedi finančne uprave. Še posebej so se marca zmanjšali prilivi od davka na dodano vrednost, in sicer za 27 odstotkov, po drugi strani pa so se občutno povečali prihodki od trošarin. 17 tisoč napačnih »dohodnin« Ljubljana - Če prejemate pokojnino in ste že prejeli informativni izračun dohodnine, ga dobro preglejte. Zpiz je namreč Finančni upravi poslal napačne podatke za več kot 17 tisoč prejemnikov pokojnin. Furs je v prvem pošiljanju tako odposlal 4.276 napačnih informativnih izračunov dohodnine. Za njihovo nepazljivost kazni ni, vaša pa vas zna pošteno udariti po žepu. Ljubljana svetovna turistična destinacija Ljubljana - Ljubljana je dobila prestižno nagrado Svetovnega potovalnega in turističnega sveta. V finalu izbora za najboljšo turistično destinacijo se je slovenska prestolnica ,borila' z območjem severovzhodne obale Taj-vana ter mestom Sozopol iz Bolgarije. Slovenska prestolnica je zmagala v kategoriji turističnih destinacij, nagrado pa so ji podelili na slovesni razglasitvi v Madridu. Rogla v družbi najboljših V zadnji zimski sezoni se je Unituijev center Rogla po štirih letih ponovno pridružil mednarodnemu ocenjevanju smučišč Skiarea test, ki predstavlja instrument za izbor podatkov o kakovosti ponudbe v zimskošportnih turističnih centrih v Avstriji, Švici, Italiji in Franciji. Smučarske centre je anonimno ocenjevalo 220 strokovno usposobljenih ocenjevalcev. V družbi prestižnih evropskih smučišč, kot so Bad Kleinkirchheim, Kitzbuchel, Zillertal in mnogi drugi, se je Rogla veselila priznanj za najbolj priljubljen gorski hotel - Hotel Natura, in priznanja za domiselno gostinsko ponudbo, ki ga je prejel sodelavec Robert Špile, vodja zunanjih gostinskih obratov na Rogli. Še posebej ponosni so na priznanje v kaegoriji Fun & Action (zabava in akcija), v kateri je Fun Park Rogla z atraktivno zgrajenim in kvalitetno vzdrževanim parkom ter odmevnimi dogodki prejel zlato priznanje. a Premogovnik prodaja Premogovnik Velenje je z objavo javnega razpisa zbiranja ponudb začel postopek dezinvestiranja oziroma odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Prodajo hotela Barbara v Fiesi (izhodiščna cena 3,4 milijona evrov) in hotela Ole- ander v Strunjanu (2,72 milijona evrov) je že objavil. V skladu z zakonodajo in s postopki bo družba za vsako prodajo pridobila soglasje nadzornega sveta Premogovnika Velenje in o tem obvestila tudi socialne partnerje. Eden od razpisnih pogojev je tudi prevzem zaposlenih, ki delajo v teh objektih. V nadaljevanju naj bi prodali še Center starejših Zimzelen, Vilo Široko z zemljišči, Restavracijo Jezero, Belo dvorano, upravno zgradbo Gosta, Stekleno direkcijo in poslovni prostor Šmartno ob Paki ter zemljišča. a Ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela čestitamo vsem občankam in občanom. v* Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, Občinski svet in Uprava občine Vabljeni na prvomajsko srečanje na Pristavo pod grad Forhtenek od 12. ure dalje. Želimo vam prijetno praznovanje dneva upora proti okupatorju in dneva zmage. V Topolšici se bomo 9. maja skupaj spomnili dogodkov ob koncu 2. svetovne vojne pred 70 leti. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »»WAS 23. aprila 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 15. aprila Svet osnovne šole Deskle je razrešil ravnatelja Vojka Simčiča in s tem sledil pozivu šolskega inšpektorata, ki je opravil izredni nadzor zaradi medvrstniškega nasilja in kršitev šolske zakonodaje. Po dogovoru so učitelji odpovedali bojkot. Učitelji so se razveselili in odpovedali bojkot, ko se je ministrstvo za izobraževanje zavezalo, da bo osnovnim šolam v tem šolskem letu zagotovilo dodatna sredstva za financiranje vrednotenja preizkusov znanja. Specializirano državno tožilstvo je imelo težave z vročanjem pošte Janezu Janši. Evropski poslanci so z veliko večino sprejeli resolucijo, v kateri Turčijo pozivajo, naj prizna, da je bil nad Armenci v nekdanjem Oto-manskem cesarstvu pred sto leti storjen genocid. V Sredozemskem morju je na poti iz Libije v Italijo umrlo 400 pre-bežnikov. Še ena človeška organizacija (Human Rights Watch) je ugotovila, da so pripadniki skrajne sunitske skupine Islamska država sistematsko posiljevali in se znašali nad ženskami ter dekleti iz skupnosti jezidov na severu Iraka. Getrtek, 16. aprila Predsednik Borut Pahor je v predsedniški palači predstavljal idejo o postavitvi spomenika vsem žrtvam vojn, ki ga državni vrh sicer podpira. Komisija za nadzor javnih financ je Računsko sodišče pozvala, naj revidira poslovanje Banke Slovenije. Predsednik sodišča Tomaž Vesel je odvrnil, da ni prepričan, ali ima polne pristojnosti za to. Sindikati so pogledali osnutek nacionalnega reformnega programa 2015-2016 in dejali, da ljudje niso številke ali proračunske postavke. Koalicijski partnerji so sklenili, da je Zavarovalnica Triglav strateško podjetje, ki se ne bo prodajalo. Hrvaško javnost je razburila namera države, da poišče svojo lokacijo za odlagališče polovice jedrskih odpadkov iz krške nuklearke. Petek, 17. aprila V Logarski dolini so se sešli predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Govorili so o regionalnem sodelovanju, pogledih na prihodnost Evropske unije in perečih vprašanjih v svetu. Mediji so pisali, da naj bi finančna preiskava pri Janezu Janši razkrila 520 tisoč evrov premoženja nepojasnjenega izvora. Sindikat Sviz in ministrstvo za izobraževanje sta tudi uradno podpisala dogovor na področju kriterijev za plačilo vrednotenja preizkusov nacionalnega preverjanja znanja. Policija je dan po zaključku akcije, v kateri je pospešeno merila hitrost vožnje, sporočila, da je obravnavala 1.225 prekrškaijev. Policija je v enem dnevu napovedane akcije meritve hitrosti obravnavala več kot tisoč prekrškarjev. Letalo srbskega predsednika To-mislava Nikolica, to je bilo na poti v Vatikan, kjer bi se moral sestati s papežem Frančiškom, je le za las ušlo strmoglavljenju. Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija do leta 2023 zgradila svojo vesoljsko postajo. Sodišče v Pekingu je ugledno kitajsko novinarko Gao Ju zaradi izdaje državne tajnosti tuji spletni strani obsodilo na sedemletno zaporno kazen. Sobota, 18. aprila Slovenski skavti in skavtinje so praznovali 25 let delovanja. V Ljubljani so v okviru Koalicije proti tajnim sporazumom protestirali nekateri znani obrazi politike in drugi podobno misleči, ki so izrazili svoje nasprotovanje sporazumom HIP, Ceta in Tisa, ter pozvali k njihovi ustavitvi, saj da gre za kovanje dobičkov na račun ljudi. Mediji so poročali, da naj bi v Grčijo iz Rusije kmalu steklo do pet milijard evrov kot predplačilo za velike projekte, a so iz Kremlja poročila in obstoj dogovora že zanikali. Zavarovalnica Triglav se ne bo prodajala. Predsednik Republike srbske Mi-lorad Dodik je prvič po koncu vojne v BiH obiskal center Potočare, kjer je položil venec žrtvam pomora v Srebrenici. V Kijevu sta dva zamaskirana moška ustrelila ukrajinskega novinarja Olesa Buzino. V medijih se je pojavila vest, da bo Grčiji denar posodila Rusija. Kremelj je to zanikal. Med množico pred banko v afganistanskem mestu Džalalabad se je razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je umrlo najmanj 33 ljudi, odgovornost za napad pa je prevzela Islamska država. Avstralska policija je prijela pet osumljencev, ki naj bi po vzoru Islamske države načrtovali napad na slovesnosti ob 100. obletnici prve svetovne vojne v Melbournu prihodnji teden. Žabja perspektiva Viktorja za najboljšega voditelja zabavne oddaje za lansko leto je prejel nekdanji Velenjčan Peter Poles. To je že njegov tretji viktor. Trenutno vodi oddajo Dan najlepših sanj na POP TV. Nedelja, 19. aprila V Sredozemskem morju se je zgodila nova tragedija, saj se je v bližini libijske obale prevrnila ladja, ki je prevažala prebežnike. Umrlo je okoli 700 ljudi, ki so bili na krovu. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovic je izpostavila prioriteti: izhod iz krize in gospodarski razvoj. »Reka, Koper in Trst se morajo povezati,« je dejala. Na spletu se je pojavil nov posnetek Islamske države, ki prikazuje, kako so skrajneži postrelili in ob-glavili okoli 30 etiopskih kristjanov v Libiji. Zdravniki so vztrajali pri napovedani stavki. Mednarodna organizacija za migracije je sporočila, da je prejela klic na pomoč s potapljajočega se plovila v Sredozemskem morju, na katerem je bilo več kot 300 ljudi. V napadu v srednji šoli v Barceloni je umrl učitelj, nekaj ljudi pa je bilo ranjenih. Policija je storilca, 13-letnega dijaka, ki naj bi učitelja ustrelil s samostrelom, že prijela. Poljska je na zagovor poklicala ameriškega veleposlanika in od njega zahtevala opravičilo zaradi spornih izjav, ki jih je o holokavstu podal direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Torek, 21. aprila Tokrat so protestirali študentje. Opozarjali so, da je čas, da se začne upoštevati že 22 let veljaven zakon in da se področje pripravništev v socialnem varstvu dokončno uredi. Sredozemsko morje je tokrat vzelo življenja približno 700 ljudem. Prebivalci mednarodno nepriznanega severnega dela Cipra so volili predsednika. Na Finskem pa so volili predstavnike parlamenta. Največ glasov je dobila opozicijska liberalno-kmetij-ska Stranka centra. Ponedeljek, 20. aprila Zdravniški sindikat Fides je vztrajal pri sprejetju standardov iz modre knjižice in zvišanju plač ter tudi pri enourni stavki, napovedani za sredo. Nekateri časopisi so že pisali, da naj bi ustavno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Patria in jo vrnilo v ponovno sojenje. A iz ustavnega sodišča so sporočili, da dokončne odločitve še ni. Kandidatka SD za obrambno ministrico. SD je za novo ministrico za obrambo predlagal poslanko in podpredsednico Državnega zbora Andrejo Katič. V stranki so imeli sicer delo s Slovenijo v prihodnosti. Dejali so, da si želijo, da »bi bila država leta 2030 dobra za vse«, zato so predlagali šest ukrepov, med njimi tudi legalizacijo marihuane in odpis dolgov najrevnejšim. Koalicijski vrh je zbližal stališča o ukrepih, ki bodo zajeti v programu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu. V ZDA se je zgodil nov primer policijskega nasilja, v katerem je šest policistov domnevno brez razloga v intervencijsko vozilo zaprlo 25-letni-ka, ki je nato umrl zaradi prelomljene hrbtenice. Južnokorejski premier Li Van Ku je po le dveh mesecih na položaju zaradi obtožb o korupciji in sprejemanju podkupnine ponudil odstop. Kič Jure Trampuš Velenje se mi je vedno zdelo lepo mesto. Jasno, tu sem odrasel, a vseeno, četudi spregledam cvetlična tekmovanja, je bilo Velenje vedno zeleno, prostorno, prijazno in dovolj majhno, da je spominjalo na svetlo sosesko. Morda sem ga tako razumel, ker sem živel v samem centru na Cankarjevi še v času, ko je bilo namesto promenade spodaj pod mojim oknom veliko visokih dreves. Nekateri so trdili, da so bila odveč in so jih podrli, morda, a gotovo je bilo takrat bolj prijazno, poleti tudi hladneje, tam zgoraj v četrtem nadstropju enega od prvih blokov, ki je nastal v prebujajočem se rudarskem centru ... Kasneje sem spoznal besedo urbanizem in ideje Nestla Žganka. Njegov pogled na to, da mora novo socialistično mesto predstavljati duha modernega človeka in da delavci ne smejo živeti v barakah, šola pa ne v konjušnici. Nastalo je mesto moderne, Titov trg, stavbe okoli njega, občinska, kulturniška, nove šole, direkcija. Ljudje, ki so mesto načrtovali, so o njem veliko razmišljali, zato je bilo tako zeleno, zato je bilo prijetno, funkcionalno, prijazno. Dovolj veliko, da ni bilo premajhno. Nato se je mesto razvijalo naprej, nastali so novi blokovski zaselki, z manj premisleka, poguma in vizije, a vseeno mesto ni pozabilo sanj svojih načrtovalcev. A ti so bili iz drugega časa, drugega političnega sistema - to, da so sredi mesta postavili velik trg, je imelo čisti političen predznak, velik javni prostor je primeren za velike javne parade - in ko se je sistem zamenjal, se je zamenjala tudi miselnost. No, pravzaprav se ni zamenjala, izginila je. Ko danes prihajam v mesto, sem vsakič znova presenečen, kam lahko pripelje pomanjkanje vizije. Kateri so novi reprezentativni objekti, ki so v zadnjih dveh desetletjih zrasli v mestu moderne? Vse skupaj seje začelo s stekleno zgradbo, ki so jo na silo stlačili ob Delavski klub, in Mi-roglijev spomenik italijanskim partizanom, nato pa je šlo iz leta v leto na slabše. Ce spregledam avtobusno postajo in novo parkirno hišo, je ostalo nedomišljeno, kričeče. Mercator pri Rdeči dvorani je podoben tisočim nakupovalnim centrom, nova bela promenada je morda dobronameren, a nesrečno monoliten poskus, kako postaviti spomenik, na mesto, kjer ni njegov prostor, pri čemer most še nekako funkcionira, vse ostalo okoli njega pač ne, pritlične trgovine, ki so zrasle na zahodu, bi zaradi vizualnega onesnaževanja morali z odlokom prepovedati, zgoraj na Gorici je še vedno nedokončani, podirajoči se stanovanjsko-po-slovni objekt, tam ob Paki pa stisnjen blok. Da o vrstnih hišah, ki bodo pojedle druga drugo, ne pišem. Dobri zgledi niso tako daleč. Center Ljubljane seje v času Jankovica iz napol pozabljenih sebičnih hiš, v katerih je kraljevala ednina, spremenil v moderen, zračen, odprt javni prostor. Ni se treba odpeljati do Ljubljane - delavska vizija je potopila velik del Šaleške doline, pisalo se je o dolini smrti, območja okoli jezer so bila zapuščena in nevarna. Danes je drugače, mestu je iz degradiranega območja uspelo ustvariti športno-sprehajalni center, pa tudi pozabljeni Sončni park je dobil nova oblačila ... Sredi devetdesetih, ko je padel železni zid, smo se nekoč vozili proti Varšavi, čez Avstrijo, Ceško k Poljski v objem. Države vzhodnega bloka so zadihale z vetrom kapitalizma in ob nekdanji, z vojsko zastraženi meji, so začeli poganjati Duty free shopi, različni moteli, igralnice in striptiz klubi za goste iz bogatega zahoda. Vsi ti lokali so bili zaslepljeni z neonsko svetlobo in različnimi izveski, da je od daleč (in blizu) izgledalo kot posebej grda novoletna jelka. Bilje Divji vzhod. In, žalibog, v ta ne ujemajoči se postmodernistično nesamozavestni zmazek se spreminja mesto moderne in njegov center. Blišč in beda kapitalizma se zrcali tudi v njegovih stavbah. O načrtovalcih mesta, ki se na zahodu začne s kričečim rumenim stopom, ki v angleščini poziva h kupovanju, na vzhodu pa konča z okrašeno bazno postajo, ki je podobna najbolj nesrečni palmi v temnem kotu kitajske trgovine, si ne morem misliti kaj zares dobrega. Postavili so mu spomenik, očetu mesta Nestlu Žganku, tam pod občino gleda maketo novega centra, zadovoljen in zamišljen. Verjetno bo neke noči dvignil glavo in odkorakal stran, stran od mesta, ki ga je zgradil in ki je pozabilo na njegov sen. Maja nevarni odpadki PUP Saubermacher vsako leto organizirajo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V okviru te akcije boste lahko nevarne odpadke (olja, pesticide, lake, baterije, zdravila ...) oddali v posebni premični zbiralnici. Na pot bo krenila 4. maja na Gorici v Velenju in bo do 21. maja obhodila celotno Šaleško dolino. Delitev vreč v Zgornji Savinjski dolini Leta 2013 so se v Zgornji Savinjski dolini, v petih občinah, kjer PUP Saubermacher izvaja koncesijsko dejavnost ravnanja za odpadki, odločili za odvoz embalaže po sistemu »od hiše do hiše«. Približno 70 odstotkov gospodinjstev se je odločilo za uporabo embalažnih vrečk namesto zabojnikov. Vsako gospodinjstvo za obdobje enega leta prejme 26 embalažnih vrečk. Razdeljevanje v posameznih občinah se začne prve dni maja. Postavljeni novi »tekstilkoti« V Šaleški dolini so lani na več lokacijah postavili rdeče zabojnike, imenovane tekstilko. Ljudje so jih zelo dobro sprejeli. Letos so še enega postavili v kraju Gorenje v občini Šmartno ob Paki. V začetku aprila pa so jih posta- vili še na petih lokacijah v Zgornji Savinjski dolini - v Nazarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Solčavi. Oblačila, ki jih ne potrebujete več - posteljnino, zavese, čevlje v parih ..., lahko oddate v te zabojnike. Večino oddanega bo našlo nove lastnike, nekaj bo predelanega v krpe, tisto, kar bo res neuporabno, pa bodo sežgali. a mkp Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17 16. aprila 2015 S DRUŽBA 7 Velenje ima visok standard parkiranja Režim v modrih conah se spreminja, stalnica so cene Milena Krstič - Planine Velenje, 8. aprila - Modre cone so v Velenju stalnica zadnjih dvanajstih let. Parkirni režim so najprej s conama A in B uvedli v strogem centru mesta in okolici Zdravstvenega doma, potem pa ga s cono C razširili na Kardeljev trg in Stante-tovo. V tem času so sredi intenzivnih priprav na širitev modrih con na območje naselja Gorica. »Ves čas smo režim prilagajali željam in potrebam občanov in spreminjali bodisi območje bodisi čas trajanja brezplačnega parkiranja v modrih conah,« pravi Rudi Vuzem, ki v Uradu za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje bdi nad njimi. »Edina stalnica so pravzaprav cene parkiranja v modrih co- omogočena tudi višja kakovost bivanja.« Poleg tega na teh parkiriščih ni več vozil, ki tja ne sodijo in so pred uvedbo modrih con zasedala parkirna mesta. Pred kratkim so območje modre cone B, to je cona, ki je v okolici Zdravstvenega doma, razširili na Cesto Bratov Mravljakov 1 in Efen-kovo 2. »Poglavitni razlog je bila čajo parkirnino. Parkomat je postavljen tako v zgornji kot spodnji etaži,« pravi Vuzem. To pomeni, da v spodnji etaži stanovalci z abonmaji ne morejo več parkirati brez plačila, čeprav imajo abonma za cono B. V > So sredi priprav na uvedbo modrih con na Gorici. > nah,« doda. Pri tem misli tako na abonmaje za stanovalce (prvega in drugega, ker so stanovalci upravičeni do dveh), letne karte in uro parkiranja, ki znaša 40 centov. »Standard parkiranja je v Velenju je zelo visok. Redko kje lahko voznik sredi delovnega dne v središču mesta parkira praktično brezplačno,« pravi. Pol ure parkiranja je namreč brezplačno. Zadovoljni pa so tudi stanovalci, sicer si širitve modrih con še na druga območja ne bi želeli. »Seveda je bilo povsod sprva nekaj skepse, zaskrbljenosti, a se je potem izkazalo, da so stanovalci določenega kvarta, kamor smo jih razširili, z njimi samo pridobili. Parkiranje jim je bolj dostopno, lažje je, na parkiriščih je več reda, s tem pa stanovalcem Rudi Vuzem: »Stanovalci v modri coni B lahko brez plačila po novem parkirajo samo v zgornji etaži.« potreba tamkajšnjih stanovalcev po uvedbi več reda na parkiriščih.« Spremenjen pa je tudi parkirni režim v garažni hiši pri Zdravstvenem domu, kjer je pred spremembo v obeh etažah veljal sistem modre cone B, kar pomeni, da so lahko v njej parkirali stanovalci z abonmaji, občani z letnimi kartami in tisti, ki so parkirnino plačali na parko-matu. »Po novem je spodnja etaža, pokriti del, izločen iz modre cone, v zgornji pa se režim ni spremenil, kar pomeni, da tam še vedno lahko parkirajo stanovalci z abonmaji B, imetniki letnih kart in ostali, ki pla- Spodnja etaža garažne hiše pri Zdravstvenem domu je po novem plačljiva tudi za imetnike abonmaja B. spodnji etaži je parkirnina plačljiva ves dan vse dni v letu. Tako so zagotovili dovolj parkirnih mest za tiste, ki pridejo v Zdravstveni dom. Dogajalo se je namreč, da so imetniki abonmajev, ki avtomobilov ne potrebujejo vsak dan, svoja vozila puščali v pokritem delu. S tem pa se je precej zmanjšalo število razpoložljivih parkirnih mest za obiskovalce. Kot že rečeno, bodo modre cone razširili tudi na območje naselja Gorica, kjer že z nestrpnostjo pričakujejo dokončanje gradnje po-slovno-stanovanjskega objekta, ki bo med drugim z novo garažno hišo prinesel tudi spremembe v parkiranju. »Pridobili bomo več kot 400 dodatnih parkirnih mest in uvedli podoben režim parkiranja, kot je na Kardeljevem trgu in Stantetovi. Del parkirišč bo zunaj, del v garažni hiši. Cena še ni določena, trudimo pa se, da bo cena najema parkirnega mesta primerljiva s cenami na Kardeljevem trgu. Parkiranje bo omejeno vse dni, brezplačno pa bo parkiranje do 2 uri z možnostjo podaljšanja brezplačnega parkiranja ob vikendih.« Medobčinskemu inšpektoratu dela ne zmanjka Največ dela imajo redarji - Komunalna inšpekcija vse pogosteje pogleduje v zabojnike Milena Krstič - Planine Velenje - Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja je v lanskem letu opravljala naloge za občine ustanoviteljice: Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje in Vransko. Največ so delali v mestni občini Velenje, sledile pa so občine Šoštanj, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki in Braslovče. »Nadzore opravljamo po mesečnih planih, ki jih izdelamo skupaj z ustanoviteljicami, če je treba, pa smo prisotni tudi drugače. Največ dela je v redar-stvu in inšpekciji, za vse tri šaleške občine pa izvajamo tudi naloge s področja varstva okolja,« pravi vodja urada Sonja Glažer. »Pozimi, ko sneži, spremljamo stanje očiščenosti peš površin in ostalih površin. Lani smo imeli veliko dela ob žledu, ko smo opozarjali na nevarnost polomljenih vej na javnih površinah, spomladi, ko ljudje čistijo okolico vrtov, nadziramo, da ne prihaja do nekontroliranega kurjenja odpadkov, ob koncih tedna smo prisotni na lokacijah, kjer bi lahko prihajalo do vandalizma ... Prilagajamo se.« Redarji vključeni v številne preventivne akcije V medobčinski inšpekciji je osemnajst zaposlenih, dva redarja sta se na novo zaposlila lani. Ti imajo največ dela v mirujočem prometu oziroma je to prioriteta njihovega dela. »Pri tem ne gre samo za represijo, čeprav ljudje velikokrat vidijo zgolj to. Redarji so vključeni v številne preventivne akcije, sodelujemo v tednu mobilnosti, prisotni V Komunalnem podjetju Velenje skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, " . odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajanje pogrebno pokopališke dejavnosti. Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe. Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje! Sonja Glažer: »Nismo sodniki, da bi razsojali.« smo na začetku šolskega leta, pomagamo pri izvedbi kolesarskih izpitov, ob bolj množičnih dogodkih skrbimo, da promet poteka normalno ...« Komunalna inšpekcija ima največ dela z odpadki »Nadziramo ustreznost ločevanja in odlaganja odpadkov v zbiralnice sekundarnih surovin. Lani smo že izvedli nekaj nadzorov, letos bomo to nadaljevali. Kontrole izvajamo tako, da natančno pregledamo odložene odpadke.« Težave so še vedno prisotne v mnogih večstanovanjskih objektih. »Ponekod že zelo dobro ločujejo, ponekod še vedno ne.« Pri pregle- dih opažajo, da je v mešanih komunalnih odpadkih še veliko bioloških, hrane, veliko je tudi embalaže. »Škoda je, da ljudje tega ne ločujejo že na samem izvoru, v stanovanjih. Nekateri pa ločujejo, a kaj, ko potem vse vrečke prej ločeno zbranih odpadkov in embalaže vržejo v en zabojnik.« Tudi kaznovali so že, čeprav je včasih zelo težko najti povzročitelja. Glažeijeva pravi, da se stanje sicer izboljšuje, da pa je še veliko rezerv. Inšpekcija za ceste Ta spremlja poškodbe na cestiščih, opozarja na nepravilne označbe, nepopolno prometno signalizacijo, posege v pasove cest, onesnaženje cest ... Pri sosedskih sporih nimajo pristojnosti Naloge, pristojnosti in nadzori so določeni v zakonih in sprejetih občinskih odlokih. Nanje pa se obračajo tudi občani. »Velikokrat z zadevami, ki niso ravno v pristojnosti inšpekcije. Včasih so to medsosed-ski spori, ko se dva odrasla soseda ne moreta pogovoriti in želita, da spor rešuje nekdo tretji. To pa ne gre. Včasih gre za stvari, ki so zrele za sodišče. Poslušamo in napotimo ljudi na prave naslove oziroma tudi kakšno stvar preverimo, pogledamo, nismo pa sodniki, da bi razsojali,« pravi vodja urada. Postopki občinskih redarjev Tak je naslov zloženke, s katero želijo ljudi seznaniti o pristojnostih in pooblastilih. Vsebina je objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje. Župan občine Nazarje Matej Pečovnik s sodelavci in občinski svet. Čestitamo ob dnevu upora in prazniku dela, 1. maju! *........................m M?- a? Član občinskega sveta v začasni funkciji župana Bojan Borovnik, občinski svet ter občinska uprava občine Mislinja a Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE »"WAS 23. aprila 2015 Zadovoljni z vpisom Vrtec Velenje postaja še večji - Maja odpirajo še dva nova oddelka - Ostajajo tudi vsi okoliški vrtci - Jeseni dve mobilni enoti pri vrtcu Vrtiljak? Velenje, 20. aprila - V petek popoldne so v Vrtcu Velenje zaključili redni vpis novincev za novo šolsko leto. Starši so imeli 14 dni časa, da izkoristijo redni vpis. Tudi po njem bodo vpisovali novince, a tisti, ki izkoristijo redni vpis, imajo prednost pri razvrščanju otrok v želeno enoto. Po besedah ravnateljice Nataše Doler je Vrtec Velenje že tako velik, da morajo takoj začeti oblikovati oddelke za novo šolsko leto, ki se bo začelo 1. septembra. V ponedeljek zjutraj natančnih statistik o letošnjem vpisu otrok v vrtec še niso imeli, a so že vedeli, da so z njim lahko res zadovoljni. »Interes staršev za vpis je bil tudi letos velik. Vpisalo se je 255 otrok. To je ravno prav, da nam ne bo treba oblikovati čakalnih list za vstop otroka v vrtec. Ocenjujemo, da bo vrtec zapustilo 320 šestletnikov, morda se kateri od njih še ne bo odločil za vstop v šolo. Šele konec avgusta bomo imeli čisto realno sliko, sploh ker bomo verjetno do takrat vpisali še nekaj otrok,« izvemo. Slovenska zakonodaja natančno določa, kdaj lahko starši vpišejo otroka v vrtec. Po njej mora malček dopolniti 11 mesecev starosti, drugi pogoj pa je, da je mama zaključila porodniški dopust. Zato morajo tiste, ki bi radi v vrtec vpisali nekaj mesecev starega otroka, ker si pač želijo zagotoviti prosto mesto, ko se bo mami porodniški dopust končal, zavračati. »Po zakonu je določen tudi redni vpis, ki Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler: »Od maja dalje bomo imeli že 83 oddelkov.« nam služi za lažjo organizacijo dela. Sicer pa lahko starši otroka vpišejo skozi vse leto,« še doda naša sogovornica. Čakalna lista ni izpraznjena Vrtec Velenje je dolga leta veljal za vrtec, v katerem ni bilo čakalnih list, saj so s pomočjo MO Velenje nenehno urejali nove igralnice in iskali nove prostorske rešitve. V zadnjih letih jih imajo, sploh po novem letu. Trenutno imajo na čakalni listi še okoli 20 otrok in to kljub temu, da bodo maja na OŠ Gustava Šiliha odprli še dva nova oddelka. »Tja bomo preselili najstarejše otroke iz enote Vrtiljak, tam pa bomo prostor sprostili za najmlajše. Kljub temu prostora za vse ne bo, čeprav bo naš vrtec imel sedaj 83 oddelkov, kar za nas pomeni veliko prostorsko stisko. Res smo hvaležni, da imajo na MO Velenje in naših osnovnih šolah velik posluh za reševanje prostorskih težav. Upamo, da bomo že do septembra dobili še dva mobilna oddelka pri enoti Vrtiljak. Občina že ureja vse potrebno za postavitev.« Vpis je dober tudi na podeželju, zato bodo obdržali vse enote. Žal pa, če bi se kje pokazalo, da je interes staršev večji od prostih mest, ne bodo mogli urediti dodatnih igralnic. Sicer pa so še vedno največje potrebe v mestnih enotah vrtca. V teh dneh se veselijo majskih in junijskih dogodkov, ko bodo strokovne delavke skupaj z otroki pripravile nastope, s katerimi starše razveselijo, hkrati pa pokažejo, kako ustvarjalni so. Poletje bodo tudi letos izkoristili za manjše obnove v enotah, saj so v preteklih letih uspeli opraviti številne večje posege v stavbe. V eni od enot še načrtujejo obnovo sanitarij in kanalizacije, a ne vedo, če se bo to zgodilo že v letošnjem poletju. a Bojana Špegel Vpis pričakovan Šmartno ob Paki - V vrtcu Sonček, ki sodi pod okrilje javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki, so z vpisom otrok za novo šolsko leto zadovoljni. »Je pričakovan,« je povedal ravnatelj šole Bojan Juras. Razpis je veljal le za tiste starše, ki bodo otroka vključili v dejavnost vrtca v šolskem letu 2015/2016 na novo. Prejeli so 27 prijav, vrtec pa zaradi odhoda v šolo zapušča 31 otrok. »V naslednjih dneh se bomo lotili oblikovanja skupin, a bežen pogled na število otrok kaže, da bomo oblikovali 8 skupin, kar je toliko, kot jih imamo v tem šolskem letu. Naj pa ob tem še povem, da se vedno najde kdo od staršev, ki želi vključiti svojega otroka v vrtec med šolskim letom. V tekočem je bilo takih 10. Potrudimo se, da zadovoljivo potrebe,« je še dejal Bojan Juras. a tp V Vrtcu Šoštanj še prostor Šoštanj - Vpis varovancev za leto 2015/2016 v Vrtec Šoštanj poteka po pričakovanjih, pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak. Iz vrtca odhaja v 1. razred velika skupina otrok, za tisto, ki prihaja, pa bo na voljo dovolj mest. Kljub temu se vseh 21 oddelkov vrtca hitro polni, v vsakem pa je še kakšno prosto mesto. V Topolšici so vsi štirje oddelki že precej zasedeni, prav tako pa je tudi v Gaberkah, kjer sta oba oddelka že skoraj polna. a mkp Ideja, o kateri bodo razmišljali Nikoli ne reci nikoli - To bi bila najboljša praksa Tatjana Podgoršek Dijaki in dijakinje Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje (ŠCV) so se s svojimi kulinaričnimi dobrotami, ki so jih pripravili pod vodstvom svojih mentorjev, že izkazali na kar nekaj prireditvah v mestni občini Velenje. Ob ogledu na sodobno urejene kuhinje ne presenečajo razmišljanja nekaterih, zakaj dijaki ne pripravljajo toplih obrokov tudi za sošolce in sošolke. Priprava teh bi jim lahko služila za opravljanje obvezne prakse. Za dijake Šole za storitvene dejavnosti bi morali pripraviti 430, za dijake šol ŠCV pa 1874 obrokov. »Ideja je vredna razmisleka. Ne bi bilo slabo, če bi jo posredovali Centru za poklicno izobraževanje RS in jim predlagali, da bi pri spreminjanju programov upoštevali takšne pobude. V okviru obstoječega programa pa to skoraj ni možno,« je dejala Mateja Kle-menčič, ravnateljica šole, in dodala: »Za vsakega novega ministra za izobraževanje bo uvedba vajeništva poseben izziv in močno upam, da bo prekosil tradicionalno razmišljanje in posegel po novih podjetniških idejah, kar se danes na vsakem koraku pričakuje predvsem od mladih.« Najprej je treba dijake naučiti Klemenčičeva je pritrdila mnenju, da je dijakom šole na voljo sodobna oprema za izvajanje praktičnega pouka oziroma za učenje vsebin, ki kasneje omogočajo zaposlitve v obratih, kjer se pripravlja mnogo večje število obrokov kot na šoli. »Najprej je torej potrebno dijake pod budnim očesom naših izkušenih mentorjev - profesorjev, vsebin naučiti. Učni program je sestavljen tako, da se dijaki postopkov priprave različnih vrst hrane učijo postopoma vsa leta.« Ob koncu prvega letnika znajo dijaki - po njenih besedah - nekatere postopke za pripravo jedi, na koncu drugega in tretjega letnika poklicnega izobraževanja pa še nove. Sestavni del programa je tudi učenje strežbe. Šele opravljen zaključni izpit ali poklicna matura sta zagotovilo, da dosega dijak takšne standarde znanja, da lahko opravlja svoj poklic. Si predstavljate, da bi vas operiral študent 1. letnika medicine?« Mateja Klemenčič: »Šele opravljen zaključni izpit ali poklicna matura sta zagotovilo, da dosega dijak takšne standarde znanja, da lahko opravlja svoj poklic.« Glede tega, da bi dijakom priprava obrokov za sošolce lahko služila za opravljanje prakse, ki jo sedaj morajo opravljati pri delodajalcih, pa je sogovornica pojasnila: »Po predmetniku opravljajo dijaki prvega letnika nadaljevalnega programa 14 dni prakse. Predmetnik v zaključnih letnikih pa je namenjen pripravam na poklicno maturo in ne predvideva praktičnega usposabljanja. Dijaki zaključnega letnika srednjega poklicnega izobraževanja bi teoretično lahko pripravljali obroke v času prvega ocenjevalnega obdobja, kar pa ni 191 dni, kolikor traja šolsko leto.« Več teoretičnih kot praktičnih znanj Mateja Klemenčič je pritrdila mnenju, da med šolanjem pridobijo dijaki več teoretičnega kot praktičnega znanja. Sploh v programu srednjega strokovnega izobraževanja, v katerem so v ospredju teoretične vsebine predvsem zato, ker se večina udeležencev odloči za nadaljevanje izobraževanja. Če bi imeli v času šolanja več prakse, bi težko - ocenjuje Kle-menčičeva - opravili poklicno maturo z današnjo zahtevnostjo. Na drugih podobnih šolah kuhajo za dijake Ali na drugih šolah s podobnim programom, kot ga imajo na šoli za storitvene dejavnosti v Velenju, pripravljajo obroke za sošolce? Mateja Klemenčič pravi, da se za marsikatero šolo s programom ga-stronomija sliši, da kuha za dijake svoje in še kakšne druge šole. Sama dobro pozna Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Zagorju ter šolo z enakim programom v Izoli. Na obeh imajo še posebno, od šolske kuhinje ločeno kuhinjo, za pripravo več sto obrokov. V teh kuhinjah so v rednem delovnem razmerju ustrezni strokovnjaki: gastronomski tehniki ali gastronom-hotelirji. Kaj takega na ŠCV ni mogoče? »Držim se slogana, nikoli ne reci nikoli. Morda pa bo kdaj priložnost za opremo za ločeno kuhinjo, v kateri bodo strokovno izobraženi delavci sprejeli medse na praktično usposabljanje z delom dijake, ki bi kasneje lahko postali tudi sestavni del zaposlenih na ŠCV ali MIC. Takšna praksa bi bila po moji oceni najboljša praksa, ki bi jo šola lahko ponudila dijakom,« je še dejala Mateja Klemenčič. a Greste na novo ali v prenovo? Znižali smo fiksne obrestne mere kreditov. Priložnost za vse, ki želite enako mesečno obveznost celotno dobo odplačevanja kredita in se želite zaščititi pred spreminjanjem obrestne mere. Uresničite načrte o svojem domu. Oglasite se pri kreditnih svetovalcih v naših poslovalnicah. nlbO gorenje group ( 899 27 07 • 899 21 02 www.gorenjevarovanje.si Najkvalitetnejša ponudba storitev varovanja ljudi in premoženja: • prodaja protivlomnih alarmnih sistemov, video nadzorne opreme, kontrole pristopa in registracija delovnega časa, • izvajanje storitev varovanja javnih zbiranj, športnih prireditev in koncertov, • varovanje prireditev v gostinskih lokalih, • varovanje oseb, • prevozi denarja in vrednostnih pošiljk. CERTIFIKAT KAKOVOSTI: SIST EN ISO 9001:2008 www.nlb.si 01 477 20 00 prvomajske■ praznike! DA BO VAS SPANEC MIREN IN PREMOŽENJE VARNO! Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17 16. aprila 2015 S Predigra v praznovanje 30-letnice velenjske tretje univerze V Velenju 3. mednarodni festival znanja in kulture starejših - Gostili kolege iz Slovenije in tujine - Gostje navdušeni nad lepotami Velenja Bojana Špegel Velenje, 15. aprila - S koncertom veteranske godbe na pihala, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, se je v sredo zgodaj dopoldne pred domom kulture starejših je v Sloveniji pred tremi leti potekal v Škofji Loki, lanskega je gostila Nova Gorica, letos pa Velenje. Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga v Velenje ni bilo. Študentje uni- verz za tretje življenjsko obdobje iz Velenja, Murske Sobote, Ljubljane, Žalca, Zagreba in Tuzle pa so v Velenju dobro spoznali tudi delo velenjske univerze. Predsednica univerze Marija Vertačnik nam je povedala: »Festival prikazuje vede- nje starejših, ki so si ga privzgojili v letih z izkušnjami, v tretjem življenjskem obdobju pa so to še nadgradili z znanjem na tretji univerzi. Populacija, ki se vključuje v aktivnosti tretjih univerz, je vsako leto večja, saj si upokojenci želijo najti drugo delovno sredino, se učiti in ustvarjati. Mnogi šele po upokojitvi najdejo čas zato, da se naučijo, kar jih je vedno zanimalo. Hkrati pa smo organizacija, ki goji prostovoljstvo, humanitarnost in medgeneracijsko sodelovanje.« Vedno bolj uspešni so tudi pri vključevanju ljudi, ki se po upokojitvi zaprejo med štiri stene, zagotovo tudi zato, ker v svojih IZOBRAŽEVANJE krožkih ponujajo tako rekreacijo kot praktična znanja, pa tudi začetne in nadaljevalne zahtevnejše izobraževalne programe. Festival je potekal v Velenju tudi zato, ker bo Univerza za tretje življenjsko obdobje prihodnje leto praznovala 30-le-tnico delovanja. »Smo druga najstarejša takšna univerza v Sloveniji, kjer jih danes deluje 47. V teh letih smo naredili ogromno. Danes v Velenju skorajda ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali in tako bogatili kulturno dogajanje v mestu in dolini,« doda Vertačnikova, ki poudari še, da danes delujejo tako regijsko kot slovensko in mednarodno. Srečanje pa so izkoristili tudi za to, da so gostom predstavili mesto. Staranje družbe je izziv Predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje dr. Ana Krajnc, priznana strokovnjakinja za izobraževanje odraslih, pa je poudarila, da se v Sloveniji še premalo zavedamo, kako hitro se stara naša družba, napačno pa je, da to dejstvo obdajamo s strahovi. »Staranje 9 kulture začel 3. mednarodni festival znanja in kulture starejših. Pripravili sta ga velenjska in slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje. Okoli 400 udeležencev iz petih slovenskih mest in dveh iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine je v dopoldanskem strokovnem delu srečanja opravilo veliko dela, popoldne pa so izkoristili za delavnice in ogled mestnih znamenitosti. Peš so se sprehodili do Velenjskega gradu, obiskali pa so tudi Muzej premogovništva. Prvi mednarodni festival znanja in Dopoldanski strokovni del srečanja je potekal v domu kulture. Popoldne so se družili v delavnicah in si vzeli čas za ogled mesta. Nad njim so bili gostje navdušeni. družbe je rezultat razvoja in je pridobitev, ne pa strah mladim za prihodnost. Vendar moramo tretjemu življenjskemu obdobju dati strukturo, vsebino, naloge in cilje. V družbi mora opravljati svojo vlogo, sicer bomo uničili ostali dve generaciji. Staranje družbe moramo sprejeti kot izziv,« je poudarila. Zato je nujno, da starejše še bolj vključujemo v aktivno življenje in izobraževanje, sploh, ker imamo v evropskem merilu najmlajše upokojence. Zaradi benificiranih stažev se upokojevanje pri nas začne že pri 49 letih, vse več pa je v Sloveniji tudi stoletni-kov. »Leta 1995 je bilo v Sloveniji 64 stoletnikov. Lani do polovice leta jih je bilo že 275. Dejstvo je, da je vse več ljudi, ki v pokoju uživajo po več kot 30 let, krivulja pa gre še navzgor. Družba postaja dolgoži-va, v njej pa bi moral vsak delovati in ustvarjati. Te škarje se po starih vzorcih zapirajo; po upokojitvi so starejši pogosto družbeno izločeni, mladim pa ne pustimo, da bi prišli na trg dela. Služb ni in jih ne bo. Kdor jih obljublja, manipulira. V Sloveniji tudi zato močno naraščajo nove oblike dela, žal pa temu ni naklonjena zakonodaja. V primerjavi z lanskim letom je letos število samostojnih podjetnikov upadlo kar za 70 %. V dinamične, bolj fleksibilne oblike dela, ki bodo vse bolj prisotne, pa lahko vključimo tudi starejše. Ljudem ni treba jemati penzije in jih potiskati v revščino, dovoliti jim moramo, da delajo to, kar znajo in imajo veselje. Tisto kar nekdo dela res z veseljem, ni nujno, da je bila služba. Mnogi se bolje izkažejo kot upokojenci, ko delajo s strastjo, iz ljubezni.« Ob tem poudari, da se medgeneracijsko sodelovanje že krepi, a bi ga moralo biti še več. Naše delo plemenitita odgovornost in inovativnost. Čestitamo ob prazniku dela gorenjegroup Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 10 10 MED VAMI naSČA 8 23. aprila 2015 Ko beremo s tipom in zvokom Slepi in slabovidni v Velenju predstavili potujočo razstavo Svet drugačnih občutenj - Bral jim je Janko Šopar Velenje, 16. aprila - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSS) je v okviru projekta »Knjižnica slepih in slabovidnih« v Knjižnici Velenje pred tednom dni odprla razstavo z naslovom Svet drugačnih občutenj. Razstava od marca potuje po izbranih slovenskih knjižnicah, avtorji pa želijo z njo predstaviti, kako slepi in slabovidni berejo, pripomočke, ki jih pri tem uporabljajo, pa tudi knjižna gradiva, ki so dostopna slepim, slabovidnim in osebam z motnjami branja. Razstava na kratko, vendar zelo poučno povzame tudi zgodovino razvoja teh pripomočkov. Polona Car iz ZDSS nam je povedala, da je razstava doslej povsod naletela na zelo topel odziv tako pri njihovih članih kot obiskovalcih knjižnice. »Razstava razkriva, kako se je opisnjevanje slepih in slabovidnih začelo, torej od izuma pisave za slepe Louisa Brailla, brajice, do današnjih sodobnih tehnik branja. Zgodovina razvoja pripomočkov za branje je polna pomembnih mejnikov, ki so po zaslugi posameznikov ali skupin omogočili, da smo se slepi in slabovidni s prilagojenimi pripomočki vključevali v družbo.« Odprtje razstave je pospremil kulturni program z osrednjim gostom, novinarjem in TV voditeljem Jankom Šoparjem, ki je zbranim prebral svoje najljubše odlomke iz knjige Pod svobodnim soncem avtorja Frana Saleškega Finžgaija. Velenjska knjižnica bo potujočo razstavo gostila do konca aprila, ob odprtju pa je direktor Vlado Vrbič z veseljem razkril, da so pred kratkim tudi sami pripravili in opremili z lupami in posebnimi svetilkami bralni kotiček za slabovidne. a bš Mesec krajinske arhitekture Sinergija med mestom in podeželjem Sinergija med nami in okoljem - naravnim in grajenim. To je bilo sporočilo gostujočega arhitekta, ki je na pobudo Visoke šole za varstvo okolja v sodelovanju s skupino krajinskih arhitektov prejšnji teden obiskal Velenje. Predaval je te skupine. V jedro delovanja postavljajo človeka, zdravo in kvalitetno življenjsko okolje na način, ki upošteva naravne danosti prostora in hkrati odgovarja na potrebe sodobnega človeka na vseh ravneh. bljeni) materiali, ki nam škodujejo? Eno od sporočil predavanja je bilo, da je za vzdržnostno bivanje potrebna več kot (napredna) okolju prijazna tehnologija grajenega okolja, več kot le podpora začetnega kapitala, naklonjenost vladnih služb in interes investitorja. Potrebna je vizija ljudi, ki tam bivajo, iskren odnos do prostora, ki Polona Car in Janko Šopar pred razstavo, ki bo do konca aprila na ogled v Mestni knjižnici Velenje. o arhitekturnem pristopu do načrtovanja prostorov bivanja, ki so odgovorni do človeka in narave, tako imenovanih ekoskupnostih, trajnostnih skupnostih. Chris Butters je norveški arhitekt, ki z organizacijo GAIA International deluje globalno. Širok spekter delovanja, poznavanja procesov v okolju in izkušnje pri implementaciji vzdržnostnih modelov projektiranja so vsem, ki smo predavanje obiskali, predstavili razsežnost in način delovanja Trajnostni oziroma vzdržnostni pristop prostorskega načrtovanja zahteva poglobljen in temeljit premislek o smotrni izrabi prostora. Ali res potrebujemo velika bivališča z ogromno kvadrature ali raje nekaj kvadratnih metrov namenimo vrtu ob hiši? Ali je res bolje za okolje in nas, da živimo v odmaknjeni hiši, izvzeti iz okolice, brez komunikacije s sosedi? Kakšne skupnosti tvorimo? Ali smo srečni, kjer bivamo? Ali nas v našem domu obdajajo (umetno prido- jih obdaja. S pobudami in majhnimi koraki lahko spodbudimo gibanje razvoja grajenega in naravnega okolja, tako da z razvojem ne škodimo več okolju in sebi. Tako, da se zavedamo povezljivosti procesov v okolju, v povezanosti med nami, ki skupaj sobivamo na tem planetu, v tem prostoru. Vzdržno-stna mesta so vzdržnostni posamezniki. ■ Tina Zaponšek, krajinska arhitektka BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 11 23. aprila 2015 ""^Jis KULTURA 11 Jazz odmeval v Velenju Zaključen Max Klub Jazz Festival 2015 - Raznovrsten program V četrtek, 16. aprila, se je v Max Klubu v Velenju z zadnjim, sedmim koncertom zaključil letošnji Max Klub Jazz Festival, ki je v slabih treh mesecih ponudil zanimiv in jazzovsko raznovrsten program. Popestrili so ga vrhunski domači izvajalci, kot gosti pa so ga obogatili tudi izjemni tuji jazzovski ustvarjalci. Tudi letos je festival programsko oblikoval domačin, glasbenik in skladatelj Jure Pukl, ki je letos prejel nagrado Prešernovega sklada Republike Slovenije za svoje delo v zadnjih dveh letih. V letošnji festivalski sezoni je festival gostil sedem glasbenih zasedb. Prvi se je predstavil Big band RTV Slovenija, druga po vrsti je tik po prejemu nagrade Prešernovega sklada nastopila zasedba, s katero se je Jure Pukl predstavil tudi na uradni podelitvi Prešernovih nagrad. Festival je v četrtek zaključil trio priznanega slovenskega bobnarja Gašperja Bertonclja, v njem pa se je predstavil izjemen ameriški saksofonist in flavtist Lew Tabackin. Med vsemi vrhunci je potrebno omeniti vsaj še uvodni nastop Big benda osrednje nacionalne medijske hiše. Jure Pukl je pred štirimi leti prevzel vlogo programskega vodje pri obuditvi festivala in jazzovske scene v Velenju. Vsakič je pripravil zanimiv, letos pa tudi izjemno raznoroden program. Festival je bil dobro obiskan in lepo sprejet med domačimi obiskovalci. Zvrhana mera kulture, zgodb in poezije V velenjski mestni knjižnici in knjižnici Šoštanj pester program ob današnji Noči knjige - Začnejo ob 17. uri, končajo ob polnoči Velenje, Šoštanj, 23. aprila - Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V Knjižnici Velenje ga bodo, kot že nekaj let, zaznamovali s pestrim literarno-kulturnim sklopom dogodkov, namenjenim malim in velikim ljubiteljem knjige in branja. V Velenju bodo prav danes podelili tudi bralne značke za odrasle, ves dan pa bo vpis v Knjižnico Velenje brezplačen. V Mestni knjižnici Velenje bodo program začeli ob 17. uri s predstavitvijo knjige Mucek Filip mlade Velenjčanke Zoje Jenko Hribernik. Uro kasneje pripravljajo literarni klepet, v katerem bo svoj knjižni prvenec Nikogaršnja predstavila še ena nadarjena učenka Pija Lucija Kralj, in pester program, ki ga pripravljajo učenci OŠ Gorica. Ob 20. uri bo zaključek projekta Odprimo knjige, kar je naziv bralne značke za odrasle. Z gostom Ferijem La- inščkom se bosta pogovarjala Ivo Stropnik in Urška Zupančič. Nastopila bo lanskoletna zagovornica knjižnice Sanja Mlinar Marin, istočasno pa bodo odprli razstavi o Fe-riju Lainščku. Večer se bo ob 22. uri nadaljeval z literarno glasbenim razvajanjem s Ferijem Lainščkom, pravljičarko Vesno Radovanovič in mlado pevko Ditko, ki je uglasbila Lainščkovo poezijo. Dogodek bodo začinili z odličnimi pralineji Kavarne in čokoladnice Lucifer. Tudi v knjižnici Šoštanj bodo knjigi danes dali polno besedo. Ob 17. uri bodo otrokom predstavili knjigo Povodni mož. Pripovedovala bo Katarina Fužir - Kud Potovke. Druženje je namenjeno otrokom od 3. leta dalje. Ob 18.30 bodo člani Šaleškega literarnega društva Hotenja brali svoje stvaritve, ob 20. uri pa bodo zavrteli dokumentarni film Za srečnejše dni Kajuh. a bš Preprost fant, ki oživlja les Gregor Petkovnik iz Belih Vod z ljudskim pristopom in ljubeznijo ustvarja podobe iz živalskega sveta in narave Milena Krstič - Planine Šoštanj, 26. marca - Posebna toplina se je v četrtek na večer širila po Mestni galeriji v Šoštanju. Prihajala je iz Belih Vod, idilične vasice nad Šoštanjem. Plemenitile so jo skulpture iz lesa, ki jih ustvarja njihov sokrajan, samonikli rezbar Gregor Petkovnik. Ustvarja, ko mu to dopušča zdravje in ko ga k delu ne kličeta zemlja in živali. »Pred trinajstimi leti je na Smrekovcu akademski kipar, danes že pokojni Andrej Gradnik, bivšemu oskrbniku koče, Fiki, podaril žensko skulpturo v lesu. Pri Fiku sem bil večkrat. Pomagal sem mu. Kdo od obiskovalcev me je tu in tam vprašal, če sem kip izdelal jaz. Odgovarjal sem, da ne, a ko sem enkrat naletel na dva vrha ene smreke, sem oskrbniku rekel, če mi da bencin in olje, da poskusim. Napravil sem ptiča in tako se je začelo,« pravi preprosto. Z motorno žago in ileksom zdaj že leta zarezuje v smrekov, brezov, češnjev, hrastov, jelšev, lipov... les. Dobi ga. »Kdo od tistih, ki me pozna in ve, kaj počnem, pokliče, vpraša, če rabim ... V glavnem so to prijatelji, kmetje iz Belih Vod in okolice.« Motivi so narava. To obožuje in občuduje. »V Belih Vodah je res lepo.« Dve razstavi je doslej že imel, eno v Gaberkah in eno v Mozirskem gaju. Gregor Petkovnik z eno njemu najljubših stvaritev, petelinom, ki čuva jajce. Šoštanjska pa je posebna po tem, ker je prva samostojna. »Vabili so me že pred nekaj leti, pa ni bilo prave volje.« Od podob, ki jih je postavil na ogled, mu je posebno ljub petelin, ki čuva jajce. »Ustvarjam za dušo. Veliko tega se je že nabralo. Počasi bo treba kaj ukreniti. Z mamo imava okoli hiše 'zafilano' že vse. Kamor koli se obrneš, naletiš na kako ptico.« Kako nastajajo kipi? »Večina po trenutnem navdihu. Sproti. Enkrat sem si rekel, da bom gledal svojega psa Hardija in ustvaril volka za na klop. Pa je prišel ven hi-brid med medvedom in volkom ... Bolje je, da delam kar po svoji domišljiji.« Da ustvari skulpturo, ne potrebuje veliko časa, čeprav ne hiti, kot da bi bil na tekmovanju. »Včasih je to nekaj ur, pol dneva ... Pustim in grem k drugemu delu, se vrnem ... veliko je odvisno tudi od volje in energije, ki jo premorem.« Pri ustvarjanju pa mora biti pazljiv. Napačen rez ali gib in kip lahko gre po zlu. Lahko se ureže. »A če bi gledali na to, ne bi nič delali.« Načrtov si ne dela. »Včasih sem jih delal, pa so šli po vodi. Taako ali drugače. Zdaj se vse odvija sproti.« V mestni galeriji je žarel. Najbrž tudi zato, ker je vanjo prišlo veliko njemu ljubih in dragih ljudi. To mu je veliko pomenilo. »Fajn se mi zdi, da me imajo radi,« je iskreno, kot so iskreni njegovi kipi, dejal preprost fant, ki oživlja les. Razstava Razglednice mojega kraja Velenje, 15. aprila - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate razstavo »Razglednice mojega kraja« krožka 'digitalna fotografija' Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Študentje krožka so se med predavanji seznanili z načinom, ka- ko posneti dober pokrajinski in panoramski posnetek, kako izdelati nočni posnetek in kako jih pravilno digitalno obdelati. Vsak študent krožka je izdelal razglednico svojega kraja v velikosti 80 x 53 cm. K razglednici so dodali kratek opis svojega kraja oziroma vsebine, ki je na razglednici. Glede na različno krajevno prisotnost študentov je predstavitev krajev izredno raznolika. Mentor krožka je Leopold Kočevar, animator pa Vilijem Božo Jelen. Razstava bo na ogled do 4. maja 2015. # ti Prijetne prvomajske i praznike , vam želimo! Lekarne Center 898 18 80 | Kersnikova 897 05 70 Cankarjeva 897 63 80 | Trebuša Velenje 897 03 78 Šoštanj 897 26 10 | Šmartno ob Paki 891 51 30 Nova znanja Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. H', KREDIT ZA ŠTUDIJ Za nova doživetja v času študija Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Preverite pogoje v najbližji poslovalnici! 11 banka celje www.banka-celje.si ^ Festival Velenje /a 20. CVETLIČNI SEJEM v ✓ ' Sobota, S. ma 2015 v Titov trg, Ve enje ✓ / ■ ■ Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA »»WAS 23. aprila 2015 Krajši, a udarnejši Dnevi mladih in kulture Dnevi mladih in kulture so najstarejši slovenski študentski festival - Šaleški študentski klub bo v zadnjih dveh tednih maja pripravil 25. festival - Junija in julija tudi festival Park s5 dogaja Bojana Špegel Velenje, 15. aprila - V Šaleškem študentskem klubu (ŠŠK), ki združuje nekaj manj kot 1000 študentov iz Velenja in okolice, so priprave na majske in poletne dogodke v polnem teku. Žal jih je zadnja sprememba zakona o študentskem delu prizadela tudi finančno. Ne le da dražje plačujejo študente, ki jim pomagajo pri delu v informacijski pisarni in pripravi in izvedbi koncertov, manj sredstev se steka tudi iz naslova študentskega dela, ki dajatve plačuje ŠOUM-u, krovni slovenski študentski organizaciji. Predsednik ŠŠK-ja Janž Krofel ocenjuje, da bodo letos dobili 15 % manj sredstev kot lani. Tudi zato so se v klubu odločili, da bodo jubilejni 25. Dnevi mladih in kulture letos krajši, a pravijo, da bodo dogodki udarnejši. Njihov majski festival je najstarejši slovenski študentski festival. V preteklih letih so se dogodki vrstili vse vikende v maju, letos pa se bo glavnina festivala odvila od 20. do Janž Krofel: »Študenti so preveč apatični.« 30. maja. »Nekaj stalnic festivala, na katerega smo zelo ponosni, ostaja. Zaradi finančnih težav bo letos festival krajši, bo pa več vsebine in več udarnih dogodkov. Končali ga bomo 30. maja z velikim koncertom na Velenjskem gradu, že prej pa bomo v tamkajšnjem atriju pripravili tudi večer elektronske glasbe z gostom, ki bo presenečenje. Pripravili bomo tudi preddogodke, in sicer na strehi lokala Mladost 9. maja, 15. in 16. maja pa koncerte v eMCe placu. V Stari pekarni bomo v času festivala, ki se bo začel 20. maja, pripravili kulturni večer, na katerem bomo predstavili 39. številko naše revije Racionalno izbrane teme (RIT), pripravili bomo tudi razstavo lokalnih umetnikov, stand-up na terasi in še marsikaj.« Dokončen program bo oblikovan v teh dneh, ko ga bodo tudi predstavili javnosti. Položaj študentov se slabša Junija in julija bo dijaška sekcija ŠŠK-ja ponovno pripravila bogat festival Park s5 dogaja. »Sedaj, ko je promenada obnovljena, bomo kar nekaj dogodkov spet izvedli v parku pred gimnazijo,« izvemo, kot tudi, da bo program močno odvisen od interesa dijakov in študentov. Sicer pa so ŠŠK-jevci minuli vikend v Velenju pripravili dve delavnici za člane študentskih klubov iz 03 regije. V mladinskem hotelu so se študenti izobraževali v trženju in pridobivanju partnerstev, predstavili pa so jim tudi Klub eMCe plac in politiko delovanja mladinskih organizacij v Velenju. »Imamo veliko dobrih praks, ki nam jih študentje od drugod kar malo zavidajo. Marsikateremu klubu v naši regiji to manjka,« doda naš sogovornik. Ob tem doda, da v večini slovenskih študentskih klubov, tudi v ŠŠK-ju, opažajo, da se študenti vse manj ukvarjajo z vsebino študentskega delovanja. »Veliko preveč denarja in časa se izgublja za zabave in pijančevanja. Pa s tem ne trdim, da študenti samo pijejo. Študentski status in položaj sta vse slabša, študenti pa preveč apatični, ne borijo se za spremembe. Dejansko hočejo, da jim vse »prinesejo k riti«. Imamo kar nekaj svojih predstavnikov v ŠKIS-u, ki združuje vse slovenske študentske klube. Trudijo se, da bi se socialni položaj študentov izboljšal, da bi končno dobili nov zakon o visokem šolstvu. Žal jim ni lahko ravno zaradi apatičnosti večine.« Izvemo še, da marsikateri študent še vedno ne ve, da je za včlanitev v ŠŠK dovolj, da se oglasi v njihovih klubskih prostorih v eMCe placu, kjer predloži potrdilo o vpisu študenta in izpolnijo pristopno izjavo. Članarine ni, člani pa imajo še vedno zelo veliko ugodnosti, od subvencij do cenejših vstopnic za rekreacijo in koncerte. Uradne ure imajo od četrtka do nedelje od 17. do 19. ure. Pet let Art kino mreže Velenje, 16. aprila - Art kino mreža - združenje kinematografov in pri-kazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije, letos praznuje peto obletnico svojega delovanja. Naj spomnimo, da so mrežo ustanovili prav v Velenju, že vse od začetka pa je član mreže tudi Kino Velenje. Ob obletnici so v četrtek opoldne v domu kulture Velenje pripravili slavnostno sejo, v petek dopoldne pa je v Termah Topolšica potekalo še strokovno srečanje predstavnikov vseh kinematografov, včlanjenih v zvezo. Združenje je v petih letih delovanja prehodila pomembno pot. Po prvi fazi, ko se je združenje prioritetno ukvarjajo z digitalizacijo kinematografov, si je v zadnjih letih postavilo novo prioriteto - to je razvoj in organiziranje filmske vzgoje. Člani sodelujejo tudi pri programskih vsebinah, v okviru združenja pa potekajo tudi različna strokovna izobraževanja. a bš Tja med ljudi bova, deklica, sla, tja med življenje, v sredino gorja, jaz bom oral in ti bos sejala pšenico, zvečer bova trudna in srečna ležala na trati in zrla spokojno v bodočnost! Kajuh Iz Knjižnice Velenje ob Prazniku dela! Potočniku priznanje Riharda Jakopiča Ljubljana - Velenje, 13. aprila - V Moderni Galeriji v Ljubljani so prejšnji ponedeljek slovesno podelili največje nagrade za likovno in vizualno umetnost, nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2015. Letošnji dobitnik nagrade je akademski slikar, analitik in poglobljen preu-čevalec ter ustvarjalec umetniških del, ki se intenzivno ukvarja tudi z umetnostno teorijo in filozofijo umetnosti, magister umetnosti profesor Bojan Gorenec. Priznanji Riharda Jakopiča so letos podelili tretjič. Namenjeni sta mlajšim umetnikom ali za prav posebne projekte ter dosežke v likovne umetnosti. Letos sta Jakopičevi priznanji dobila akademska slikarja, magistra umetnosti Tina Dobrajc in Velenjčan Uroš Potočnik. Zadnja leta živi in ustvarja v Belih Vodah, zagotovo pa sodi med uspešnejše in bolj prepoznavne slovenske likovne umetnike mlajše generacije. a bš Kojčeva vrtnarska zbirka v Kamri Šoštanj - V kletnih prostorih Vile Mayer je na ogled bogata zapuščina vrtnarskega mojstra Alojza Kojca (1898-1945). Zbirka je edinstvena tako v slovenskem kot evropskem prostoru. Aktualnost razstavljenih eksponatov, od katerih nekateri štejejo preko sto let, kaže na to, da je bil mojster Kojc v koraku s takrat sodobnimi evropskimi vrtnarskimi trendi, ki so se do danes le malo spremenili. Zdaj je zbirka tudi digitalizirana in predstavljena v okviru regijskega portala Kamra. To je spletni portal, ki združuje vsebine iz domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih, predvsem kulturnih ustanovah. a mkp Solarna prihodnost Urban Novak Šaleško dolino in njeno okolico pravzaprav že od začetka intenzivnega izkopavanja lignita spremlja debata o tem, kaj in kako, ko premoga ne bo več. In nekako se zdi, da se počasi začenja tudi začetek konca premogovnika. Nič ni sicer oprijemljivega, a so prvi znaki tu. Konec koncev vsi vemo, da bo lignita nekoč zmanjkalo, to pravzaprav ni nič novega. Večja težava je, da se zna to zgoditi relativno hitro. Še za časa naših aktivnih življenj. In bolj ko gredo leta izkopavanja lignita h koncu, bolj se zdi, da se nihče ne ukvarja s strategijo, kaj bo potem? Če se ozrete po svetu, se ta že ukvarja ali pa se začenja intenzivno ukvarjati s svojimi energetskimi viri. Predvsem viri, ki so zeleni, obnovljivi in poceni. Celo v energetsko konservativni deželi, kjer je nafta še vedno kraljica vsega - Ameriki. Poceni fosilno gorivo, ki je Američanom lahko dostopno zaradi njihove svetovne nadvlade in ne nazadnje neti vse sodobne velike vojne, postaja tudi v njihovih glavah draga in minljiva dobrina. Američanom je ne glede na udobje, ki ga poceni nafta prinaša, najpomembnejši mesečni račun na položnici za energijo. In ta narašča ter bo naraščal tudi v prihodnje. Prav tako, kot bodo naraščali naši računi. Zato je pravo zadovoljstvo videti, kako rase vgradnja solarnih sistemov po ameriških stanovanjskih hišah. Pa se pri tem srečujejo povprečna ameriška gospodinjstva s prav neverjetnimi omejitvami, ki nemalokrat spominjajo na ureditve iz nekdanjih železnih časov. Samo logika je obratna. Vsak zmontirani in delujoči solarni sistem na strehah zasebnih hiš pomeni energetskim družbam toliko manj zaslužka. Pravi bum solarnih sistemov so doživeli Havaji, ki so vodilna ameriška država po deležu solarnih sistemov v gospodinjstvih. Kar 12 odstotkov gospodinjstev ima vgrajene solarne sisteme, ki seveda proizvedeno energijo oddajajo v elektro omrežje. Pot do tega deleža je vodila iz nuje po zniževanju visokih mesečnih računov in ne želje po ohranjanju okolja ali varčevanju pri fosilnih gorivih. Zato je presenetljivo videti ameriško zvezno deželo v samem svetovnem vrhu pri uporabi solarne energije. Pa to ni vse. Amerika intenzivno razvija alternativne načine uporabe, izrabe in shranjevanja vseh možnih oblik energije, večinoma iz zelenih, obnovljivih virov. Eden takšnih bolj izvirnih načinov je shranjevanje toplega zraka v opuščene rudnike soli. V ogromne prazne prostore načrpajo s pomočjo vetrnic topel zrak, ki je pod pritiskom. Nad rudnik postavijo elektrarno, ki jo poganjajo turbine v vertikalnih jaških rudnika. Ko potrebujejo elektriko, odprejo dostope do shranjenega toplega zraka, ki se dvigne proti površju, zavrti turbino in elektrika je tu. Najlepše pri tem sistemu je dejstvo, da ga lahko po potrebi zaustaviš ali pa po-ženeš, ko elektriko res potrebuješ. Ta zanimiva ideja izrabe energije me je spodbudila k premisleku. In postavilo se mi je vprašanje, ali smo res naredili vse, da premogovnik nekoč ne bo le veliko breme za okolico in državo? Ali nismo morebiti spregledali njegovega potenciala tudi v takšnem zelenem, okolju prijaznem pridobivanju energije? Vse, kar takšna ideja potrebuje, namreč v dolini že imamo. Veter oz. topel zrak in seveda prazne podzemne prostore premogovnika, ki bodo nekoč samevali. Najboljše ideje so najbolj enostavne in meni se zdi ta ideja genialna. Ko bo prišel trenutek obračuna in bo treba nerentabilen premogovnik zapreti in bo država v njegovo zapiranje metala kupe denarja ter leta in leta dela, bi lahko njegovo infrastrukturo uporabili na omenjen način. Tako bi se lahko delno otresli finančnega bremena zapiranja rudnika in ohranili nekaj delovnih mest. Da ne govorim o tem, da bi lahko obrnili dolini neprijazno pridobivanje lignita v zeleno, okolju prijazno industrijo. S takšnim načinom pridobivanja bi se izognili tudi zapletenemu načinu vgradnje solarnih sistemov v energetsko omrežje. Res je sicer, da je solarna energija poceni in je je povsod dovolj. A je njena težava v tem, da jo je težko uvesti v delujoče električno omrežje. Zato je izkoriščanje fizikalnih pojavov, v tem primeru dvigovanja toplega zraka, veliko bolj zanimiva stvar. Sploh, ker nam zanjo ni potrebno veliko graditi. Vsa infrastruktura je že tu. In nikoli ne bi bilo treba razmišljati o zaprtju takšnega sistema. Mogoče nastopi dan, ko bomo lahko uzrli tudi takšno rešitev v delujoči obliki. In takrat bomo pogledali nazaj ter se vprašali, zakaj tega nismo naredili že prej. a Solarni sistemi na Havajih. Vir: Kent Nishimura Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 11 23. aprila 2015 ""^Jis 13 Radijski in časopisni MOZAIK Stanetovih 70 Čeprav se je Stane Vovk, naš dolgoletni sodelavec (direktor in urednik) pred nekaj časa upokojil, ostaja del našega kolektiva. »Kavica je najboljša pri nas,« pravi, a takoj prizna, da mu prija tudi klepet z nami. Po upokojitvi je ostal še vedno predan športu, ki ga spremlja tudi za naše bralce in poslušalce. »Celo aktivno življenje sem se mu posvečal, mu namenil tudi večino vikendov in praznikov, brez tega sploh ne morem,« pravi in ob tem seveda tudi malo »pojamra«, a ko mu predlagamo, da gre z nami na kakšen izlet, pa bo kdo drug pokril dogodek, »niti pod razno« ni za! Seveda je bil del našega kolektiva tudi ob svojem jubileju, saj ne boste verjeli, že sedem križev si je nadel. Seveda smo nazdravili in se posladkali s torto, ki jo Stane zelo obožuje. Srečno torej Stane in še veliko zdravih in aktivnih let! a Mz 107,8 MHz 13 PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. BEGINI - Kreče zabava 2. ŠANK ROCK - Ni sreče brez Rock 'n'rolla 3. ACE OF BASE - Would you believe Kreče zabava je nova pesem priljubljene skupine Begini. Po izdaji zadnjega poletnega singla Kome da se žalim in po seriji koncertov, ko so prečesali Hrvaško in Slovenijo in predstavili skladbe z albuma Za sve moje bivše, je za skupino Begini prišel čas za nove zabave. Zato so novo pesem tudi poimenovali Kreče zabava. Begini so za pesem v priljubljenem zagrebškem nočnem zbirališču posneli tudi videospot. GLASBENE novice Šank rock predstavili nov single Šank rock so minuli četrtek pred sedmo silo predstavili podrobnosti prvega koncerta Zlatorogove turneje ponosa, ki ga 5. maja pripravljajo v Križankah, prvič pa so predstavili tudi novo skladbo Ni sreče brez R'n'R'. Skupaj s šankrockerji bodo na odru Križank stali tudi člani skupine San Di Ego, poleg starih uspešnic pa bodo restartani rokerji na ljubljanskem koncertu predstavili tudi nove skladbe. V kratkem času so namreč posneli kar štiri nove pesmi - že poznano Restart, novi single Ni sreče brez R'n'R, za katerega je glasbo napisal Cveto Polak, ter skladbi Vse bo dobro in Ljubezen, resnica, življenje. Vse nove skladbe in šest velikih uspešnic skupine, posnetih na novo, boste lahko kmalu slišali. Zbrali so jih namreč na ploščku, ki bo maja kot darilo dodan omejeni seriji šestorčkov Laškega piva. Umrl je Percy Sledge Na svojem domu v Baton Rougeu v ameriški zvezni državi Louisiana je minuli teden, v torek, 14. aprila, umrl ameriški pevec Percy Sledge. Po letu dni boja je žal izgubil bitko z rakom. 73-letni Sledge si je slavo prislužil s svetovno znanim hitom When a Man Loves a Woman. Pesem, ki jo je posnel leta 1966, na lestvici 500 največjih pesmi vseh časov ameriške glasbene revije Rolling Stone zaseda 54. mesto. Sledge je bil pred začetkom glasbene kariere strežnik v bolnišnici, v prostem času pa je prepeval. Eden od njego- ^jm », ^ j vih bolnikov ga je predstavil glasbenemu producentu, ki je z njim nato posnel omenjeno pesem. Balada je takoj postala uspešnica, doživela pa je tudi nekaj priredb. Sledge je kasneje imel še nekaj uspešnic, a nobena ni dosegla podobnega uspeha. Andrej Šifrer predstavlja kar dve novi skladbi Mineva pol leta od izida Šifreije-vega albuma Srce in razum in vse tri doslej izdane pesmi (Naj se je, pije, uživa in počiva, Srce in razum in Največje ljubezni) so našle mesto v glasbeni opremi slovenskih radijskih postaj. Tokrat se je Andrej odločil, da v maniri dobrih starih časov, ko so na malih ploščah izdajali po dve skladbi, predstavi kar dva singla naenkrat. To sta skladbi Z dvignjeno glavo (skozi plamene) in Ženske morajo imet' ta zadnjo. Prva je zvočno bolj beatlesovska, besedilo pa je pisal z mislijo na mlado novo generacijo, ki se v pričujočih razmerah znajde pred nepremostljivimi težavami. Video zanjo je posnel kar v Sydneyju v Avstraliji, kjer se je potepal v začetku leta. V drugi skladbi pa Šifrer žonglira z modrostmi in hudomušnostjo, po kateri ga poznamo že od začetka. San Di Ego so se lotili predelave Mežkove Julije Fantje iz skupine San Di Ego so po uspehu priredbe pesmi Stayin' Alive, ki so jo izdali pred dvema letoma, sklenili, da svoje oboževalce presenetijo s priredbo še ene znane skladbe. Tokrat so se odločili za slovensko skladbo in predelali melodično Mežkovo balado Julija, ki v njihovi rockerski verziji dobiva novo moč, a ne izgublja nežnosti. Inštrumentalno skladba predstavlja novost, in sicer klaviature, ki jih bo ob petju tudi na prihodnjih projektih in koncertih prevzel Sergej Ško-fljanec. San Di Ego so Julijo prvič predstavili na letošnjem Ortofestu. Na koncertu je bil tudi Aleksander Mežek, ki je bil z rokersko priredbo svoje uspešnice zadovoljen. Meni, da je skupini uspelo skladbi dodati lasten karakter in jo predelati v pravo power rock balado. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Grajski kvintet - Dajmo Peter 2. Skupina Nevihta - Jočem 3. Juhej - Mala moja 4. Mladika - Ko sem zaljubljena 5. Popotniki - Si rekla 6. Ansambel Tonija Verderberja - Vračam se domov 7. Šok kvintet - Ta punca naša 8. Tik tak - Tik tak polka 9. Veseli Dolenjci - Venček domoljubnih 10. Pajdaši - Košček sreče www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TANJA ŽAGAR Na podelitvi viktorjev, ki je minulo soboto drugič zapored potekala v Mariboru, je Tanja Žagar osvojila viktorja za najbolj popularnega glasbenega izvajalca. Premagala je Modrijane in Jana Plestenjaka in tako dobila svojega drugega viktorja. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Viktorje so izkoristili za predstavite novega singla Tiho, na odru (in tudi v studiu) pa se jim je pridružil Vlado Kreslin. Odločitev za sodelovanje je pričela cveteti že med pisanjem skladbe, Hamo&Tribute 2 Love pa bodo pesem Tiho sicer uvrstili šele na oktobrski album Pol. DAN D Na letošnjih viktorjih so se jim z imenom Ljudska fronta na odru pridružili pevci domačih rock zasedb, Gregor Skočir (BFM), Tone Kregar in Jernej Dirnbek (Mi2), Tomi M. (Siddhar-ta) in Borut Marolt (Niet). Skladba Kozlam je v takšni verziji nastala prav za to priložnost, najdete pa jo tudi na zadnjem albumu DNA D. AVE Velenjska skupina predstavlja novo skladbo z naslovom Ljubezen za vse / U ime ljubavi, ki je nastala kot plod sodelovanja skupine z legendarnim pevcem Alenom Islamo-vicem, nekdanjim vokalnim solistom skupin Divlje jagode in Bijelo dugme. KRISTINA OBERŽAN Kristina Oberžan, ki se je spomnimo tudi po nastopih na Slovenski popevki in Emi, je tik pred izidom avtorske plošče z naslovom My Heart Knew. Prvi single s prihajajoče plošče je skladba Sweet home, ki jo predstavlja v teh dneh. Skupina Laibach je minulo soboto z izjemnim nastopom navdušila obiskovalce njihovega koncerta v polni dvorani velenjskega kulturnega doma. Vrhunski zvok, odlični svetlobni in scenski efekti ob izjemni interpretaciji njihovih skladb z zadnjega in predhodnih albumov so poskrbeli za veličasten večer, ki nikogar ni pustil ravnodušnega in je prepričal tudi dvomljivce. 107,81 Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 14 »»WAS 23. aprila 2015 H »Zakaj se le vsi tako resno držijo? Vila Mayer je res pravi biser. Tako dobro so jo obnovili, da še midve ni-mava nobenih pripomb,« se nasmihata šoštanjski arhitektki Urška Delopst in Mateja Kumer. Obe znata biti precej kritični, ko beseda nanese na stroko in prostor. Kumrova pa je še posebej občutljiva, ko gre za objekte z zgodovinsko noto. Dotakne se je vsaka propadajoča stavba v mestu. Vsaki bi rada vrnila nekdanji blišč. a a Srečko Forštner in Franc Krištof sta bila med starejšimi udeleženci ^^ čistilne akcije v Trebuši. Zanimale pa ju niso majhne, ampak velike »smeti«. Pa ne, da bi imela težave z vidom, pritožila sta se, da sta se jih lotila zato, ker jim mladi ne vidijo. »Kaj bo, ko bomo mi odnehali. Ta mladi so najbolj srečni za računalniki, akcije jih ne zanimajo,« sta komentirala. Morda pa se akcije nista udeležila na pravem koncu občine. Ponekod, sploh v primestnih krajih, je bilo med »čistilci« namreč veliko mladih. A žal predvsem tam še mladinci vedo, kako se taki stvari streže. Ob naslovu »Če se bo dobro izteklo...« se je ustavil Velenjčan Borut Jenko. Domačin, ki še dobro pomni, kako je bilo v dolini, ko ta še ni postala moderno mesto, sije z zanimanjem pogledal, katere križe in kapele so razstavili na Velenjskem gradu. Kaj je ob branju razmišljal nekdanji politik in inovator, čvek ne ve. Prepričan pa je, da ga je napisano res zanimalo. ZANIMIVOSTI ®®®®®®®®®@®Q®®Q Džong Un na najvišjem vrhu polotoka? Severnokorejski državni mediji so v teh dneh zapisali, da je voditelj Kim Džong Un preplezal najvišji vrh korejskega polotoka, 2750 metrov visoko goro Paektu - a jim le malokdo verjame. Novici so namreč dodane fotografije, na kate- Radioaktivni divji prašiči Bavarska lovska zveza je objavila podatke, ki kažejo, da so divji prašiči na Bavarskem bolj radioaktivni, kot se je domnevalo - stanje naj bi bilo posledica jedrske nesreče v ukrajinskem Černobilu leta 1986, prašiči pa zaradi visoke stopnje radioaktivnosti naj ne bi bili primerni za človeško prehrano. Divji prašiči se namreč hrani- Stražijo zadnjega severnega belega nosoroga V rezervatu OI Pejeta v Keniji živi zadnji samec severnega belega nosoroga. Da je edinstven, priča dejstvo, da zanj 24 ur na dan skrbi do zob oborožena straža. Nosorog Namerno zredil dekle Kitajec You Pan iz pokrajine Guangdong se je pred dvema letoma zaljubil v dekle s prečudovito postavo. Čeprav mu je bila (tudi zaradi postave) izjemno všeč, je fanta ljubosumje razjedalo do te mere, da se je odločil, da svojo drago namerno zredi. Vsak dan jo je peljal na tri obilne obroke, prav tako pa jo je budil ponoči, da je deklica jedla ga bo ogledalo več kot milijon ljudi. Prt si bo osebno ogledal tudi papež Frančišek, ki ga v Torinu pričakujejo 21. junija. Ogled je sicer brezplačen, vendar je treba obisk vnaprej rezervirati - doslej je to storilo milijon ljudi. Na prtu velikosti 4,4 metra x 1,1 metra je viden odtis človeškega telesa, še posebej pa izstopa obraz, ki naj bi bil Kristusov. Številni so do pristnosti prta skeptični, saj so znanstveniki ugotovili, da je nastal šele v srednjem veku, nekje v letih med 1260 in 1390. To je po- rih 33-letni voditelj te komunistične trdnjave stoji nasmejan na vrhu zasnežene gore, njegova oprava pa je vse prej kot alpinistična. Ob sončnem vzhodu na vrhu Paektuja namreč pozira v svoji tradicionalni opravi - lakastih čevljih, črnih hlačah in dolgem črnem plašču. A severnokorejski mediji imajo novico dobro dodelano. »Osvojitev Paek-tuja predstavlja dragoceno zabavo za dušo, ki je močnejša od katerega koli jedrskega orožja,« naj bi na vrhu dejal Džong Un. jo z gobami in tartufi, v katerih se še posebej kopičijo radioaktivne snovi. Nemška zakonodaja narekuje, da je treba meso s stopnjo radioaktivnosti več kot 600 bekere-lov na kilogram zavreči; najnovejši podatki Bavarske lovske zveze pa kažejo, da je imelo 140 divjih prašičev, ki so jih lovci ubili v letu 2013, višje stopnje radioaktivnosti od 10 tisoč bekerelov na kilogram. Radioaktivna onesnaženost mesa divjih prašičev je v Nemčiji sicer zelo sporna tema, saj je morala vlada lovcem izplačati že več sto tisoč evrov odškodnin. z imenom Sudan živi v rezervatu skupaj z dvema samicama svoje vrste, Nain in Fatu. Tako posebno varstvo si zadnji samec svoje vrste zasluži zaradi divjih lovcev, ki bi radi zaslužili z njegovimi rogovi - ti so iskani kot sestavina tradicionalne medicine ali pa zgolj kot trofeja; njihova vrednost doseže tudi do 75 tisoč dolarjev na kilogram. Po podatkih Svetovnega sklada za naravo je še leta 1960 živelo okoli dva tisoč severnih belih nosorogov, medtem ko jih je bilo leta 1984 le še 15. tudi takrat. »To sem storil, da bi se rešil konkurence oziroma da bi si je drugi moški ne želeli več,« je dejal zdaj 25-letni Kitajec. Na ogled torinski prt V torinski katedrali so na ogled znova postavili torinski prt, v katerega naj bi po prepričanju kristjanov po smrti zavili truplo Jezusa Kristusa. Laneni prt bo na ogled do 24. junija, predvidevajo pa, da si trdila tudi radiokarbonska analiza vzorca prta leta 1988, vendar so po drugi strani te rezultate večkrat izpodbijali, ker naj bi bili vzorci kontaminirani. Zanimanje za prt po svoje spodbuja tudi Cerkev, ki relikvijo zelo redko razkaže javnosti. Nazadnje je bil na ogled postavljen leta 2010, ko je priložnost za ogled v živo izkoristilo 2,5 milijona ljudi. frkanje » Levo & desno « Ne le veliki Velenjski nogometaši so zadnji čas znani po tem, da »režejo« velike skalpe. Po Celjanih so zdaj skal-pirali še mariborske vijolice. A za popoln uspeh bi se morali zadovoljiti tudi manjši. Naše znamke Res je, da Slovenci še dobro poznamo precej naših domačih blagovnih znamk. A kaj, ko jih je vse manj res slovenskih. Še z našim nekdaj hvaljenim e(E)lanom se bodo hvalili drugi. Trši argument V Parižljah so spet pripravili »ljudsko vstajo«. Po zadnji je preteklo že nekaj časa, vzrok za sedanjo je enak. Ne dovolijo, da »najboljšo kmetijsko zemljo« povozi hitra cesta. Zdaj imajo žlahtnej-ši argument več: hmelj spet postaja bolj zlat. Mleko - tako in drugače Odkupne cene mleka padajo. Prodajne jim nikakor nočejo slediti. Še sreča Kakšna sreča, da je po naših podjetjih še veliko inovatorjev. V kakšnem stanju šele bi bilo naše gospodarstvo, če še teh ne bi bilo. Brez druženja Če je res, da je v naravi okoli nas vse manj odpadkov, potem bomo deležni tudi manj druženja. A brez skrbi, še se bomo morali družiti, saj onesnaževalci še ne bodo povsem odnehali. Informacijski sistem Med zadnjo akcijo preverjanja hitrosti voznikov so policisti zaznali malo manj kršitev, kot so se bali. Informacijski sistem med vozniki je namreč dobro deloval. Sprednje luči so pridno »žmigale«! Visoka napetost Med Velenjem in avtocesto naj bi gradili cesto in ne kakšnega visokonapetostnega daljnovoda. A je vseeno okoli Braslovč ozračje močno naele-ktreno. April Tudi v malem travnu so ponekod že imeli velike žetve trave. Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 15 KULTURA 15 tujini visoka nagrada 23. aprila 2015 "»WAS Doma le obljube, v Oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske dosežke A'Design Award - Njeni ovalni kozarci s podstavkom iz ksilita navdušili mednarodno žirijo - Bo to odskočna deska za projekt, ki se je začel že leta 2008? Oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik. Upa, da ji bo nagrada odprla vrata v svet. Bojana Špegel Velenje, 20. aprila - Velenjčanka Mateja Krašovec Pogorelčnik je od nekdaj zelo ustvarjalna. Ukvarja se z grafičnim, modnim in unikatnim oblikovanjem ter s publicistiko. Kot samostojna ustvarjalka na področju kulture deluje že od leta 1996, od leta 2001 ima status samostojne umetnice. V tem času je kot avtorica ali urednica ustvarila tudi kar nekaj učbenikov, nazadnje učbenik za floristiko, ki bo maja predstavljen tudi v Velenju. Letošnji april pa ji bo zagotovo za večno ostal v spominu, saj so njeno kreativnost prepoznali in nagradili v tujini. In to za idejo, ki jo je začela razvijati že leta 2008. Mateja je takrat ustvarila kolekcijo kristalnih kozarcev s podstavki iz ksilita. Poimenovala jih je »Izrazi prvobitnosti«. Kmalu je sledilo oblikovanje blagovne znamke STORIES design®, pod katero je kolekcijo do popolnosti razvila in pripravila za trg, novoustanovljeni Start-up je za izvirno poslovno idejo prejel prvo nagrado SAŠA regije, jajčastim kozarcem z izvirnimi podstavki pa so sledili še elegantni leseni pladnji. Na prestižnem oblikovalskem tekmovanju A'Design Award, ki poteka v Italiji, je za kolekcijo prejela srebrno nagrado za izjemen obli- Velenje, 16. aprila - V četrtek popoldne so v veliki dvorani velenjskega doma kulture pripravili kar dve prireditvi v okviru letošnje območne plesne revije Velenjski plesni oder. Čeprav sta se predstavili le dve velenjski plesni šoli, Plesni studio N in Plesna šola Spin, je njihova letošnja produkcija tako bogata, da je nekaj več kot 200 plesalcev predstavilo kar 18 plesnih miniatur, ki so bile tudi stilno zelo različne. Na prvem delu prireditve so se predstavile mlajše skupine z otro- kovalski dosežek, nominirana pa je tudi za oblikovalko leta. Simbioza dveh naravnih materialov »Zgodba z jajčastim kozarcem se je res začela že leta 2008, ko je Steklarna Rogaška v povezavi z društvom slovenskih oblikovalcev in Inštitutom Jožef Štefan organizirala delavnico, na kateri smo oblikovalci spoznavali proces proizvodnje in steklen material. Potem smo poskušali ustvariti vsak nekaj novega. škimi koreografijami, na drugem delu prireditve pa starejši. Prireditev so posvetili Mednarodnemu dnevu plesa, ki ga praznujejo 29. aprila, ko imajo plesalci počitnice. Zato na velenjskem JSKD prireditev pri- pravijo že prej. Vse plesne nastope si je ogledal plesalec in koreograf Igor Svederski, ki je bil strokovni spremljevalec že lani. »Je priznan strokovnjak in izjemen ustvarjalec, ki ima natančno oko in bujno domišljijo. Zato koreografi od njega dobimo tudi koristne napotke,« nam Bila sem še posebej spodbujena pri velenjskem podjetju Ksilit, ki je pro-moviral ta material, ki ga najdemo med plastmi lignita. Takoj sem videla, kako čudovita je kombinacija ksilita in kristala. Med sabo se materiala zelo lepo poudarita. Iskala sem povezavo, v kateri ne bi bila fiksno povezana, ampak bi vsak živel svoje življenje, ob tem pa bi se potrebovala. Tako je nastal jajčasti kozarec s podstavkom. Gre za simbiozo, v kateri lahko kozarec uporabljamo povsem samostojno, ker »stoji« tudi sam, a je živahen, se giblje. V pod- je izdala Nina Mavec Krenker iz JSKD. Po ogledu vseh območnih plesnih revij v celjski regiji bo Svederski izbral skupine, ki se bodo 21. maja predstavile na regijski reviji v Laškem. Zagotovo bo med njimi kar nekaj velenjskih plesnih miniatur. Osvojili 13 priznanj V Ljubljani je prejšnji vikend potekalo 23. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev. Na OPUS 1 se prijavljajo plesalci, ki sami poiščejo navdih in sami pripravijo koreografijo, solo ali duet. Tekmovanje je razdeljeno v 4 starostne kategorije. Prav v vseh so letos sodelovali plesalci Plesnega studia N Velenje. Domov so prinesli 1 zlato, 8 srebrnih in 4 bronasta priznanja. Zlato priznanje sta prejeli Anja Zaverla in Maša Kajzer za avtorski duet Misli. a bš stavek ga položimo, kadar želimo, da se umiri in da je na varnem,« pripoveduje Mateja. Svojo kreativno stvaritev je prvič razstavila že po delavnici, na kateri je nastal, že kmalu pa tudi na sejmu Design Expo v Ljubljani. »Tam je požel veliko zanimanja. Okoli moje stojnice je bila prava gneča. Bila sem presenečena, že kmalu zatem pa tudi razočarana. Marsikdo je obljubljal pozornost in nagrade, ki čakajo ta dizajn. Žal se v Sloveniji to ni zgodilo, čeprav je bilo zelo veliko pohval, tudi medijske pozornosti. Kasneje, ko sem projekt razvila do perfekcionizma, se ni nič več dogajalo. Samo težko je bilo, terjalo je veliko energije. Šele ko sem se opogumila in prestopila meje Slovenije, se je premaknilo. Spet se je potrdila slovenska zgodba, da je pač treba iti v tujino, da te opazijo in tudi potrdijo tvoje delo.« Priznanje strokovne javnosti A'Design Competition je največje oblikovalsko tekmovanje na svetu. Sedež ima v Italiji, po Matejinih besedah pa se poslužuje izredno dobre spletne platforme, tako da vse teče preko interneta. »Dizajni se zbirajo celo leto, prihajajo iz vsega sveta. Vključenih je 70 uglednih strokovnih žirantov iz vsega sveta. Kategorij je več kot 100. Enkrat na leto podelijo nagrade,« nam razloži naša sogovornica, ki se podelitve nagrad ni mogla udeležiti. Strošek je bil prevelik. Srebrna nagrada ji pomeni ogromno, saj gre za priznanje strokovne javnosti. »Cilj tega tekmovanja je, da se ločijo dobri di-zajnerski izdelki od slabših. Nagrada žal ni materialno podprta, odpira pa vrata v mednarodne kroge, razna združenja, tudi medije.« Da to drži, je spoznala prejšnjo sredo, ko so jo obvestili, da so jo pri mednarodnem oblikovalskem združenju IAD nominirali za oblikovalko leta. »Gre za veliko priznanje, saj je to svetovno mednarodno združenje priznanih oblikovalcev. Dobitnik tega priznanja je le eden na leto. Možnosti je malo, a že nominacija je zelo velika čast,« razloži Mateja. Start-up na dolge proge Mateja je kmalu po tem, ko je ustvarila jajčasti kozarec s podstavkom, dizajn avtorsko zaščitila. Na to, da je to nujno, so jo opozorili že ob prvih predstavitvah. Ker je izdelava podstavkov iz ksilita cenov- no visoka, je kasneje oblikovala še identični podstavek iz orehovega lesa. "Kompleti kristal-ksilit sodijo v vrh luksuznih izdelkov, tudi po ceni. Dizajn kozarca, če mu prilagodimo podstavek, lahko ponudimo tudi v cenejši izvedbi, ki je še vedno zelo lepa. Tudi kozarec v njej ni kristalen, izdelan je iz visoko kvalitetnega kristalina," izvemo. Vedno jih glede na izbrano kombinacijo, po enega, dva, štiri ali šest skupaj postavi v vrhunsko oblikovano škatlo, na črno ali zlato tekstilno podlago, ki ji doda tudi knjižico s kratkimi umetniškimi zgodbami, navdahnjenimi z izhodiščnimi idejami in materiali kolekcije. Paket je res lep, izžareva ekstravaganco. Kozarce ves čas ročno izdeluje Steklarna Rogaška, doslej so jih naredili okoli 1200. Podstavke je Mateja razvijala skupaj z mojstrom Maksom Ari-hom iz Slovenj Gradca, kasneje se je pri izdelavi pladnjev iz oreha ekipi pridružil še Darko Gliha Škufca iz Škofljice. Ko vprašamo, ali je po tem, ko ji je tujina priznala, da je ustvarila odličen izdelek, sposobna na trg poslati večjo količino, Mateja pove: »Podjetje je še vedno Start-up, čeprav je na trgu že nekaj let. Pro- blem je denar. Nisem se še povsem odločila za strategijo, kaže pa, da se stvari končno odpirajo. Zelo pomembno promocijo namreč pomeni tudi prisotnost na EXPO MILANO 2015, kjer bo Catering Jezeršek uporabljal kolekcijo v protokolarne in poslovne namene Slovenskega paviljona. Zato intenzivno iščem investitorja.« Sploh, ker ima še veliko idej, tudi zelo inovativnih, povezanih z njenim jajčastim kozarcem in z novimi, energijskimi tehnologijami. A o tem še ne želi javno govoriti, saj se ji je že doslej dogajalo, da so njene ideje tisti, ki imajo dovolj denarja, hitro kopirali. a Zaplesalo več kot 200 mladih Območna plesna revija dokazala, da je ples v Velenju množičen in kvaliteten - Uspešni tudi na državnem tekmovanju OPUS 1 Vojna Kraljevina Jugoslavija je pristopila k tripartitnemu paktu (Nemčija, Italija, Japonska). Po državnem udaru, ko so v Beogradu po ulicah vpili» bolje rat nego pakt«, so nemški strmoglavi bombniki šestega aprila 1941 razdejali prestolnico in ubili več kot štiri tisoč prebivalcev. Vojna na Balkanu seje začela. Naša družina je stanovala na velenjski železniški postaji. Naslednji dan se je pojavilo nemško izvidniško letalo in krožilo nad Šaleško dolino. Potniki so pričakovali prihod vlaka. Nekdo je večkrat presunljivo zavpil: »Vzaklonišče!«. To je bilo onkraj tirov, zgrajeno iz ukrivljenih tračnic, na katerih so bili položeni odsluženi železniški pragovi, pokriti s plastjo zemlje. Nekaj potnikov je steklo tja, večina pa je vkopano obstala in s pogledom sledila zlobnemu letalu. Naslednje jutro se je navsezgodaj spet pojavil izvidnik. Še ne enajstletnega fantiča so me dodobra preplašili, da je vojna huda stvar in da letala sejejo smrt. Bosonog, neobuti smo v tistem času tudi sicer hodil v šolo, sem jo preplašen ubral čez polja in travnike, kjer dandanes stoji Gorenje, proti gozdu onkraj Pake. Sredi poti me je zasačilo letalo, skril sem se sredi čistine za večji grm. Zazdelo se mi je, da me je pilot opazil, kerje krožil okoli mene, zato sem skočil v zelenje. V trenutku, ko se je letalo malo oddaljilo, sem stekel po brvi čez Pa-ko mimo Praprotnikove hiše med drevje v varno zavetje. Ko je kovinski ptič odletel, sem pohitel domov (doma- či so me komaj pogrešali), v naglici pozajtrkoval in še pravočasno prisopihal v šolo. Naslednji dan so prišli okupatorji. Naša razpuščena vojska seje neslavno umaknila in brez haska so ostali obrambni bunkerji po dolini. Sledove enega med njimi še danes lahko vidimo nad otroškim igriščem. Nemci so prišli iz šoštanjske smeri. Udarna izvidnica je pridrvela na motornih prikolicah, na katerih so bile nameščene strojnice. V Stari vasi so na hitro preiskovali posamezne hiše in v popačeni slovenščini spraševali, kje je vojak. Dolge dneve so se skozi Velenje valile nemške motorizirane kolone, ki so zasedale Balkan. Z Vrtačnikovim Slavkotom, nekaj let starejšim prijateljem, sva pri Kolodvorski restavraciji večkrat mahala vojakom na vozilih, ti pa so nama z nasmehom prijazno odzdravljali. Niti malo se nama ni sanjalo, da pozdravljava krute okupatorje, ki imajo v načrtu izbrisati slovenski narod. Slavko pa tudi ni mogel slutiti, da bo postal partizan in bo v spopadu s sovražnikom izgubil levo roko. a Bojan Glavač Na območni plesni reviji so gledalci videli 18 plesnih miniatur, ki so letos nastale v dveh velenjskih plesnih šolah. Izrazi prvobitnosti Komisija A'Design Awords je v obrazložitvi srebrne nagrade Matejinemu jajčaste-mu kozarcu s podstavkom zapisala: »Iskanje preprostosti, ravnotežja, zakonov narave, sprostitve. Spoštovanje narave, njene harmonije, redkosti, krhkosti in kvalitete. Prepoznavnost različnih potencialov; naravne in kulturne dediščine, naravnih materialov in človeške ustvarjalnosti. Vse to je nadgrajeno s sodobnim oblikovanjem. Užitek v delitvi zgodb, materialov, rešitev, občutenj in misli z ljudmi iz vsega sveta ... « Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 16 16 VI PIŠETE ««WAS 23. aprila 2015 Za vse se najde denar, pokojnine pa stagnirajo Območni odbor DeSUS Velenje na skupščini kritično o položaju upokojencev Predsednik Srečko Korošec (levo) je kritično ocenil položaj upokojencev (na sliki še člana delovnega predsedstva Franc Tamše in Jožef Pečečnik). Velenje, 15. aprila - Območni odbor DeSUS Velenje je na svoji redni letni skupščini pregledal opravljeno delo in si določili plan za letos. Na skupščini so sodelovali tudi gostje poslanka državnega zbora. Marija Ana Kovačič, predsednik Šaleške pokrajinske zvede Društev upokojencev Velenje dr. Konrad Steblov-nik, predsednik občinskega odbora DeSUS Šoštanj Marijan Mevc in predsednik občinskega odbora Šmartno ob Paki Rudi Meh. V uvodu so ocenili volilne rezultate. Z doseženimi na evropskih in državnih volitvah so bili zadovoljni, ne pa z občinskimi, kjer so pričakovali več. Pozitivno so ocenili tudi delo svetniške skupine v svetu Mestne občine Velenje, saj so veliko prispevali k uspešnemu razvoju, trenutno pa se njihovi člani množič- no udeležujejo očiščevalnih akcij. Z zadovoljstvom so tudi ugotavljali, da jim število članov narašča, v zadnjem letu se je povečalo za deset odstotkov. »Razumemo težko finančno situacijo na ravni države, vendar želimo več posluha do državljank in državljanov Republike Slovenije. Za vse se lahko najdejo sredstva, a za pokojnine, ki stagnirajo in realno padajo že od leta 2010, jih ni. Vodstveni delavci v državni upravi si izplačujejo enormne zneske in so totalno izgubili stik z realnostjo. Delavci in upokojenci pa se s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Želimo si, da se sodstvo loti svojega dela in postopke skrajša na minimum. Vsem, ki so lastninili, pa je treba pobrati nepremičnine, če ne vedo izvora sredstev,« je bil kritičen predsednik Srečko Korošec. Vodstvo stranke so zato pozvali, da poskuša s svojim delom in vplivom, ki so ji ga dali volivke in volivci, resno stopiti v bran pravicam, ki jim pripadajo po Ustavi RS. Pohvalili so delo poslank in poslancev in zaželeli, da uresničujejo, kar je zapisano v koalicijski pogodbi in Statutu stranke. Bernarda Habe dopolnila 90 let 9. aprila 2015 je Bernarda Habe iz Raven pri Šoštanju dopolnila 90 let. Še vedno čila in vedra je praznovala v krogu svoje družine. Bernarda se je rodila v desetčlansko družino v Velikih Vrhih, v Ravne pa se je priselila na Habetovo do- mačijo, ko se je poročila s Habeto- Bernardi je za častitljiv jubilej če- vim Stankom. Z možem sta imela tri otroke, celo življenje pa sta skrbela za veliko kmetijo, ki jima je tudi dajala kruh. Za kmetijo sedaj skrbijo mlajše generacije, ki poleg tega hodijo tudi v službe. stital tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, predsednik KS in Jože Sovič in člani lokalnih društev ter organizacij. ■ Tjaša Rehar Rekordna Salamijada v Šentvidu V soboto, 11. aprila, se je v organizaciji Turistično razvojnega društva Šentvid odvila že tradicionalna prireditev Salamijada 2015, ki je pritegnila doslej največje število »sa-lamaijev«, ki so strokovni komisiji in občinstvu v ocenjevanje prinesli kar 23 salam. Strokovna komisija v sestavi Jože in Marjana Pečečnik ter Ivan Petek je ocenila vseh 23 vzorcev. Splošna ugotovitev je bila, da so salame iz leta v leto boljše, kar je tudi cilj tega tekmovanja. Najvišjo oceno je dobila salama Martina Kodrnna iz Zavodenj, sledili pa sta salami Janka Banovška iz Ponikve in Milana Mlinarja iz Javorja. Obiskovalci so dali najvišjo oceno salami Andreja Podvratnika iz Šentvida. ■ th 3\ SOmmiCfVELEHll m vre, Trg mladosti 3 • Velenje 03 896 06 00 • info@scv.si www.scv.si Občankam in občanom čestitamo ob prazniku dela in želimo prijetno prvomajsko praznovanje. Veselimo se našega sodelovanja. Pridružite se nam pod mavrico znanja. Še naprej Marija Vrtačnik Na rednem zboru članov univerze za III. življenjsko obdobje Velenje smo poglobljeno ocenili uspešno delo v preteklem obdobju. Z velikim ponosom smo se spominjali 5. mednarodnega medgeneracijskega festival, 3. mednarodnega festivala vezilstva, sodelovanja vezilj na dveh razstavah v Srbiji in na Hrvaškem, tedna vseživljenjskega učenja, ki ga maja praznujeta EU in Slovenija, praznovanja 30-letnice Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in jubilejev mesta Velenje, ki smo jih popestrili s svojimi nastopi. Nič manj pa ni bogat program za letos. Poleg številnih vsakoletnih domačih dogodkov, ki jih prireja Univerza, smo pripravili 3. mednarodni festival znanja starejših in medgeneracijskega učenja Velenje 2015, v maju pa bomo pripravili med drugim teden vseživljenjske-ga učenja. Smo eno številčnejših društev, imamo kar 617 članov, v 56 krožkih se je izobraževalo 722 slušateljev. Prispevke članov iz krožkov predstavljamo v vsakoletnem bilte- nu Ustvarjalci. Program dela je bil izveden v okviru razpoložljivih sredstev. Tudi v prihodnje bodo kljub zaostreni finančni situaciji dejavnosti izpeljane po najboljših močeh. Zagotovi- vel upravni odbor. Za dobo štirih let so bili izvoljeni: Marija Vrtačnik - predsednica, Jelka Fužir - podpredsednica, in člani: Alma Koren, Marija Kuzman, Anica Krajnik Pi-stotnik, Ivan Likar, Zinka Moškon, 722 slušateljev sodeluje v 56-ih krožkih lo za to pa je množica prostovoljcev, ki s požrtvovalno predsednico Marijo Vrtačnik na čelu delujejo v okviru Univerze. Predsednica je bila potrjena še za eno mandatno obdobje, manjšo osvežitev pa je doži- Marija Skornišek, Fanika Stropnik, Vida Šme, Terezija Štiglic, Erika Veršec in Magda Žist. ■ Zinka Maškon foto Avgust Mošnik Smučišče le malo obratuje Zavodnje, 4. aprila - Člani Športnega društva Za-vodnje so se sestali na volilnem občnem zboru društva. Obravnavali so delo v minulem letu, izvolili člane upravnega in nadzornega odbora društva za prihodnji dve leti ter si postavili nove cilje. Društvo skrbi za druženje krajanov v različnih športih, kot so odbojka, mali nogomet, pohodništvo, telovadba, namizni tenis, kegljanje na vrvici ..., in to bo počelo tudi letos. Posebej uspešni in aktivni so člani sekcije kegljanja na vrvici. Tudi v lanskem letu so zmagali na izbirnem tekmovanju DU Šoštanj in bodo tekmovali na regijskem tekmovanju, ki bo predvidoma v začetku poletja v Šentilju. Veliko skrbi in dela pa ima društvo z vzdrževanjem smučišča Zavodnje, ki v zadnjih letih zaradi vremenskih razmer malo obratuje. V letošnji sezoni so snežne razmere omogočale samo en vikend smuke, pa še ta ni bila idealna. Tudi pogled na statistiko obratovalnih dni smučišča v zadnjih dvajsetih letih je bil zelo zaskr- bljujoč. Stroški pa seveda niso zanemarljivi in jih brez prijaznih sponzorjev sami ne bi zmogli. Kljub temu so bili udeleženci zbora enotnega mnenja: vztrajajmo naprej. Seveda so se ob tem zahvalili vsem, ki pri tem pomagate. ■ Za ŠD Zavodnje Cveto Žur v Topolšici Mladinsko društvo Topolšica pripravlja v petek, 24. aprila, ob 16. uri tradicionalni žur v kavarni Štrauss. Najprej se bodo pomerile dvojice v ročnem nogometu, posamezniki pa v kmečkem biljardu. Ob 20. uri se bo začel žur s skupino The hišn' band. ■ C VEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si * prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje habit Habit, d.o.o., Koroška cesta 48, 3320 Velenje 03 777 0 350 www.habit.si Želimo vam, da praznične dni izkoristite za prijetno druženje v vam najljubšem okolju! Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 17 23. aprila 2015 »»^AS 25. nacionalni otroški parlament V ponedeljek, 13. aprila, je v Ljubljani v državnem zboru potekalo 25. zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta. Savinjsko-šaleško regijo je zastopalo 6 učencev iz različnih šol: Matej Zidarn, Sara Pun-gartnik Goličnik, Aneja Butin, Pina Držan, Filip Radivojevic in Eva Oj-steršek. Kot predstavnik novinarjev se je ekipi pridružil Nik Jevšnik. Ob 9. uri so nas s pozdravnimi nagovori sprejeli predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Milan Br-glez, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila Izobraževanje in poklicna orientacija. Ker je tema precej široka, smo se razdelili v štiri skupine, vsaka skupina je razpravljala o drugem področju. Podteme so bile poklici prihodnosti, vseži-vljenjsko učenje, formalno in nefor- malno izobraževanje ter vsi poklici so pomembni. V skupinah smo razpravljali, ugotavljali, kaj o tem že vemo, povedali, kaj nas moti, česa na tem področju želimo več, kaj nam je všeč ... Na plenarnem delu zasedanja smo poročali o delu v skupinah in o tem razpravljali. V skupini 'poklici prihodnosti' smo mladi ugotavljali, da so to tisti poklici, ki bodo v prihodnosti prinašali kapital, čeprav so trenutno še nepoznani. Delimo jih na dva dela. Prvi so poklici novih znanosti, za katere še ni zagotovila (saj jih še ne poznamo). Druga skupina poklicev so primarni poklici, ki bodo še ostali. Tukaj vidimo prihodnost predvsem v medicini, tehnologiji, kmetovanju, družinskih podjetjih, turizmu in šolstvu. Zavedamo se, da je zelo resna možnost propadov trga za določeno dejavnost, predvsem zaradi presežka poklicev in hitrega menjanja poklicev. Naj citiram še našo najmlajšo udeleženko, ki je prisotne pozitivno presenetila z izjavo: »Manj ukvarjanja s prihodnostjo in več s sedanjostjo!« V drugi skupini smo govorili o vseživljenjskem učenju. Ugotavljamo, da to učenje poteka celo življenje, je stalno ter neizogibno. Vseži-vljenjsko učenje ni le šola, ampak so to tudi vsakdanje stvari, kot na primer učenje hoje ali govorjenja ... Prav tako ugotavljamo, da se odrasli premalo zavedajo, da mladi dandanes svet spoznavamo večinoma skozi medije. Kako mladi vidimo svet, kaj je resnično in kaj ni, sta bili pogosti vprašanji. Zaradi ohranjanja tradicij smo predlagali med-generacijsko izobraževanje. Poleg tega si mladi želimo več prakse pri pouku ter večjo fleksibilnost učiteljev. Vemo, da moramo tudi sami postati bolj motivirani, angažirani in več participirati v dobro družbe. Pogrešamo več prikazov poklicev ter kariernih dni, na katerih bi spoznavali nove poklice. Tretja skupina je obravnavala formalno in neformalno učenje. V formalnem izobraževanju vzgojno-iz-obraževalni zavodi dajejo javno veljavno spričevalo, diplomo ali certifikat. Ko slišimo besedo formalno izobraževanje, najprej pomislimo na šolo, učbenike, učenje in ocenjevanje. Prav zaradi teh stvari formalno izobraževanje pogostokrat sprejemamo kot negativno. Nasprotje formalnega izobraževanja je neformalno izobraževanje, krožki in ob-šolske dejavnosti, ki si jih izbiramo sami glede na to, kaj nas zanima. Pri neformalnem izobraževanju VI PIŠETE si pridobimo več izkušenj. Ugotavljamo, da neformalno izobraževanje postaja vse bolj pomembno pri zaposlovanju in iskanju poklica. Učenci želimo več krožkov v šolah, ki bi nam nudili praktična znanja, kot na primer podjetniški krožek. Zadnja skupina je razpravljala o tem, da so vsi poklici pomembni. Zavedamo se, da se družba skozi čas spreminja. Zato je ključnega pomena, da ostajamo fleksibilni. Vemo, da so vsi poklici pomembni in da se je rangiranje poklicev začelo predvsem zaradi vpliva družbe in okolja na vrednotenje prispevka 17 posameznika v procesu dela, kar se odraža tudi v spoštovanju do posameznega poklica. Družba na nas vpliva skozi medije, velik pomen pri tem imajo vzgoja, starši ter okolje, v katerem odraščamo. Velik problem pri vrednotenju poklicev predstavlja tudi nepoznavanje poklicev. Mladi bi to vprašanje rešili z vpeljavo več informativnih oddaj o poklicih na televiziji, z vpeljavo projekta »Postani dijak za en dan« v več šol, kjer lahko osnovnošolci sodelujemo pri pouku srednješolcev, in projekt, pri katerem bi starši predstavljali svoje poklice v šoli. Mladi si želimo tudi več informativnih dni, a si želimo, da so predstavitve poklicev realne! Ob zaključku zasedanja 25. nacionalnega parlamenta smo izbrali še temo 26. otroškega parlamenta: pasti mladostništva. Z izvedbo letošnjega zasedanja smo bili vsi zadovoljni in želimo, da se tovrstna aktivnost odvija in razvija še naprej. Saj veste, kako pravijo: »Na mladih svet stoji!« a Eva Ojsteršek, 9. razred OŠ Gustava Šiliha Velenje Z Gustijem po Velenju in okolici V soboto, 11. aprila, smo na osnovni šoli Gustava Šiliha izvedli projektni dan Gusti hodi. Odpravili smo se na pohod po Šilihovi poti, ki smo jo ustvarili ob 50-letnici naše šole, ideje za njen nastanek pa segajo že dvajset let nazaj, ko so učenci v projektni nalogi zarisali točke, povezane z življenjem pedagoga in Herberstain. Glede na sposobnosti in starost učencev smo obiskali posamezne postaje Šilihove poti in spoznavali mozaike Šilihovega življenja in dela. Na pohod smo povabili tudi starše, saj smo si želeli, da spoznajo Šilihovo pot, družila pa nas je tudi želja po povezovanju. Na šolskem dvorišču smo zju- četrti razredi so na Šaleškem gradu prisluhnili legendi o nastanku gradu in grajskem življenju ter spoznali, kako je nastalo jezero. Odpravili so se do Belega dvora, o katerem je v romanu pisal Šilih. Petošolci so se podali do Vilinje peči, kjer so prisluhnili zgodbi o vilah, ki naj bi tam prebivale, ter si ogledali zna- razgled na celotno Šaleško dolino in gore v ozadju. Pot so nadaljevali mimo Bevč do Belega dvora. Osmo-šolci so se pod vodstvom izkušenih plezalcev in plezalnih inštruktorjev preizkusili v plezanju na plezalnem poligonu Gonžarjeva peč, deveto-šolcem pa so taborniki pripravili orientacijski pohod po Velenju in njegovi okolici. Ob povratku skupin so vsi učenci prejeli medalje z Gustijem, našo maskoto, ki smo jih izdelali na šoli. Učencem je dan ostal književnika, po katerem se imenuje naša šola. Pot se začne pri osnovni šoli Gustava Šiliha, nato pa nadaljuje mimo grajske konjušnice do Vile Biance, se vzpne na Velenjski grad, kjer je bil Šilihov oče skrbnik, ter spusti do Majerholda. Popotnik na njej obišče Šilihovo rojstno hišo, se sprehodi ob Velenjskem jezeru, spozna grad Turn, Šalek in Šaleški grad, Vilinjo peč, Beli dvor in vilo traj dan začeli z otroško pesmijo in kratkim kulturnim programom, nato pa smo se odpravili na pot, nekateri v družbi izkušenih planinskih vodnikov. Najmlajše je pri Škal-skem jezeru pričakal Pozoj, zmaj iz Šilihove dolinske bajke Nekoč je bilo jezero. Prisluhnili so gospe Špeli Poles, ki jim je povedala zgodbo o krvoločnem zmaju, ki je strašil krajane Zalesja, danes Velenja. Tretji in menit naravni most. Učenci šestih razredov so se povzpeli na Velenjski grad, kjer so si ogledali staro gostilno in trgovino. Pot jih je vodila do Šilihove rojstne hiše, kjer so spoznali njegovo življenje. Sedmošolci so v šoli spoznali Šilihovo bajko in pisali svoje zgodbe o Pozoju, slovanskih bogovih in pogumnih prebivalcih Šaleške doline. V soboto so se podali proti Kožlju in z vrha občudovali v lepem spominu zaradi zanimivih zgodb, ki smo jih izvedeli, krajev, ki smo jih obiskali, in ljudi, ki smo jih srečali. Všeč nam je bilo druženje v lepem vremenu in naravi, prejem medalj in predvsem palačinke na koncu poti. a Blanka Dolinšek in Deja Poberžnik, 9. B Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje 'Če hočeš, tudi zmoreš' Znani rek Antona Aškerca, ki ga učenci OŠ Antona Aškerca Velenje zelo pogosto uporabljamo med šolskimi klopmi kot tudi v vsakdanjem življenju. »Hočemo!« smo rekli, ko smo se že deveto leto zapored srečali z našimi prijatelji iz OŠ Rimske Toplice. Lepo sončno aprilsko soboto smo se mladi novinarji odpeljali izpred šole k prijateljem, ki so nas že čakali. Po ogledu novega prizidka šole so nas povabili na Aškerčevino. Zelo smo bili veseli, saj smo tam spoznali pranečaka našega pesnika. Zelo doživeto nam je opisoval Aškerčevo življenjsko pot. Svojo pripoved je še nadgradil z deklamacijo verzov iz različnih njegovih pesmi. Spoznali smo, da je bil naš pesnik velik domoljub in borec za slovenski jezik. Zato pa smo še posebej ponosni, da je kar nekaj časa preživel v Škalah, kjer je župnikoval. Med opravljanjem svojega dela se je pogosto srečal z rudarji. Dopoldan je minil na Globokem še z ogledom spominskega obeležja, kjer je stala njegova rojstna hiša. Ko smo se peljali proti domu, smo razmišljali, da smo lahko ponosni, da ima naša šola ime po tako velikem človeku, hkrati pa je v naših mislih odmeval slišani Aškerčev verz: »Ti, ki se v zmotah sam izpopolnjuješ ...« Začutili smo, da nam je namenjen kot popotnica v naša življenja, ki so sedaj na pragu odraščanja, in nam bo pokazal pravo pot. Aškerc, hvala ti. a Mladi novinarji z mentorico Martino Hribernik Mavrična pomlad na LivadI V četrtek, 9. aprila, je na OŠ Livada potekala pomladno obarvana prireditev Mavrična pomlad. Na prireditvi v šolski avli, ki so jo starši napolnili do zadnjega kotička, so se učenci in učenke od 1. do 5. razreda predstavili s pesmijo, plesom in besedo. a H. J. Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije iiaiMiM pPbvrnimoigesli tuaiiiradici|q! EEidimgfgeBSjgrerovaniiB KniPsSOmaiskihllhs! jdikatlpridoSivania e^^Siajiil^tsiOAenllal Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 18 1B VI PIŠETE 23. aprila 2015 Taborniki se pripravljajo na Belgijce Velenje, 18. aprila - Na deževno soboto so se vodniki rodu Lilijski grič Pesje dobili v skupnem taborniškem prostoru v Lukovi vili, kjer so imeli prvi pripravljalni sestanek za taborniško izmenjavo v sklopu projekta Erasmus +, ki jo bodo izvedli skupaj z belgijskimi taborniki med 4. in 20. julijem. Polni pričakovanj so si najprej osvežili spomin iz lanskoletnega Jamboreeja, ki je potekal v Črni gori. Nato so se poglobili v izdelavo logotipa ter slogana za njihovo taborniško izmenjavo, ki bosta krasila majice vseh udeležencev izmenjave. Nastali so sami odlični predlogi, zato udeleženci niso mogli najti najboljšega. Odločili so se, da zmagovalni logotip ter slogan izberejo na naslednjem pripravljalnem sestanku. Sledilo je reševanje konfliktov, ki se lahko zgodijo med taborniško izmenjavo. Udeležencem so bile predstavljene različne situacije, skozi igro pa so morali pokazati, kako bi lahko omenjen problem rešili. Eden od namenov izmenjave igre se igrajo taborniki v Sloveniji. Za konec so imeli še tečaj prve pomoči v obliki zabavnega kviza, v katerem je zmagal eden najmlaj- je tudi, da taborniki iz Pesja belgijskim tabornikom predstavijo Slovenijo. Zato so se odločili, da jih bodo naučili najbolj zanimive slovenske in velenjske besede, jih naučijli skuhati najbolj poznane slovenske jedi ter jim pokazali, kakšne taborniške cns JE ZA KAKOVOST! Kotnik Igor s.p. Ulica Nikole Tesla 6, 3310 Žalec GSM: 041/612 283 | E: ikotnik27@gmail.com Z vami že od lelo 1965. S preverjenimi in stalno zaposlenimi sodelavci izvajamo: Vsa slikopleskarska dela • Adaptacije in novogradnje • Toplotne fasade • Dela z dvižno košaro • Urejanje in vzdrževanje okolice ših vodnikov. Po zaključku prvega pripravljalnega sestanka je vodnik Nermin Jukan povedal: »Sestanek je bil zelo pester, saj smo ga izvajali tako, da smo bili vsi maksimalno vključeni in aktivni. Stvari, o katerih smo govorili, so bile zelo pomembne za dobro pripravo na izmenjavo, debate pa zelo produktivne. Najbolj všeč mi je bilo to, da kljub temu, da je program okvirno že sestavljen, ga lahko še vedno spreminjamo in prirejamo. Nikoli še nisem bil na kakšni izmenjavi, zato nimam visokih pričakovanj. Želim si le, da bi se vsi skupaj noro zabavali in utrdili prijateljske vezi, tako z Belgijci kot med seboj.« a Rok Srša Klopi in domači ljubljenčki Za nami je že nekaj čudovitih s soncem obsijanih dni. S toplejšim vremenom pa se žal začne tudi sezona klopov, ki traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Klopi prebivajo v grmičevju in visoki travi. V nevarnosti, da ga dobijo, so poleg ljudi tudi psi in mačke, ki zaradi svoje velikosti in nekoliko višje telesne temperature pogosteje poberejo večje število klopov. V Sloveniji živi 15 vrst klopov, pri naših psih pa najdemo predvsem klope vrst Ixodes ricinus in Rhipicephalus sanguineus, medtem ko so najpogostejše klopne bolezni, ki se pojavljajo pri psih v Sloveniji, erlihioza, borelioza, anaplazmoza in babezioza. Klopi s čutilom na sprednjem paru nog zaznajo toplotne tokove, vlago, premike in rahel vonj. Tako odkrijejo primerno žrtev, na katero hitro splezajo in se prisesajo. Najbolj so aktivni v jutranjih in zgodnjih večernih urah. Klopom so bolj izpostavljeni psi s svetlejšo barvo kožuha, prava vaba zanje so npr. zlati prinašala. Privlačijo jih tudi svetlejša oblačila. Na živali se gibljejo proti mestom, kjer je kožuh najtanjši. Zato jih pri psih največkrat najdemo na gobcu, ušesih in trebuhu. Klop s slino izloča blag anestetik in encime, ki zavirajo strjevanje krvi in imunski odziv. Najboljša zaščita pred njimi je dosledna uporaba sredstev v obliki ko- žnih nanosov (ampul), ovratnic ali pršil, ki preprečujejo infestacijo psa z omenjenimi organizmi. Ampule so najbolj razširjena zaščita za domače ljubljence. Priporoča se mesečni nanos in vestno odmerjanje, odsvetuje pa izdelke na bazi zelišč, saj so klopi postali odpornejši. Vsa sredstva niso enako učinkovita za posamezna področja in posamezne- veterinar svetuje okužbe. Borelija namreč potrebuje okrog 24 ur, da preide iz klopove-ga črevesja v telo gostitelja. Klopa nikoli ne mažite z oljem, topili ali alkoholom, saj tako povečate možnost za okužbo prenosa bolezni iz klopa nase ali vašega ljubljenčka. Klop namreč ob tem prične sproščati snov, ki povzroči odpuščanje Foto: Richard Barts ga psa, zato naj lastnik uporabi različne proizvode in izbere tistega, ki pri njegovem psu zagotavlja najboljšo zaščito, pri tem pa naj se posvetuje z veterinarjem. Za mladičke, ki so še premajhni za uporabo ampul in ovratnic, se priporočajo šampo-ni v obliki kožnih polivov, ki klope predvsem odganjajo. Kljub uporabi zaščitnih sredstev se lahko klopi še vedno pojavijo na našem ljubljenčku in zato lahko morebitno okužbo z okuženimi klopi preprečimo le tako, da žival po vsakem sprehodu v naravi temeljito pregledamo in klope odstranimo. Pri tem je pomembno vedeti, da so nekatere bolezni, ki jih prenašajo klopi, zoonoze in se lahko prenesejo s psa na človeka. Svojega štirinožnega prijatelja zato kljub zaščiti po vsakem sprehodu v naravi, četudi samo po travnikih med bloki, dobro preglejte! Pri pregledu bodite sistematični in pazite, da kakšnega dela ne izpustite. Če klopa opazite, ga čim prej odstranite, saj s tem zmanjšate možnost od gostitelja in ponavadi vsebuje povzročitelje klopno prenosljivih bolezni. Klopa odstranite s pinceto, tako da ga zagrabite na mestu, kjer se stika s kožo gostitelja, in ga zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca. Prepričajte se, da ste odstranili glavo klopa, žival pa nekaj dni po odstranitvi dobro opazujte. Svojega ljubljenčka takoj odpeljite k veterinarju, če nenadno razvije povišano telesno temperaturo, nima želje po gibanju, nenehno poležava, ima drisko ali bruha. Poleg drugih možnih povzročiteljev so ti znaki povezani tudi z akutno anaplazmozo. Borelioza pa se pri psih kaže kot občasno šepanje, ki se lahko pojavlja na različnih okončinah. Naj vas zgoraj povedano ne odvrne od čudovitih sprehodov v naravo. Z dobro zaščito in rednimi pregledi lahko namreč preprečimo prenos kužnih bolezni iz klopa na sebe in na svoje štirinožne prijatelje. a dr. Maja Zakošek Pipan Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 11 16. aprila 2015 »"WAS Verjeli so in uspeli Rokometaši Gorenja tudi na povratni tekmi boljši od Holestebroja in se uvrstili v sklepni turnir pokala Evropske rokometne zveze (EHF) Rokometaši Gorenja so pred začetkom nastopanja v pokalu EHF v tej sezoni začeli sanjati Berlin, uvrstitev med štiri najboljša moštva v tem tekmovanju. V nedeljo so to uvrstitev dosanjali. Na povratni tekmi z danskim Holestebrojem so bili tako kot v domači Rdeči dvorani (28 : 27) boljši za gol (31 : 30) in 16. ter 17. maja bodo skupaj z nemškima - gostiteljem berlinskim Fuchsejem in HSV Hamburgom -ter danskim Skjern Handboldom igrali na zaključnem turnirju. A sanje še niso končane. Po prvotni že- lji, da se uvrstijo najprej v skupinski del tekmovanja, nato v četrtfinale ..., je sedaj športno, da želijo zaigrati v finalu in morda z osvojitvijo prvega mesta doseči največji uspeh v tem pokalu. Do konca so prišli v tem pokalu že v sezoni 2008/09. Njihov nasprotnik je bil nemški Gummersbach, ki jih je premagal v obeh tekmah. Na nedeljsko povratno četrtfinal-no tekmo s Holestebrojem so odpotovali odločeni, da iz obeh tekem izidejo kot skupni zmagovalec. Za vstopnico v Berlin bi bil dovolj tudi neodločen izid pa poraz z golom razlike (če bi dosegli gol več na severu kot Danci v Velenju). A verjeli so, da lahko zmagajo. Začetek je bil neverjeten. Po dobrih desetih minutah so povedli že s 7 : 3. Ob odlični igri v obrambi, dobrih obrambah Benjamina Burica, hitrih nasprotnih napadih so nekaj minut pred koncem prvega dela proti domačim vodili že z 18 : 13. A žilavi Skandinavci so dosegli tri gole po vrsti, prednost do odhoda na odmor pa zmanjšali na dva zaostanka (16 : 18) in s tem gotovo nakazali, da ne želijo ostati brez Berlina. Komaj se je drugi del začel, je Michat Szyba prednost povišal na tri gole. A dvoboj za goste še zdaleč ni bil dobljen. Sledile so zelo razburljive minute. Deset minut pred koncem pa so si Skandi-navci priigrali prvo vodstvo (26 : 25) in se povsem približali poti na sklepni turnir. Toda odločenost slovenskih pod-prvakov, da bodo prav oni sredi prihodnjega meseca v Berlinu, je bila trdna kot jeklo. Niti jih nista preveč razburila poljska sodnika, ki sta ob koncu 55. minute izključila Senja-mina Burica, na začetku 57. pa Mana Šoštariča, ki je iz sedmih poskusov prav tolikokrat premagal dobrega domačega vratarja Linda (imel je le obrambi manj od Gorenjeve-ga). Velenjčani so bili kakšne pol minute z dvema igralcema manj, a so zmogli nov preobrat. Zadeli so tudi z igralcem manj in štiri minute pred koncem spet ušli nasprotniku za dva gola (29 : 27). Rokometna srhljivka pa še ni bila končana. Dan- ŠPORT ci se niso predali in so izenačili na 29 : 29. Do konca so bile približno še tri minute. Na začetku zadnje je Marko Dujmovič zadel za 30 : 29. Slabe pol minute pred koncem sta sodnika zaradi Šoštaričevega prekrška kaznovala Velenjčane z drugo sedemmetrovko za domače, velenjski igralec pa je morla v zadnjih petih minutah še drugič na klop k rezervnim igralcem. Danci so izenačili (30 : 30), a za napredovanje potrebovali še dva gola. Zanje premalo časa, za goste pa dovolj za še drugo zmago nad njimi. Povsem na koncu je na veliko veselje ljubiteljev rokometa v Šaleški dolini, gotovo pa tudi po vsej državi, zadel Szyba. Pri gostih sta bila z osmimi goli najboljša Staš Skube, pa čeprav je igral z bolečino v nogi in zapravil dve sedemmetrovki. Nadvse je bil strelsko razpoložen tudi Šošta-rič, sedem golov iz sedmih poskusov. Enega od golov pa je celo dosegel po tako imenovanem cepelinu, priljubljenem, a težko izvedljivem napadu, ki vedno dvigne navdušene gledalce s sedežev. Domačega vratarja je ukanil skupaj z Janezom Gamsom. 19 Pot do Berlina je tako odprta, do tedaj pa bo seveda še zelo vroče na domačem parketu. Jutri bodo na tekmi 25. kroga domačega prvenstva gostovali v Krškem, v 26., zadnjem krogu rednega dela 6. maja, pa bodo gostili Sevnico. Nato pa se začenja končnica. Štirje najboljši klubi se bodo potegovali za prvaka. V polfinalu bodo igrali na dve zmagi, v finalu pa na tri. Za preostalih deset klubov bo prvenstva konec že po 26. krogu, zadnja dva (13. in 14.) pa se bosta preselila v 1. B ligo. a Stane Vovk Žreb določil Füchse Berlin Velenjski rokometaši se bodo na zaključnem turnirju pokala EHF, ki bo 16. in 17. maja v Berlinu v polfinalu pomerili z domačini turnirja, ekipo Füchse Berlin, ki je imela nastop že zagotovljen. Na drugi polfinalni tekmi bosta igrala HSV Hamburg in danski Skjern Handbold. Füchse Berlin je trenutno na sedmem mestu nemške bundeslige. REKLI so ) Gregor Cvijič, trener Gorenja: "Verjel sem v svoje fante in napredovanje na sklepni turnir, a tudi moji fantje so verjeli v končno zmago. Vse čestitke fantom, na obeh četrtfinalnih tekmah so se borili in držali vseh navodil iz slačilnice ter se zasluženo uvrstili med štiri najboljše ekipe v pokalu EHF. Na povratni tekmi na Danskem je odločila naša zbranost pri strelih na gol in kolektivna igra. Ne glede na veliko število prejetih golov je bila tudi naša obramba na visoki ravni. Pokazali smo, da smo prava ekipa, ki ni odvisna zgolj od posameznikov. Danes je zmagala ekipa, le to je garancija za uspeh. Na žrebu nimam nobene posebne želje, v bistvu je povsem nepomemben naš tekmec v polfinalu. Do samega sklepnega turnirja sploh ne bomo razmišljali o Berlinu, temveč se bomo povsem osredotočili na tekme državnega prvenstva, kjer so pred nami prav tako zahtevne tekme.« Po Celju padel tudi Maribor Ob jezeru niso cvetele 'vijolice', ampak 'rudarji' Nogometaši velenjskega Rudarja so prebrodili krizo, če imamo v mislih njihovo neučinkovitost. Strelsko so se postili kar šest prvih letošnjih krogov. V predprejšnjem so v gosteh v savinjsko--šaleškem derbiju presekali urok neučinkovitosti z zmago s 3 : 1 nad Celjani, v sobotnem 28. pa na svojem igrišču ob jezeru nadigrali tudi aktualnega prvaka, moštvo Maribora z 2 : 0. Ob koncu prvega polčasa je domače po-vedel v vodstvo Mario Babic. Zadetek je bil prava mojstrovina, enako kot na predprej-šnjem savinjsko-šaleškem derbiju njegov prvi od dveh. Obenem je bil to tretji gol tega mladega Hrvata v vrstah Rudarja na zadnjih dveh tekmah in je tudi med najboljšimi podajalci v ligi. Žogo je prejel na levi strani, se spretno otresel gostujočega branilca Rajčevica in sledil je evro gol. Zavita žoga je preletela prekratkega gostujočega vratarja in udarila v mrežo, kjer se stikata vratnica in prečka. Za igralca, ki doseže takšen zadetek, pravimo, da je obrisal paj-čevino z mreže. Dokončno je aktualne prvake potopil kapetan Ivan Knezovic sredi drugega polčasa. Babič je izvedel prosti udarec nekoliko z desne strani. Žogo je poslal v gnečo pred Handanovica, kjer jo je eden od gostov odbil na desno, na svojo smolo na noge Klemnu Bolhi, ki jo iz obrata poslal proti golu, Rudarjev branilec Knezovic je spremenil njeno smer in igralci so bili spet v objemu, tokrat so objeli svojega kapetana. Od 55. minute so imeli rudarji številčno prednost, saj je moral zaradi direktnega rdečega kartona z igrišča Aleksander Rajčevič. Gostujoči branilec je kot zadnji obrambni igralec igral z roko in s tem preprečil nevaren napad domače- ga igralca Klemna Bolhe, ki bi se znašel iz oči v oči z vratarjem Jasminom Handanovičem in bi morda zadel. Ob koncu te zelo zanimive tekme je imel tri priložnosti za še višjo zmago še Denis Klinar. Ena je bilo celo takšna, da je bilo iz nje težje zgrešiti kot zadeti, a se je tudi na njegovo jezo zgodilo prvo. Želja po zmagi obojih je bila zelo velika, zato so oboji igrali tudi zelo agresivno, vendar pa ne __ i - ~' . _- _k > Domači igralci so kar sedemkrat streljali neposredno v okvir gostujočih vrat (dvakrat zadeli v črno), z mariborske strani pa so neposredno proti vratarju Matjažu Rozmanu priletele le tri nevarne žoge. V kotih so si bili izenačeni, po šest na vsakih strani. Le pri prekrških so bili aktualni prvaki za enega 'boljši' 11 : 10. Po drugi letošnji zmagi so 'rudarji' sicer ostali na šestem mestu, vendar so se petemu Zavrču približali na tri točke zaostanka. V zadnji jesenski tekmi so bili od Haloža-nov boljši s 7 : 2, kar je bila njihova najvišja zmaga v tem prvenstvu. Če bodo boljši tudi jutri, se bodo z njimi izenačili po točkah, obenem pa bi ga zamenjali na petem mestu. % /I i ^ i rjt ■ C t t grobo. Kljub temu je koprski sodnik Damir Skomina pokazal skupaj devet rumenih kartonov, od tega pet domačim nogometašem. Zaradi njih domači trener Jernej Javornik ni mogel računati na igralca prve enajsterice Damjana Trifkovica in Elvedina Džinica. Jutri, ko bodo gostovali pri Za-vrču, pa bodo zaradi rumene kazni med gledalci strelec drugega gola na tej tekmi Ivan Knezovic, Nemanja Stjepanovic ter Denis Klinar. Sicer pa je bila njihova zmaga zaslužena. To trditev potrjuje tudi statistika. Sami so si zakuhali Zmaga rudarjev je bila povsem zaslužena. S tem se je moral, hočeš nočeš, strinjati tudi trener gostov Ante Šimundža: »Splet nesrečnih okoliščin je privedel do tega, da smo izgubili. Trideset, petintrideset minut smo igrali odlično, bili popolni gospodarji na igrišču, imeli lepo število priložnosti. Nismo zadeli in normalno je bilo, da je potem Rudar malo zadihal, povsem nepričakovano prišel do zadetka. Doletela nas je še nesrečna izključitev. Sami smo si zakuhali ... Če pogledam vse skupaj, je Rudar pošteno in zasluženo zmagal.« Zmaga bi bila lahko še višja Domači trener Jernej Javornik z začetkom ni bil najbolj zadovoljen: »Fantje so si zaslužili zmago. Garali so vseh devetdeset minut. Tekmo smo sicer slabo odprli. Maribor je na začetku prevladoval, imel nekaj priložnosti. Toda iz minute v minuto smo se dvigovali, v pravem trenutku zadeli in seveda zasluženo zmagali. Po priložnostih pa bi lahko dali še kakšen gol. V Zavrč bomo odpotovali sproščeni in seveda igrali na zmago.« a Stane Vovk POROČITE SE V POROČNI DVORANI GRADU VRBOVEC Vabljene večje zaključene družbe | Bogata kulinarična ponudba Posebnost GRAJSKE VEČERJE (po prednaročilu) Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com Elektro in telekomunikacijske storitve Optične in komunikacijske instalacije Ustvarjamo Zeleno energijo. To je električno energijo, ki je proizvedena iz neomejenih obnovljivih virov; energije sonca in vetra. Tako varujemo naše okolje! Izkoristite praznične dni za prijetno preživljanje prostega časa v naravi! www.scr.si Kersnikova 13, Velenje telefon: 03 620 94 00 • mobitel: 041 260 670 Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT "^AS 23. aprila 2015 Golden pin dr. Marjanu Hudeju Predsednik Atletskega kluba Velenje je prejel visoko priznanje Evropske atletske zveze Brdo pri Kranju, 11. aprila - Na volilnem kongresu Evropske atletske zveze, ki je tokrat potekal v Sloveniji, so podelili tudi najvišja priznanja Evropske atletske zveze za prispevek pri razvoju in izvajanju projektov v evropski atletiki. Med šestimi nagrajenci je zlato značko (golden pin) za svoje dolgoletno kakovostno delo v atletiki, ki ni ostalo neopaženo niti na evropski ravni, prejel tudi predsednik atletskega kluba Velenje in podpredsednik Atletske zveze Slovenije dr. Marjan Hudej. To je zanesljivo veliko priznanje za velenjsko in slovensko atletiko, ki je v zadnjih šestnajstih letih izpeljala odmevne evropske projekte in z vrhunskimi atletskimi rezultati oplemenitila vlogo evropske atletike tudi v svetovnem merilu. Kongresa se je udeležilo več kot 50 nacionalnih atletskih zvez. To je bil zanesljivo največji športni kongresni dogodek letos v Sloveniji, ki so mu prisostvovali tudi predsednik Svetovne atletske zveze Lamine Diack ter podpredsednika Sergej Bubka in lord Sebastian Coe. V tako imenitni zasedbi je bil izbran po 16 letih nov predsednik, to je Svein Arne Hansen iz Norveške. Dosedanji predsednik Švicar Hans Joerg Wirz, ve- lik prijatelj Velenja, ni več kandidiral. V najvišje vodstvo Evropske atletske zveze je bil izvoljen tudi predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor Ben-čina, kar je nedvomno izreden uspeh za Slovenijo, če upoštevamo, da to ni uspelo atletskim velesilam, kot so Rusija in Velika Britanija. a mkp Tekmo trojk dobili Hopsi Zmaga na lokalnem derbiju je za navijače najljubša. Na Polzeli so se je veselili Hopsi, ki so premagali sosede iz Šoštanja, ki so srečanje odigrali brez obolelega Malusa in s poškodovanim Bukovičem. Kljub tem težavam pa so gostje tekmo bolje začeli in si priigrali sedem točk prednosti, vendar so jih Polzeljani s serijo trojk že do polčasa ujeli in prehiteli za šest točk. Oboji so na tekmi izjemno natančno zadevali z razdalje. Hopsi so 18 trojk dosegli iz 33, Elektra pa 14 iz 34 poskusov. Pri Polzeljanih je Riz-man zadel petkrat, po štiri trojke sta dosegla Abramovič in Vukovič, tri je dodal Atanackovič, dve pa Godler. Za odtenek slabši, a še vedno dobri so bili Šoštanjčani - pet trojk je dosegel Cohn, štiri Čebašek, tri Brčina in dve Zagorc. Če imata ekipi toliko razpoloženih strelcev z razdalje, se hitro začnejo pojavljati težave v obrambi. Najprej so to občutili Šoštanjčani, ki so v tretji četrtini zaostajali za osem točk, nato pa so si Hopsi priigrali še izdatnejšo razliko v 35. minuti, ko je bilo 90 : 71. Visok zaostanek pa košarkarjev Elektre ni zmedel, saj so se s serijo košev ponovno vrnili v igro in znižali zaostanek na le pet točk razlike (95 : 90) minuto pred koncem tekme. Da pa ni prišlo do popolnega preobrata, sta s koši poskrbela Abramovič in Zo-lotič in zmage na derbiju so se veselili TAKO so igrali Pokal EHF, povrtana četrtfinalna tekma Team Tvis Holstebro Gorenje Velenje 30:31(16:18), prva tekma 27:28 Gorenje: B. Buric 16 obramb, Zaponšek, Božo-vic, Cehte 3, Medved 2, S. Buric 2, Szyba 4, Skube 8 (2), Golčar, Šoštarič 7, Kleč, Dobelšek, Gams, Nosan 2, Dujmovič 3, Beciri. Trener: Gregor Cvijič Izključitve: Holestebro: 4 minute, Gorenje 12 minut. Sedemmetrovke: Holestebro 2 (1), Gorenje 4 (2). Prva liga Telekom Slovenije, 21. krog Rudar Velenje - Maribor 2:0 (1:0) Rudar: Rozman, Klinar, Knezovic, Kašnik, Krefl, Stjepanovic (od 89. Saramati), Radujko, Bolha, Babic (od 76. Kocic), Jelic (od 82. Plesec), Firer. Trener: Jernej Javornik. Rdeči karton: Petar Rajčevic (55). Drugi izidi: Domžale - Gorica 3:1 (1:1), Luka Koper - Radomlje 2:0 (1:0), Zavrč - Celje 1:2 (1:0), Krka - Olimpija 0:0. Vrstni red: 1. Maribor 59 (52:26), 2. Domžale 55 (35:15), 3. Celje 54 (42:18), 4. Olimpija 51 (46:19), 5. Zavrč 39 (27:39), 6. Rudar 36 (34:30), 7. Koper 35 (31:46), 8. Krka 25 (28:42), 9. Gorica 24 (26:39), 10. Radomlje 13 (15:62). Druga SNL, 21. krog Šmartno 1928 : Dravinja Kostroj 1:4 (0:2) Strelci: 0:1 Čander (19), 0:2 Kidrič (24), 1:2 Maze (61), 1:3 Čakš (64), 1:4 Čakš (66, 11 m); Rdeči karton: Hočevar (84) - Dravinja. Šmartno 1928: Tetičkovič, Kompan, (od 46: Mi-šetič), Bukšek, Mart. Lenošek, Mrevlje, Škoflek, Maze, Pašic, (od 57. Djokic), Dobnik, (od 57. Mat. Lenošek), Kurež, Korošec. Trener: Simon Oblak. Drugi izidi: Roltek Dob: Ankaran Hrvatini 4:1 (1:0), Krško : Šenčur 1:0 (1:0), Aluminij : Farmtech Veržej 2:0 (1:0), Triglav Kranj : TKK Tolmin 2:0 (0:0). Vrstni red: 1. Krško 21 tekem - 43 točk, 2. Aluminij 21 - 40, 3. Dob 21 - 38, 4. Triglav 21 - 34, 5. Ankaran-Hrvatini 21 - 33, 6. Veržej 21 - 28, 7. Tolmin 21 - 26, 8. Šenčur 21 - 24, 9. Dravinja 21 - 21, 10. Šmartno 21 - 8. MNZ Celje, 13. krog KNK Odred Kozje -NK Šoštanj 3:2 (1:1) Strelci za Šoštanj: 0:1 Agic (7), 1:2 Durako-vic (46) Drugi izidi: Žalec - Vransko 10:0 (4:0), Zreče -Rogaška 5:0 (2:0), Kovinar Štore - Vojnik 6:2 (1:2) Liga Telemach, liga za obstanek, 3. krog Hopsi Polzela - Elektra Šoštanj 99 : 92 (75 : 66, 49 : 43, 24 : 26) Elektra Šoštanj: Kosi 6, Čebašek 19 (3-5), Cohn 29 (2-2), Zagorc 13 (3-4), Lekic 2, Fifolt 8, U. Bu-kovič, Bajramlic, Brčina 15 Vrstni red: 1. Helios Suns 29, 2. Portorož, 3. Šenčur Gorenjska gradbena družba oba 28, 4. Hopsi Polzela 26, 5. Elektra Šoštanj 20, 6. Maribor Nova KBM 19 MNL Golgeter, 13. krog KNK Odred Kozje - NK Šoštanj 3 : 2 (1 : 1) Strelci: 0 : 1 Agic (7'), 1 : 1 Levstik (37'), 1 : 2 Du-rakovic (46'), 2 : 2 Leskovar (85') 3 : 2 Lojen (89') Šoštanj: A. Šlutej, Durakovic, Stropnik, Bulajic, U. Šlutej, Glavina, Vasic, Šmon, Agic, Petkovic, Celcer (od 88' Smajlovic) Vrstni red: 1. Zreče 31, 2. Brežice 1919 30, 3. Žalec 29, 4. Kovinar Štore 24, 5. Mozirje 23, 6. Šoštanj 18, 7. Rogaška, 8. KNK Odred Kozje oba 12, 9. Vojnik 9, 10. Vransko Hopsi z izidom 99 : 92. Najboljši igralci Hopsov so bili Vukovič, Rizman in Abramovič, izkazali pa so se še Zolotič, Atanackovič in Godler. Pri gostih je izstopal temnopolti organizator Travis Cohn, ki je bil z 29 točkami najboljši strelec tekme, razpoloženi pa so bili tudi Čeba-šek, Fifolt, Zagorc in Brčina. Trener Elektre Boštjan Kuhar je športno priznal poraz proti svoji nekdanji ekipi: »Poškodbe in bolezni v naši ekipi, posledično slab trening v minulih dneh ter neverjeten strelski večer Hopsov so pripomogli k zasluženemu porazu.« Po izstopu iz lige Maribora se bodo poleg Elektre v boju za obstanek z drugo- in tretjeuvrščenima ekipama druge lige najverjetneje borili košarkarji Hopsov, ki so doma izgubili pomembno tekmo s Šenčurjem. Košarkarji Elektre redni del prvenstva zaključujejo z dvema domačima tekmama. Sinoči je v Šoštanju gostoval Portorož, v soboto ob 19. uri pa še Šenčur, Gorenjska gradbena družba. a tr Kozje presenetilo Šoštanj Trinajsti krog ni bil srečen za nogometaše Šoštanja, saj so gostovali v Kozjem, kjer so nekoliko presenetljivo morali priznati premoč domačim nogometašem, ki so prišli do četrte letošnje zmage. V hladnem in nogometašem neprijaznem vremenu so maloštevilni gledalci prišli na svoj račun, saj so videli kar pet zadetkov. V uvodnih minutah so Šoštanjčani zaigrali dobro in s hitrim zadetkom Agica v sedmi minuti povedli z 1 : 0. Pol ure kasneje je za domače izenačil Levstik, to pa je bil tudi izid prvega polčasa. Tudi drugi del so bolje začeli šo-štanjski nogometaši in že v prvi minuti nadaljevanja preko Durakovica povedli z 2 : 1. Vse do zadnjih minut srečanja je kazalo na zmago Šoštanj-čanov, nato pa so gostitelji v 85. minuti najprej izenačili, zadel je Lesko-var, štiri minute kasneje pa je končni izid srečanja - 3 : 2 za Kozje - postavil Lojen. Polovšak na tej tekmi ni mogel računati na kaznovana Gegica in Pirnata, kar se je odrazilo na manjšem številu rezervnih igralcev. Gegic bo v naslednjem krogu proti Kovinarju Štore že lahko igral, Pirnat pa bo moral počivati še eno tekmo. Četrtouvrščene Štore prihajajo v Šoštanj že to soboto. Konjičani boljši od Šmarčanov V drugi nogometni ligi je do konca sezone le še šest krogov in prav toliko upanja za vodilne nogometaše Krškega ter najbližje zasledovalce, da postanejo novi prvoligaš. V Šmartnem ob Paki pa so se gotovo že sprijaznili, da bodo v naslednji sezoni spremljali tre-tjeligaški nogomet. Njihovo moštvo je v 21. krogu gostilo predzadnjo Dravi-njo in doživelo že 15. poraz v tem prvenstvu. Konjičani so zmagali s 4 : 1. V dosedanjih 21 krogih so igralci Šmartna 1928 zmagali le enkrat in petkrat igrali neodločeno. Z osmimi točkami na zadnjem mestu za predzadnjo Dravinjo zaostajajo za trinajst točk, za predpredzadnjim Šenčurjem pa že za šestnajst. Krčani so na derbiju kroga na svojem igrišču z 1 : 0 premagali Šenčur in ohranili prednost treh točk pred drugim Aluminijem, ki je bil z 2 : 0 boljši od Veržeja. Aktualni prvak Dob pa je na svojem igrišču s 4 : 1 odpravil Ankarančane. Po štirih zaporednih porazih so nogometaši Triglava končno le zmagali. Tolmin so premagali z 2 : 0, a na četrtem mestu za vodilnim Krškim zaostajajo še vedno za devet točk. Skratka, boj za vrh bo v zadnjih šestih krogih gotovo še zelo zanimiv. Trenutno so najbliže prvi ligi Krča-ni (43 točk), 2. Kidričani (40) in 3. Dobljani 38. Boj za obstanek pa bo nekoliko manj napet glede na to, da so Šmarčani že na pragu tretje lige. Na obstanek pa vsekakor lahko upajo nogometaši Dravinje. Za osmim Šenčurjem zaostajajo le še za tri točke. Prav pri njem bodo gostovali v naslednjem krogu. Vsekakor je pričakovati zanimiv derbi moštev za dna lestvice. Nogometaši Šmartna bodo igrali v Dobu, vodilno Krško pa v Veržeju. a vos v Želimo vam prijetne prvomajske praznike! \*m . i i V* MIL ■ a Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 11 23. aprila 2015 ""^Jis ŠPORT IN REKREACIJA 21 Odlični na državnem prvenstvu Pikado Igralo preko 300 igralcev iz vse Slovenije Radenci, 17. - 19. aprila - Igralci PK Čuk-Sančo: Luka Ograjenšek, Primož Jelen, Mladen Josic, Mitja Habjan, Jože Vautar in Matej Janžekovič. So v A-super ligi osvojili naslov državnih prvakov v najmočnejši pikado ligi v Sloveniji. Igralci PK Prenova-Komar-Čuk: Uroš Komar, Uroš Tovornik, Va- hid Omerčic, Stanko Katalinič, Aljoša Lekš in Aleš Skale pa so v C ligi osvojili ekipno 3 mesto. Posamezno so bili 2. Mladen Josic, 5. Mitja Habjan, 9. Primož Jelen, 17. Jože Vautar, 49. Luka Ograjenšek in Uroš Komar. Pomerilo se je 128 najboljših igralcev Slovenije. V parih 1. Jože Vautar - Matej Janžekovič, 2. Primož Jelen -Mladen Josic,17. Luka Ograjenšek - Silvo Javornik. Tekmovalo je 48 parov. Odlični so bili tudi tekmovalci Pikado kluba Strela. Članska ekipa je na državnem ekipnem prvenstvu osvojila 2. mesto. Igrali so: Milan Jurič, Milan Da-mjanovič, Mile Damjanovič, Ljubo Nastovski, Goran Damjanovič, Siniša Martinovič, Ismet Kukovi-ca in Avgust Medved. a Atletika Prvenstvo Slovenije V soboto, 18., in nedeljo, 19. aprila, je bilo na Ravnah na Koroškem prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke kategorije U12 in U14. Nadobudni atleti, člani AK Velenje, so odlično tekmovali in osvojili 12 posamičnih kolajn, 6 kolajn v štafetnih tekih in šest nehvaležnih četrtih mest. Kljub slabemu vremenu in mrazu so vsi pokazali izjemno borbenost in voljo ter izboljšali kar nekaj svojih osebnih rezultatov. Posamezniki, ki so osvojili odličja: Kategorija U12: Sebastjan Turinek, 60 m - 3. mesto, in 200 m - 2. mesto, Manca Cesar, 600 m - 2. mesto, Po hribih Po prelepi Koroški Člane krožka Planinarjenje UNI 3 je pot zanesla na Koroško, kjer sta se nam v Dravogradu pridružili domačinki Iva in Marija. Avtobus je zavil v smeri Črneč in Libelič, kjer smo izstopili pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti »Ajda«, okrog katerega je že bilo živahno. Tudi sonce je že prebujalo naravo in pred nami se je razprostiralo zasneženo pogorje Golice oz. Koralp na avstrijski strani. Že na začetku smo se srečali z zanimivo domačijo, na kateri so odsluženo kmečko orodje razstavili kar na pročelju skednja. Starodaven nasad hrušk ob cesti vsekakor sodi v to okolje. Hodili smo po makadamski cesti in prišli do odcepa ceste, kjer stoji »spomenik domovini« v spomin na hude čase ob koncu II. svetetovne vojne. Karlina koroška pogača nam je z žlahtnim okusom preusmerila misli ob srkanju Elicine kave. Zavili smo desno v smeri Strojne in se ob prehodu iz gozda na levi zazrli v prostranost Štehar-nikovega vrha nad Dravogradom. Kmalu nas je pritegnila izredna urejenost kmetije Požeg oz. posestva Kupnik z druščino škotskega goveda, ki je poležavalo na soncu. Lepo okolje z ozadjem Uršlje gore in zasnežene Pece ter domačij, ležečih vrh strmih pobočij, nas je prevzelo. Korak se nam je ustavil že pri naslednji, Janeževi doma- Občudovalci narave pod kmetijo Požeg oz. posestvom Kupnik. čiji, ki vleče korenine iz 17. stoletja in je lepotica posebne vrste, ponos takratnih stavbarjev, ki so vse ustvarjali iz lesa. Prijazna gospodinja nas je peljala v prostorno črno kuhinjo. Občudovali smo lesene dele stavbe, katere dvoriščni prostor je še kazal sledi kolin. Kokošja družina se ni pustila motiti pri brskanju za hrano, nas pa je premamilo pomladno sonce in dolga klop pred hišo je vabila. S privolitvijo stanovalcev smo raz-vezali nahrbtnike in domač mošt se je ob malici prav prilegel. Treba je bilo naprej in kmalu smo bili v naselju Strojna s cerkvico sv. Urha in modernim večnamenskim domom ter krasnimi razgledi na dolino in gore za njo. Cesta je vodila naprej mimo lepo urejenih domov in kmalu smo bili pri Žirovniko- vem križu, kjer smo se podali v gozd po rumeno--zeleni markirani poti v smeri Šentanela. Uživali smo v hoji po lepem gozdu, poraslem z borovni-čevjem, izmenjaje prišli na prostrane travnike oz. pašnike in se spustili v vasico, kjer nas je najprej pozdravila lepa osnovna šola. Ogledali smo si bližnjo cerkev sv. Danijela, v kateri je med službovanjem župnik in pisatelj Fran Ksaver Meško napisal tri romane. Obiskali smo grob skladatelja in pedagoga Luke Kramolca ter se mimo hiš, pokritih s skodlami, poslovili od tega koroškega raja, za katerega lepa doživetja se zahvaljujemo našim prijaznim domačinkam! a Marija Lesjak Demokratična stranka Upokojencev Slovenije Območni odbor-velenje DeSUS V slogi je moč. Enotnost in povezovalnost uresničujeta naše cilje. ^Čestitamo vam ^ za 27. april, 1., 8. in 9. maj! Svetniška skupina DeSUS MO Velenje Hana Marovt, 200 m - 2. mesto, Tinkara Miklavžin, met vortexa - 2. mesto, štafeta 4 x 200 m fantje v postavi Aljaž Kos, Tijan Skaza, Kristja Bah in Tomaž Turinek - 2. mesto, štafeta 4 x 200 m fantje v postavi Tin Jurič, Nace Notersberg in Gal Golob in Natan Hrovat - 3. mesto, štafeta 4 x 200 m deklice v postavi Tinkara Miklavžin, Tija Jahiri Kandolf, Manca Cesar in Hana Marovt - 1. mesto. Kategorija U14: Matevž Sušec, 1000 m, 1. mesto, Filip Dominkovič, Namizni tenis Še vedno privlačno sodelovanje V Rdeči dvorani v Velenju so se 16. aprila srečali člani Društva invalidov Maribor (DIM) in Kluba upokojencev Gorenje (KUG), ljubitelji namiznega tenisa. Zametki tega sodelovanja segajo že v leto 1973, ko je bilo prvo srečanje v okviru invalidskih društev v Mariboru. Kot met vortexa, 1. mesto, Tomaž Turi-nek, 60 m, 2. mesto in 200 m 2. mesto, Nea Meh, 60 m, 3. mesto in 200 m, 3. mesto, Laura Hrovat, 2000 m hitra hoja, 3. mesto, štafeta dečki 4 x 100 m, 2. mesto (Filip Dominkovič, Matevž Sušec, Vid Matjaš in Tomaž Turinek) in 4 x 200 m, 2. mesto (Filip Dominkovič, Matija Osojnik, Vid Ma-tjaš in Tomaž Turinek), štafeta deklice 4 x 200 m, 3. mesto v postavi Ana Šikonija, Maša Kašnik, Alja Trupej in Nea Meh. a je povedal Tone Leber iz Šoštanja, sicer vodja namiznoteniške sekcije pri KUG-u, se srečujejo spomladi v Velenju in jeseni v Mariboru. Čeprav je najpomembnejše predvsem sodelovanje, vseeno zapišimo, da so bili tokrat domačini boljši nasprotnik. Tekmovanje je potekalo med štirimi štiričlanskimi ekipami posamezno in dvojicah. Končni skupni ekipni rezultat: Klub upokojencev Gorenje: Društvo invalidov Maribor 3 : 1 (52 : 34). a Hinko Jerčič Tradicionalna srečanja med mariborskimi in velenjskimi ljubitelji. Balinanje Presenetil Premogovnik Prejšnji teden je bilo odigrano tretje kolo v Štajerski ligi upokojencev v balinanju. Po tretjem kolu se že vidi, da se je tekmovalna napetost malo manjša, rezultati v obeh skupinah pa so bolj ali manj pričakovani. Le tekma v vzhodni skupini med Vrbno, Vr-bici in Dobrno je bila zelo napeta do konca, saj se je končala s tesnim izidom 3 : 5 za Dobrno. Ostali rezultati so bili: Slovenske Konjice - Polzela 6 : 2, Prebold - Slovenska Bistrica 6 : 2 Šah Nagradni turnir Šoštanj, 10. maja - Šahovski klub Šoštanj bo ob 30-letnici delo- in Gorica pri Slivnici - Šentjur 6 : 2. V vzhodni skupini po treh krogih vodijo Slovenske Konjice 5 točk, Prebold 5 točk ... Nadaljevanje v zahodni skupini pa je prineslo prvo večje presenečenje, ki ga je pripravila ekipa Premogovnika, ki je kot novinec v ligi premagala domačine Vinske Gore z rezultatom 6 : 2. Druga srečanja so se končala po pričakovanjih: Topol-šica - Šmartno ob Paki 6 : 2 in Gorenje - Gorica 6 : 2. Ekipa Kavč je bila prosta. Trenutno vodi v zahodni skupini ekipa Gorenja - 6 točk, Topolšica ima 5 točk ... a T.F. vanja pripravil nagradni šahovski turnir. Ta bo v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri v šoštanjskem gasilskem domu. Udeleženci bodo odigrali 7 kol s po 15 minut igralnega časa na tekmovalca. a slOjar Prodaja, servis, rezervni deli! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadoluia.si Z VAMI IN ZA VAS!!! KORITO - Z VODNO REZERVO, 80 cm, 8,40 € - PVC, 50 cm, 1.60 € - PVC, 80 cm, 3.10 € GOZDARSKA'PRIKOLICA UNIFORST ECONOMY, 9 t samo 15.500,00 € BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE z ali brez električne energije Diamond, H2E, Aquatec, Roto, Septodiffuseur, rastlinska čis. naprava ... Informacije: 041 666 476 Čestitamo za dan upora proti okupatorju! Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 22 22 MODROBELA KRONIKA »»WAS 23. aprila 2015 Nasilneža v hišnem priporu Velenje, 14. aprila - Policisti so v torek v Velenju obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini. Med bivšima partnerjema je prišlo do groženj in nasilja. Njega so zaradi zbiranja dokaznega materiala pridržali. Po pridržanju so ga privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta je zoper njega najprej odredil sodno pridržanje, po zaslišanju pa mu je odredil hišni pripor. Dan za tem so policisti obravnavali nov primer nasilja v družini. Partner je partnerki grozil celo z orožjem. S kraja dogodka je potem zbežal. Policisti so skupaj s Centrom za socialno delo oškodovan-ko zaradi varnosti namestili v varno hišo. Osumljenega so čez dva dni izsledili in zoper njega odredili pridržanje. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik zoper osumljenega odredil hišni pripor. Večtrkov Velenje, 15. aprila - V zadnjem tednu se je na območju Šaleške doline zgodilo več trkov. V sredo se je v prometni nesreči v Velenju lažje poškodoval motorist, ki mu je prednost izsilila neprevidna voznica. V četrtek je v Zavodnjah voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega roba trčil v drsno ograjo. V petek se je prometna nesreča zgodila pri Esotechu. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti. V soboto dopoldne je prišlo do nesreče v Topolšici. Zaradi neprimerne hitrosti je voznica osebnega avtomobila trčila v reševalno vozilo. Pri tem se je lažje poškodovala. Trkov pa je bilo še več. K sreči so se končali z materialno škodo. Policisti so v teh primerih izdali le obvestilo o odstopu z ogleda. Zapeljal z vozišča Velika Pirešica, 18. aprila - V soboto dopoldne je na Veliki Pirešici 76-letni voznik zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča. V nesreči se je huje poškodovala 72-letna sopotnica. Pobegi niso redki Velenje, 19. aprila - Pobegi s krajev prometnih nesreč ali prometnih dogodkov niso redki. Samo v nedeljo in ponedeljek so se na območju Policijske postaje Velenje zgodili štirje. V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je zaradi neprimerne hitrosti s ceste Ložnica-Andraž pri Polzeli zapeljal voznik osebnega avtomobila. Poškodoval je cestno signalizacijo ter nato s kraja odšel. Ko bodo policisti z njim opravili razgovor, ga bodo tudi kaznovali. Zvečer je v Paki pri Velenju neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake vozila so znane) vozil po levi. Voznik, ki je pripeljal nasproti, se mu je umikal, pri tem pa poškodoval vozilo. V ponedeljek popoldan je neznani voznik trčil v avto na parkirišču pekarne Presta v Velenju, nato pa s kraja odpeljal. Zvečer pa so obravnavali še eno prometno nesrečo s pobegom. Zgodila se je na odseku ceste Šmartno ob Paki-Paška vas. Voznik je trčil v voznico, nato pa odpeljal naprej. Poškodovan parkomat Velenje, 20. aprila - Neznanec je poškodoval parkomat pri Zdravstvenem domu Velenje. Povzročeno škodo ocenjujejo na 300 evrov. Vlom v hišo Vransko, 19. aprila - Na območju Vranskega je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Lastniki pogrešajo več kosov zlatnine, nekaj gotovine in ta-blični računalnik. Okradena starejša gospa Šoštanj, 20. aprila - V ponedeljek je neznanec iz odklenjene hiše v Skornem odtujil denar. Starejšo žensko je oškodoval za dobrih 700 evrov. Avtomobili izginjajo v noč Na območju Velenja je bilo v zadnjem času ukradenih več avtomobilov Velenje - Na območju Velenja je bilo v zadnjem obdobju ukradenih več avtomobilov. O krajah smo skoraj vsak teden poročali tudi na teh straneh. Zdaj moramo spet. V torek je bil v Šaleku ukraden osebni avto Volkswagen Golf. Tat je lastnika oškodoval za 8.000 evrov. Policisti pa so med zbiranjem obvestil v zvezi z ukradenimi avtomobili opazili, da ljudje razpolagajo s konkretnimi podatki o sumljivih ljudeh, ki si v nočnem času na parkirnih prostorih ogledujejo vozila, vendar o tem ne obvestijo policije. Če v prihodnje opazite kaj podobnega, takoj pokličite na Policijsko postajo Velenje, številko 03 898 61 00 ali OKC na 113. a Kolesarki ni nudil pomoči Pri pobeglem vozniku v avtomobilu našli orožje Velenje, 19. aprila - V nedeljo se je v prometni nesreči v Vinski Gori poškodovala 34-letna kolesarka. 38-letni povzročitelj, voznik osebnega avtomobila, je po trčenju s kraja nesreče odpeljal, ne da bi ustavil in kolesarki nudil pomoč. Policisti so voznika po informacijah očividke, ki je policistom posredovala konkretne podatke o vozilu, izsledili. Pri ogledu vozila pa so v njem našli tudi orožje. Voznik osebnega avtomobila je vozil proti Velenju. V klancu zunaj naselja Vinska Gora je s prednjim desnim delom vozila zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča trčil v zadnje kolo kolesa kolesarke, ki je kolesarila v isti smeri. Kolesarka je padla na pokrov motorja in vetrobransko steklo in nato na vozišče. Policisti so vozniku, ko so ga izsledili, za čas zbiranja obvestil in dokaznih predmetov odvzeli prostost. Ovadili ga bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, zoper njega pa bodo ukrepali tudi po zakonu o orožju. Kolesarka se je v prometni nesreči lažje poškodovala. a Iz samostana odnesel tisoč evrov Nazarje, 20. aprila - Policist so šli v ponedeljek v samostan v Nazarje. Opravili so ogled vloma v prostore samostana, od koder je neznanec odnesel 1.000 evrov in povzročil škodo pri vlamljanju. Kam bo splezal? Velenje, 20. aprila - V Veliki Pire-šici je neznanec konec tedna vlomil v leseno barako in iz nje odtujil 15 rabljenih aluminijastih lestev, vrednih okoli 400 evrov. Ob svetovnem dnevu gasilca Velenje, 4. maja - Gasilska zveza Šaleške doline bo tudi letos pripravila slovesnost ob svetovnem dnevu gasilca. Združili jo bodo s podelitvijo državnih gasilskih priznanj in razvitjem novega prapora gasilske mladine Šaleške doline. Prireditev, ki bo 4. maja ob 18. uri v dvorani velenjske glasbene šole, pa bodo posvetili tudi 60-letnici Gasilske zveze Šaleške doline. V kulturnem programu bodo nastopili učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in Rudarski oktet. Slavnostni govornik bo velenjski župan Bojan Kontič. Po slovesnosti bodo pogostitev pripravili v velenjskem gasilskem domu. a bš Policista rešila življenje V nedeljo, 19. aprila, ob 16.uri sta policista Postaja prometne policije Celje Milan Sedovnik in Jan Kozlar na ulici Koželjskega 5 v Velenju zbirala obvestila v zvezi s prometno nesrečo s pobegom, ki se je ta dan zgodila v Velenju. Pri tem sta opazila moškega, ki se je nenadoma zgrudil. Policista sta takoj stekla do njega. Videla sta, da je moški v nezavesti in da ne kaže znakov življenje. Začela sta ga oživljati, hkrati pa poklicala reševalce. Policista sta nadaljevala oživljanje moškega do prihoda reševalcev, ki so moškega, kasneje se je izkazalo, da gre za Jožeta Kralja iz Velenja, stabilizirali in odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. Policista sta mu s hitrim ukrepanjem in nudenjem prve pomoči rešila življenje. Adil Huselja varnostno ogledalo Iz POLICIJSKE beležke Predraga in ubijajoča hitrost Vseevropski nadzor hitrosti je za nami Potekal je med 13. in 19. aprilom, vrhunec pa je doživel v četrtek, 16. aprila, ko je na naših cestah bilo približno 250policistov z namenom nadzora hitrosti vožnje voznikov. Ta »mega-lomanski«poostreni nadzor je bil del vse-evropskega projekta, ki so ga izvajali v številnih evropskih državah z namenom dodatne »osvetlitve«problematike hitrosti vožnje. Medijska izpostavljenost tega nadzora hitrosti je dosegla svoj namen, saj smo bolj ali manj vsi vedeli za navedeno policijsko dejavnost. Čeprav je bila v ospredju policijska represija s kazenskimi točkami in globami, je bil pravi namen tega vsee-vropskega projekta povsem drug. Organizatorji in izvajalci so želeli slovenske oziroma evropske voznike spodbuditi, da: • prilagodijo hitrost vožnje svojemu vozniškemu znanju in psihofizičnim sposobnostim; • spoštujejo prometno signalizacijo in predvsem, da upoštevajo omejitve hitrosti vožnje v naseljih in zunaj njih; • prilagodijo hitrost vožnje vremenskim in drugim razmeram na cesti; • (dodatno) zmanjšajo hitrost pred prehodi za pešce ter v bližini šol in vrtcev; • pri zavijanju in drugih premikih z vozilom upoštevajo lastno hitrost vožnje in dodatno preverijo, ali se jim približuje motorist; • ohranjajo ustrezno varnostno razdaljo; • se zavedajo, da je hitrost vožnje še vedno eden glavnih vzrokov za prometne nesreče. Policisti so ugotovili, da je večina voznikov upoštevala opozorila in prilagodila hitrost vožnje. Kljub temu so v t. i. maratonu poostrenega nadzora hitrosti v enem dnevu ugotovili 1.225 kršitev - prekoračitev hitrosti vožnje. Večino kršitev (640) so policisti ugotovili na cestah v naseljih, kjer je tudi ogroženost pešcev in kolesarjev največja, 483 kršitev so obravnavali na avtocestah, 102 kršitvi pa na cestah zunaj naselja. Pozitivno stališče policistov je deloma pokvarilo dejstvo, da so navkljub medijski izpostavljenosti akcije odkrili kar nekaj kršiteljev, ki so presegli vse meje zdravega razuma, kaj šele prometno signalizacijo in omejitve hitrosti, med njimi pa je izstopal voznik, kije na primorski avtocesti vozil s hitrostjo 248 km/h. Hitrost vožnje je še vedno v ospredju dejavnikov prometnih nesreč tako na slovenskih kot evropskih cestah. Po statističnih podatkih je prehitra oziroma neprilagojena vožnja glede na prometno signalizacijo ali prometne razmere vzrok kar za tretjino prometnih nesreč s smrtnim izidom. Problematika je najbolj pereča v naseljih, kjer je med udeleženci tudi več pešcev in kolesarjev, med katerimi so tudi otroci in starejši, ki so v prometu tudi najranljivejši. Namen poostrenega nadzora ni bil polnjenje državnega proračuna oziroma njegovo zmanjševanje, ampak poleg naštetih razlogov predvsem vplivanje na voznike, da so pozorni na način vožnje in da vozijo po predpisih in prilagojeno razmeram na cesti. Letošnji statistični podatki o prometni varnosti niso najbolj ugodni, saj so slabši kot v lanskem letu, ko je v prometnih nesrečah umrlo 20, letos pa je umrlo 23 oseb, pri čemer je bila neprilagojena hitrost izstopajoč vzrok. Vsaka prekoračitev hitrosti pomeni daljšo pot ustavljanja, ob trku v drugo vozilo, motorista, kolesarja ali pešca pa tudi večjo nevarnost oziroma verjetnost hujših poškodb ali celo smrti, kar je odvisno od vrste okoliščin, pri katerih pa je hitrost vožnje v ospredju. Prehitra vožnja ni (pre)draga zaradi predpisanih glob, ampak predvsem zaradi posledic, ki jih morajo prevzeti kršitelji in povzročitelji prometnih nesreč. Posledice so večplastne in vplivajo tako na žrtve prometnih nesreč in njihove bližnje kot tudi povzročitelje. Tega bi se bilo dobro zavedati, dokler nismo med povzročitelji, ki marsikomu spremenijo življenje in ga zaznamujejo do konca življenja. In to je glavni namen policistov, ne pa polnjenje državnega proračuna, kot menijo številni in oglo bljeni vozniki. Hitrost na cesti tudi ubija! Med prepirom jo je udaril Velenje, 15. aprila - V sredo je na policijsko postajo poklicala gospa in dežurnemu policistu povedala, da se je sprla s partnerjem, ki jo je med prepirom udaril. Gospodu je policist napisal visoko denarno kazen, hkrati pa ga opomnil, da družba z naprednimi načeli nasilja ne dopušča. Drug drugega prijavila Šoštanj, 16. aprila - V četrtek dopoldan je policistom krajan Florjana prijavil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki naj bi mu jo povzročil krajan iz Topolši-ce. Za tem je do njih prišel slednji in podal obratno prijavo. Tatvina v Intersparu Velenje, 16. aprila - V četrtek je varnostnik v Intersparu v Šaleku občana zalotil pri kraji artiklov. V Sparu v Nakupovalnem centru Velenje pa je nakupovalka pozabila denarnico z vsebino. To si je prilastil neznanec. Pretepla jo je znanka Topolšica, 17. aprila - V gostinskem lokalu v Topolšici je znaka pretepla znanko in jo lažje poškodovala, je policistom naznanila pretepena. Policisti se bodo o tem, kaj se je zgodilo, pozanimali tudi pri drugi. Kolesarju zastalo srce Paka pri Velenju, 17. aprila - Policisti so bili v petek obveščeni, da je v naselju Paka padel kolesar. Ni šlo za nesrečo, ampak je kolesarju zastalo srce. Na kraju je umrl. Tankala je, plačala ne Velenje, 17. aprila - V petek zvečer si je neznanka na bencinskem servisu nato-čila gorivo v vozilo, potem pa »pozabila« plačati. Dejanje bo morala zagovarjati na sodišču. Poškodovane stropne plošče Velenje, 18. aprila - V noči na soboto je neznanec na Avtobusnem postajališču poškodoval več stropnih plošč v garažah. Ukradene tablice našli Velenje, 18. aprila - Lastnik osebnega avtomobila je v soboto prijavil policistom krajo registrskih tablic. Te so ponoči našli nameščene na drugem vozilu. Tablice so zasegli, z lastnikom avtomobila, na katerem so bile nameščene, pa bodo še opravili razgovor. Ni povedala, da je pri fantu Velenje, 18. aprila - Zaskrbljeni starši so se v soboto obrnili na policiste, ker se njihova mladoletna hči ni vrnila domov. Vse pa se je srečno končalo. Mladoletno dekle, ki naj bi bilo pri fantu, se je sama vrnila domov. Zmerjal receptorja Velenje, 20. aprila - V ponedeljek popoldan je v hotelu Paka neznanec, bil je na invalidskem vozičku, motil delovni proces in zmerjal receptorja. Ko ga bodo policisti izsledili, da ga bodo ustrezno kaznovali. Zasegli motor Velenje, 20. aprila - V ponedeljek ponoči so policisti krajanu v Šmarskih Cir-kovcah zaradi vožnje brez vozniškega izpita zasegli neregistrirano motorno kolo. Bil je tudi pod vplivom alkohola. Vredno pohvale V soboto, 18. aprila, je poštena najdi-teljica na Policijsko postajo Velenje prinesla denar, ki ga je našla na bankomatu v Mercatorjevem Centru v Velenju. Lastnik lahko denar prevzame pri njih, da je njegov, pa jim mora dokazati. uprazniku dela, MvVam iskreno čestitamo! ^¡Želimo vam, da lepo preživitepraznične dni. Stanovalci, zaposleni in direktorica doma za varstvo ' odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc Kidričeva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 11 23. aprila 2015 ""^Jis UTRIP 23 Od 25. maja vabijo na »Doživetje socializma« Velenje obišče več dnevnih gostov, manj jih prespi - Glavne turistične znamenitosti ostajajo moderni center, Titov spomenik, muzej Premogovništva Slovenije in Velenjski grad HOROSKOP Bojana Špegel Velenje, 16. aprila - V velenjskem Turistično informativnem centru (TIC), ki ima sedež v vili Bianca, so lani zabeležili povečanje obiska, saj jih je obiskalo 7 % več gostov kot leto prej. Našteli so skoraj 41 tisoč obiskovalcev, od tega je bilo 90 % slovenskih gostov. Med tujci je največ Avstrijcev in Nemcev, sledijo pa Italijani in Nizozemci. Zabeležili so tudi večjo prodajo spominkov, ki jih je v njihovi trgovinici že več kot 120, saj stalno dodajajo nove. Žal pa je lani v Velenju upadlo število nočitev. To je le nekaj podatkov, ki nam jih je ob našem obisku nanizala vodja TlC-a Urška Gaberšek. Še posebej ponosni so bili, ker so bili med več kot 180 skrbniki slovenskega turističnega portala izbrani za najboljšega. Prejeli so dve lepi nagradi, med njimi tudi udeležbo na sejmu v tujini. Uresničili jo bodo letos maja, ko se bo mesto Velenje v Zagrebu predstavilo na dnevih slovenskega turizma. Pri tem jim bo pomagala tudi velenjska Pika Nogavička. Izvemo še, da je bila tudi vila Bianca, kjer domuje TIC, lani dobro zasedena. Na različnih prireditvah so našteli več kot 5 tisoč gostov, kar je več kot leto prej. Želijo pa si, da se turistični ponudni- ki še bolj povezujejo. »Največ neizkoriščenega potenciala je pri nastanitvi gostov. Prihodnost vidim v boljšem sodelovanju s hoteli pri pripravi različnih paketov. Lani smo to že poskušali. Skupaj smo pripravili Gusarski potep po Ve- se ie... od 24. 4. do 1. 5. - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj-Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva brigada. Med napadom je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že pred tem okupatorjevi vojaki precej opustošili; - 24. aprila 1975 so svečano odprli nov dom kulture v Šoštanju; - predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji; udeležilo se je je več deset tisoč ljudi; - na prvi seji vseh treh zborov nove velenjske skupščine 29. aprila 1974 so za predsednika skupščine ponovno izvolili Nestla Žgan- pili, tudi s predstavitvami Velenja pri njih. Pomanjkljivosti poznajo Turisti ob obisku Velenja pogrešajo apartmajsko ponudbo in alternativne oblike v kampih. Premalo se Urška Gaberšek: »Letos bomo turistično ponudbo še nadgradili. Ključ je v sodelovanju turističnih ponudnikov.« lenju v okviru Pikinega festivala, pa tudi Družinski vikend. Vemo, da je to premalo, zato bomo ponudbo nadgrajevali.« Bolj se povezujejo tudi z lokalnimi in okoliškimi turističnimi ponudniki. Lani so začeli sodelovati s Podpeco, mestom Koper in Podčetrtkom. Letos bodo sodelovanje še okre- ka, za podpredsednika sta bila imenovana Hermina Groznik in Janez Miklavčič, za sekretarja skupščine pa Hermina Klančnik; - konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi bankomat, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenje na Rudarski cesti; - 1. maj se praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik; prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacio-nale v Parizu julija 1889 sklenil, da se ta dan praznuje kot praznik delavske solidarnosti; zaradi praznovanj so ponekod delavce odpuščali z dela ali jih celo zapirali, a se je kljub temu že pred 1. svetovno vojno v različnih evropskih državah uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci ta dan prosti; že leta 1890 so bila prva praznovanja v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu; 1. maj so slavili s sprevodi, budni-cami, prižiganjem kresov, postavljanjem mlajev, političnimi posvečajo tudi »avtodomarjem«, ki jih je v Evropi že preko 7 milijonov, mnogi pa potujejo tudi skozi Slovenijo na Hrvaško. Želijo si, da bi jih za kakšen dan »ustavili« tudi v Velenju. Sicer pa so turisti še vedno najbolj navdušeni nad sodobnim centrom mesta, navdušita jih muzeja na gradu in muzej premogovni- štva, Vila Bianca in velenjska plaža. »Zanimiva jim je tudi narava, všeč jim je urejenost. Velenje je mesto, v katerem vsi tipi turistov najdejo kaj zase, vse več pa se posvečamo tudi obiskovalcem s posebnimi potrebami.« Dediščina socializma bo zaživela V Velenju več organizacij in javnih zavodov pod okriljem Turistično informacijskega centra pripravlja novo tematsko vodenje, imenovano Doživetje socializma. Z njim bodo izkoristili potencial dediščine socializma v mestu in ga še nadgradili. »Lani smo opravili nekaj poskusnih vodenj, udeleženci pa so bili navdušeni. Program, ki bo tudi interaktiven, izvajali pa ga bodo v slovenskem, angleškem in srbskem jeziku, bo uradno zaživel 25. maja letos, na nekdanji dan mladosti. V sodelovanju z Muzejem Velenje in Multimedijskim centrom Kunigun-da so že pripravili video s projekcijo slikovnega gradiva o nastanku Velenja. Pri pripravi kulinaričnega dela jim pomagata etnolog Janez Bogataj in barmanka Anica Oblak. V sodelovanju s Centrom ponovne uporabe in Muzejem Velenje pa so pričeli tudi pripravljati razstavno zbirko socialističnega stanovanja. Zanimanje za program je veliko, izvemo pa še, da ga bodo še nadgrajevali. »Program bo poučen, prepričljiv, verodostojen in tudi zabaven. Predstavil bo utrip vsakdanjega življenja v socializmu,« poudari za konec naša sogovornica Josip Broz Tito in Edvard Kardelj v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) shodi ter s kulturnim in zabavnim programom na izletniških točkah v okolici mest; v Velenju so delavci že v letih pred 1. svetovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prost dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela in zaradi tega, ker je bil 1. maja v Velenju velik letni sejem; prvo poročilo o praznovanju v Velenju imamo iz leta 1894, ko so praznovali v glavnem rudarji, v svojih zahtevah pa so se borili za osemurni delavnik, ukinitev otroškega in ženskega dela ter uvedbo starostne- ga in invalidskega zavarovanja. Prvo ohranjeno poročilo o praznovanju 1. maja v Šoštanju je iz leta 1906, ko so delavski praznik slavili delavci Lampretove tovarne pohištva; - 1. maja 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo izvajati ključavničarska, kovaška in obrtna dela; iz te delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Gorenje Velenje. ■ Damijan Kljajič Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Klasična mesnica v Starem Velenju trg 23, 3320 Velenje Iein03I58'75I630 Sveže meso za piknike Meso slovenskega porekla Delovni čas: Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. Oven 21. 3. - 20. 4. Doletelo vas bo še eno osebno razočaranje, ki ga boste ob osebnem praznovanju čutili še bolj močno kot bi ga sicer. K sreči vas to ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot jih vidite vi. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. Če boste nestrpni in boste to tudi pokazali, se vam bo maščevalo, saj se bo vse odvijalo v napačno smer. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta mesec kaže izjemno dobro. A se tega še ne zavedate. Ko se boste, boste čisto drugače razmišljali o nekem projektu, ki ste ga ravno zaradi denarja dali na stranski tir. Tudi ranjeno srce se bo počasi celilo. Zacelilo pa še ne. Čas bo pomagal, kot vedno. Bik 21.4.-20.5. Več kot sicer se boste ukvarjali sami s seboj. Želeli si boste, da vam uspe, da se spremenite. Dobro se zavedate, kje delate napake, a si ne znate pomagati. Preveč boste pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo. Tokrat zaman. Odločite se raje, da ste svobodni In se ne obremenjujte večz drugimi. Predvsem pa nestem, kaj si bodo mislili o vaših dejanjih. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi. Imate dovolj denarja, da si lahko privoščite vsaj kratek oddih? Če vam ga je škoda, pa se odpravite vsaj na dolg sprehod in dobro premislite o stvareh, ki jih nameravate narediti v bližnji prihodnosti. Nepremišljena dejanja vas namreč lahko drago stanejo. Rešitev imate pred nosom, le videti je nočete. Nasvetov pa tako že dolgo ne poslušate več. Pa bi jih tu in tam morali, čeprav spominjajo na pridige. Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Veselite se prvomajskih počitnic, saj se vam zdi, da bodo prinesle sprostitev. V teh dneh pa boste precej nemirni in živčni. Predvsem zato, ker se ne boste mogli sprijazniti s tem, kar se vam dogaja. Vzemite si nekaj časa samo zase, privoščite si sprostitev po vaši meri. To lahko uživate tudi v majhnih dozah, nI treba, da Imate prevelika pričakovanja, ki jih potem nikoli ne uresničite. Proti koncu tedna boste spoznali osebo, ki bo kasneje v življenju še močno vplivala na vaše življenje. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dragoceno osebo, ki ji lahko zaupate. Potrudite se, da bosta čim večkrat skupaj, kaj bo zraslo iz tega, pa je še vprašanje. Jasno je le, da nič slabega. Rak 22. 6. - 22. 7. Tok dogodkov vas bo potegnil v vrtinec, ki se bo vrtel hitreje, kot ste si želeli. Marsikaj se vam bo dogajalo, saj bo teden intenziven, kot že dolgo ne. Sploh za tiste, ki se že pripravljate na kratke počitnice. O nekaterih težavah boste prav zato, ker boste imeli izredno malo časa, razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju. Žal vam je le, da se zadnje čase premalo zabavate in smejite. Ker si pač ne vzamete časa za vse tisto, kar vas pomirja in spravlja v smeh. To boste spremenili že čez vikend. Povod bo zelo prijeten, še nekaj dni vam bo jemal dih. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, energije boste imeli več kot nekaj prejšnjih tednov. Nasvet zvezd: ne bojte se tvegati, ko gre za vas. Lev 23.7.-23.8. Čisto drugačni boste kot po navadi. Že videti boste jezno in nedostopno. Dejstvo pa je, da taki tudi boste. Mnogim se bo zdelo, da ste tokrat upornik brez razloga, le vi pa boste točno vedeli, zakaj se obnašate tako kot se. Uprli se boste bližnji osebi, ki vas bo spet hotela Izkoristiti. Ne prvič. Zato boste hitro spregledali, kaj načrtuje In kaj počne. Čeprav se boste počutili ujeto, dobro premislite, če se vam splača prepirati. Poskusite brez tega, saj bo šlo. Tudi z molkom boste povedali dovolj. Samskim se obeta avantura, a le, če boste sami tako hoteli. In če boste pri volji. Vezani se boste v družbi partnerja počutili bolje kot zadnje čase. Pomlad bo vsekakor naredila svoje tudi na čustvenem področju. Več kot sicer boste oči pasli na nasprotnem spolu. In več kot sicer se boste ukvarjali s svojim videzom. Devica 24.8. - 23.9. Notranja intuicija spet ne bo vaša močna točka. Napačno boste presodili položaj in reagirali, kakor najbolje znate. Je bilo prav ali ne, bo pokazala čas. A dejstvo je, da se boste bližnji osebi s svojimi besedami in kar nekaj dejanji zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Neprijetnost lahko popravi le Iskreno opravičilo, nekaj pa vas bo tudi stala, saj je drugače ne boste mogli rešiti. Zvezde vam svetujejo, da takrat, ko boste s svojimi najdražjimi, mislite najprej na njih, šele potem nase! Zelo vam zamerijo, ker ste zadnje čase ne le sebični, ampak tudi čisto v svojem svetu, dogajanja okoli sebe pa sploh ne vidite. Če bi, ne bi spregledali, kako vas nekdo iskreno občuduje. Čaka, da ga opazite. Ga namerno ne? Tehtnica 24.9.-23.10. Zadnje čase niste zadovoljni skorajda z ničimer. Bali se boste, kaj bo prinesel vsak nov dan. Poslovno se za vas začenjajo trdi časi, česar se že nekaj časa dobro zavedate. Pogrešali boste predvsem pozitivni stres, drobne izzive, ki vas delajo le še bolj ino-vatlvne. Če se boste še tako trudili, tega še nekaj dni ne boste čutili. Preveč se boste morali ukvarjati s financami, da bi lahko bili kreativni. Dokončali pa boste predolgo nedorečeno zgodbo, kar vas bo napolnilo z energijo. Pomembno je, da poskrbite, da vas zdravje ne bo pustilo na cedilu. Dobro veste, kako. A iščete izgovore. Ker nimate prave volje in moči. Partner ve, kaj se dogaja z vami. Molče vam bo pomagal, da bo vse spet tako kot mora biti. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Veliko boste razmišljali o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo možnosti, da dokončno razčistite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih, pa naj gre za službene ali zasebne. Ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte le zato, ker so prijazni in ker se vam zdi, da vedo, kaj govorijo. Pazite tudi, koliko svojih želja in načrtov jim boste razkrili. To vas lahko še drago stane. Sredi prihodnjega tedna boste spet boljše volje. Vse se bo ponovno odvijalo tako, kot ste si zamislili in želeli. A dnevi tja do srede se bodo vlekli. Kakšnega bi, če bi bilo po vaše, kar preskočili. Ker ne bo šlo, se boste vdali v usodo. Za vašo dobro voljo bodo skrbeli predvsem najmlajši člani družine. Odrasli vas bodo le jezili. Strelec 23.11.-21.12. Po kratkem predahu boste spet zelo ustvarjalni. Preostanek aprila pa bo uspešen tudi pri načrtovanju dela v prihodnjih mesecih, saj boste prav v teh dneh sklenili nekaj zelo pomembnih poslov. In to konkretnih. Nekaj jih bo še ostalo odprtih, a tudi pri njih dobro kaže. Dobili boste tudi občutek, da obvladate vse, kar vam naložijo. In od vas bodo hoteli veliko. Brez dodatnega izobraževanja tokrat ne bo šlo, a vam ne bo težko. Celo uživali boste. Sicer pa vam je bilo vse, kar je novo, povezano z novimi tehnologijami, od nekdaj blizu. Sedaj vam bo tudi izziv. Je pa res, da boste zato potrebovali veliko časa. Partnerju to ne bo všeč. Želel si bo, da bi se mu vsaj malo bolj posvečali. Vam pa sploh ne bo do tega. Enostavno ga ne boste potrebovali, da bi se počutili dobro. Prav to pa ni dobro za vajino prihodnost. Kozorog 22. 12. - 20. 1. Obdobje, ko je bilo doma vse lepo in prav, je mimo. Čas je, da se spustite na realna tla, saj ste si krepko zatiskali oči pred problemi. Najbolje bi bilo, če bi z osebo, ki vam dobesedno pije živce in kri, prekinili vse stike. Ne bo lahko, a drugače ji ne boste mogli pokazati, kaj čutite In občutite. Ob koncu tega tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo, ki ste ga predolgo odlagali. Z njim ne boste najbolj zadovoljni, bodo pa zato naročniki. Pozabite na moralo, saj gre tokrat predvsem za zaslužek. Vaša finančna situacija se bo popravila, kar bo pomirilo marsikateri strah pred prihodnostjo. Srečni pa zato ne boste. Predvsem zato, ker bo počilo na čustvenem področju. Partnerju je dovolj tega, da ga zanemarjate. Ukrepajte. In to že danes. Vodnar 21.1.-20.2. Ustavili se boste na točki, ko sami ne boste znali naprej. Ne ustrašite se. Niste ne leni in ne brez idej, enostavno vam je zmanjkalo moči za vse, kar drugi hočejo od vas. Vse ostalo ste zastavili tako kot je treba. Ne bodite preveč nestrpni, ker rešitve še ne bo v tem tednu. Spoznali boste, da imate nekaj res iskrenih prijateljev. Ko jih potrebujete, so tu za vas, ko zanje nimate časa, pa to razumejo. In tokrat jim boste hvaležni za oboje. Rahlo se boste zapletli v finančne težave, saj ste v zadnjem času preveč zapravljali. In to za stvari, ki so vas tolažile, potrebovali pa jih niste. Vzeli se boste v roke, uspeh pa ne bo izostal. Čaka vas namreč izjemno razburljivo, uspešno in srečno obdobje, ki bo trajalo vsaj še dva tedna. Maj bo letos veliko lepši kot je bil aprila, zato se ga lahko iskreno veselite. Ribi 21.2.-20.3. Jezni boste. Sami nase in na vse okoli vas. V prihodnjih dneh boste tudi precej nervozni, saj vam bodo v službi naložili čisto preveč dela. Ob tem nihče ne bo znal opaziti, koliko ste ga v resnici že opravili. Počutili se boste kot ožeta cunja, tolažbo pa boste iskali v hrani in smiljenju samemu sebi. To je le obramba pred neizbežnim, kajne? Dobro namreč veste, da najhujše šele pride. In da boste potrebovali več kot le dobro voljo, da premagate dvomljivca v sebi. Četudi doslej niste verjeli v to, poskusite s pozitivnimi mislimi. Res morate na svet začeti gledati z bolj vedrimi očmi, saj boste drugače ne le vsak dan bolj nesrečni, vsak dan slabše se boste počutili tudi telesno. Partner vas bo celo nagovarjal, da naredite nekaj, kaj sploh ni v vaši naravi. Če boste, bo ponosen na vas. Vi pa boste verjetno še bolj nesrečni. Težka odločitev, kajne? Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 24 24 TV SPORED »»WAS 23. aprila 2015 Četrtek, 23. aprila Petek, 24. aprila Sobota, 25. aprila Nedelja, 26. aprila Ponedeljek, 27. aprila Torek, 28. aprila Sreda, 29. aprila TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Turbulenca: Meje zdravega teka 11.55 Odprta knjiga, Albert Einstein 12.15 NaGlas! 12.30 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 V boju s časom (II.), 9/13 16.15 Točka preloma: Slovensko založništvo med trgom in državo, ponov. 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Nuki in prijatelji, ris. 18.15 Tinka in Žverca, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Država in njena kulturna politika 00.25 Ugriznimo znanost, ponov. 00.50 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO © 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Maksipes Fik, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Male sive celice, tv kviz 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd. 14.10 Arhitekt Medirerana, portret Vojteha Ravnikarja 15.00 Neokrnjeni kotički sveta: Azori, 1/6 16.00 Pričevalci: Branko Dobravec 17.30 Bleščica, odd. o modi 18.00 Mostovi Hidak 18.30 Glasnik, izob. odd. 18.55 Točka, glasb. odd. 19.45 Žrebanje Deteljice 19.55 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov. 20.20 Športni izziv, ponov. 21.00 Nogomet, evrop. liga, četrfinale, povratna tekma, prenos 22.55 Ime rože, ital. film 01.05 Trgovinica za samomore, anim. film 02.25 Točka, glasb. odd. 03.10 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mufki, ris. 07.10 Princeska Lili, ris. 07.40 Knjiga čarovnij, ris. 08.05 Tv prodaja 08.20 Moje srce je tvoje, nan. 09.00 Moje srce je tvoje, nan. 10.00 Tv prodaja 10.15 Zaljubljen do ušes, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Dubrovniška zora, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Lepo je biti sosed, nan. 13.35 MasterChef, ponov. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.20 Epilog 22.25 24ur zvečer 23.00 Hiša iz kart, am. nan. 00.05 Težki zločini, nan. 00.55 Na robu znanosti, nan. 01.45 24ur zvečer 02.20 Zvoki noči 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Ugriznimo znanost 12.00 Panoptikum: Država in njena kulturna politika 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris. 15.50 Mala kraljična, ris. 16.00 Pri Slonovih, ris. 16.10 Lajko, ris. 16.20 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 10/10 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris. 18.15 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenska polka in valček 2015, prenos 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Knjiga je kul 00.20 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO r 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Vetrnica: Peka, ponov. 08.10 Bukvožer, ponov. 08.15 Aktivatorji, ponov. 08.25 Infodrom, ponov. 08.35 Moja soba: Tajda 08.55 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.15 Točka, glasb. odd. 14.50 Tehnika ljudstvu, dok. film 15.50 Migaj raje z nami, odd. o razg. življ. 16.30 Nogomet, vrhunci evr. lige 17.35 Mostovi Hidak 18.05 Slovenci v Italiji 18.35 Avtomobilnost 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Deset dni do zmage, 2/2 20.50 Osiveli prijatelji, 4/6 21.20 Popravljena krivica, 7/10 22.10 Konec vojne - ob 70. obletnici konca II. svetovne vojne 22.20 Biti ali ne biti, am. film 23.55 Točka, glasb. odd. 00.45 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mufki, ris. 07.10 Princeska Lili, ris. 07.40 Knjiga čarovnij, ris. 08.05 Tv prodaja 08.20 Moje srce je tvoje, nan. 09.00 Moje srce je tvoje, nan. 10.00 Tv prodaja 10.15 Zaljubljen do ušes, nan. 11.10 Tv prodaja 11.25 Dubrovniška zora, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Lepo je biti sosed, nan. 13.35 MasterChef, ponov. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Ujemite Smarta, am. film 22.10 24ur zvečer 22.45 007 - Iz Rusije z ljubeznijo, ang. film 23.15 Eurojackpot 23.20 007 - Iz Rusije z ljubeznijo, nad. filma 01.05 Božična voščilnica, am. film 02.45 24ur zvečer 03.20 Zvoki noči roki noči © © 08.40 Prodajno TV okno 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn: Šank rock 11.35 Aktualno: Ob svetovnem dnevu Zemlje 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. VRISK 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Dobro jutro, ponovitev 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.20 Vetrnica: Čarobno kolo 07.25 Timotej hodi v šolo, ris. 07.50 Tabaluga, ris. nan. 08.15 Studio Kriškraš: Plavanje, lutke 08.35 Bine, nan. 08.55 Male sive celice, kviz 09.35 V boju s časom (II.), 10/13 10.05 Infodrom 10.20 Kdo pa si ti?, 10/10 10.50 Šola pod fašizmom, dok. film 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd. 13.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.20 Paradiž (I.), 4/8 15.15 Na poti s Hermanom Gvardjančičem, 2/3 15.55 Neokrnjeni kotički sveta: Tasmanija, 2/6 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.30 Moj najboljši sovražnik, film 23.15 Poročila, vreme, šport 23.50 Scott in Bailey, 5/8 00.40 Ozare, ponov. 00.45 Dnevnik, ponov. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal TV SLO ® 08.00 Najboljše jutro 10.30 City folk: Daka 11.00 Polnočni klub: Knjiga je kul 12.20 Z Montyjem Donom po franc. vrtovih, 3/3 13.30 Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma, posn. iz Maribora 15.20 Gimnastika, ep, izbor nastopov, posn. iz Montpelliera 16.20 Nogomet, evrop. liga, četrtfinale, povratna tekma, posn. 18.10 Športni izziv 18.40 Nogomet, vrhunci evrop. lige 19.20 Migaj raje z nami 20.00 Nogomet - dp, Celje - Domžale, prenos iz Celja 21.55 Ana Ahmatova - življenje in poezija, dok. odd. 23.00 Aritmični koncert- Bilbi in Direktorji 00.00 Bleščica, odd. o modi 00.35 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Mifi, ris. Angelina balerina, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Trgovinica za živali, ris. Skrivnostni ranč, ris. Ninja želve, ris. B-Daman anime, ris. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser. Beverly Hills 90210, am. nan. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov. Hannin zakon, am. film Jane Eyre, ang. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Vse o fantu, am. film Gospodar in bojevnik, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 15.10 16.50 18.55 19.00 20.00 22.00 00.00 02.40 07.00 Živ žav sledi Pipi in Melkijad, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Viki Vijak, ris. 07.20 Žanov svet, ris. 07.30 Živalski čira čara, ris. 07.35 Svetovalka Hana, ris. 07.40 Zajček Belko, ris. 07.45 Vesela kmetija, ris. 07.50 Nuki in prijatelji, ris. 07.55 Olivija, ris. 08.05 Mucika, ris. 08.20 Čarli in Lola, ris. 08.30 Oblakov kruhek, ris. 08.40 Mala kraljična, ris. 08.50 Pujsek Bibi, ris. 09.00 Muk, ris. 09.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.15 Peter Zajec, ris. 09.25 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 09.50 Tinka in Žverca, ris. 09.55 Tabaluga, ris. nan. 10.20 Danov Dinosvet, 25/26 10.45 Prisluhnimo tišini: Ohranite zdrav sluh 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha: Nadškof Cvikl 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenska polka in valček 2015 15.20 Dolina miru, slovenski film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (II.), 5/6 21.00 Intervju: dr. Matjaž Gams 21.50 Na poti s Radom Kočevarjem, 3/3 22.20 Poročila, vreme, šport 22.45 Oblast (II.), 11. del 23.50 Na juriš in the mood! Od koračnic do swinga, posn. koncerta 01.45 Slovenski magazin 02.10 Dnevnik, ponov. 03.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.30 Infokanal TV SLO (D 08.15 08.45 09.10 10.00 10.30 11.30 12.40 13.40 15.00 17.30 17.55 18.55 19.50 20.00 20.50 21.00 22.30 00.05 01.10 Posebna ponudba Ugriznimo znanost Turbulenca: Meje zdravega teka Rad igram nogomet 13. Mednarodno zborovsko tekmovanje, 1/2 Sprehod skozi filmsko glasbo s Simfoniki in Big Bandom Rtv Slovenija Vojne igre, dok. odd. Nekočje bil gozd, dok. film Posvecenje mariborskega nadškofa in metropolita p. Alojzija Cvikla, prenos iz Maribora Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina Slovenski oktet v Postojnski jami Šport Žrebanje Lota Na utrip srca - Bejartove uspešnice, 2. del Vsi so venci vejli - Janez Dovč in Boštjan Gombač Umori na podeželju, 4/5 V tujem svetu, dok. odd. Aritmični koncert - Bilbi in Direktorji, ponov. Zabavni Kanal 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 20 let Veselih Štajerk 08.35 Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. Obletnici ansambla Gašperji 10.20 Vem!, kviz 10.50 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 11.15 Sanjarije ribiča Pepeta, 1/5 11.30 Čisto pravi gusar, 1/5 12.20 Šifra: pustolovščina - Gana, dok. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Knjiga je kul 14.50 Dober dan, Koroška 15.20 Nimin otok, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Alpe, Donava, Jadran 17.50 Leon in Jan - mlada kmetovalca, dok. film 18.10 Čarli in Lola, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Stanje šoka, slovenski film 21.40 Slovenci pod Habsburžani, pogovor z dr. Andrejem Rahtenom 22.10 Odmevi, šport, vreme 22.35 Umetnost igre 23.10 Slovenska jazz scena 00.10 Duhovni utrip 00.25 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal TV SLO ® 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Oblakov Kruher 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja 08.05 Maks in Rubi, ris. 08.15 Studio Kriškraš: Plavanje 08.35 Profesor Pustolovec, nan. 08.55 Zgodbe iz školjke 09.15 Infodrom 09.30 Ferdo Krota, danski film 11.35 Obzorja duha: Nadškof Cvikl 12.10 Ljudje in zemlja 13.20 Vikend paket 14.35 O živalih in ljudeh 15.10 Prava ideja! 15.35 To bo moj poklic: Vzgojitelj, 15/30 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga, Michelangelo: Stihi 16.50 Dober dan, Koroška 17.30 Moldavija - Med svetovi, dok. odd. 18.20 Deset dni do zmage, 2/2 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Dom za Vincenta van Gogha, 2/2 21.30 Zločini v Walesu (I.), 1/4 23.10 Slovenka, slovenski film 00.40 Odprta knjiga, ponov. 01.00 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mifi, ris. 07.10 Angelina balerina, ris. 07.25 Hobonavti, ris. 07.40 Maša in medved, ris. 07.50 Smrkci, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.15 Trgovinica za živali, ris. 08.40 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 09.05 Nima želve, ris. 09.30 B-Daman anime, ris. 09.55 Hitri prstki, ang. ser. 10.10 Anubisova hiša, ang. nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Posel mojega življenja, am. ser. 11.35 Beverly Hills 90210, am. nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Popolna poroka 14.45 Nevarno spogledovanje, kanad. film 16.30 Nanny McPhee, am. film 18.20 Vrtičkanje 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Burleska, am. film 01.00 Brez ljubezni v Los Angelesu, am. film 02.55 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Dibo, ris. 07.15 Princeska Lili, ris. 07.30 Moj mali poni, ris. 07.55 Maša in medved, ris. 08.05 Tv prodaja 08.35 Maša in medved, ris. 08.45 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 09.10 Tv prodaja 09.25 Winx klub, ris. film 10.20 Tv prodaja 10.35 Zaljubljen do ušes, nan. 11.30 Tv prodaja 11.45 Dubrovniška zora, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Burleska, am. film 15.25 Dubrovniška zora, nan. 16.25 Zaljubljen do ušes, nan. 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Hišna varuška, am. film 22.55 Hiša iz kart, nan. 23.55 Težki zločini, nan. 00.50 Na robu znanosti, nan. 01.40 Zvoki noči UI.4U ¿V0KIII0U odainoTVokno 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: ans. VRISK, ponovitev 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu, ponovitev 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice: Od Dunaja do Trsta, hoja za mir 21.00 Regionalne novice 3 21.05 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (115) 10.00 Oglasi 10.05 Iz arhiva VTV, 50 zvezd za otroke (3) 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Prodajno TV okno 12.00 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Dotiki gora: Pokljuška soteska 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.10 Vabimo k ogledu 20.00 2292. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Vurberk, posnetek 1. dela koncerta 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Aktualno: Ob svetovnem dnevu Zemlje 00.00 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2291. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2 292. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Poslanska pisarna: Nada Brinovšek, poslanka SDS v DZ RS 11.45 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.40 Vurberk, posnetek 1. dela koncerta 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Brunda brunda medo 18.40 Ustvarjalne iskrice (114), Formula 19.00 Pop Corn: Šank rock 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Vrisk 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Bolezni srca in ožilja, ponovitev 23.55 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Na obisku ... pri Ivani Dolinar 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani obvestila 16.40 Števila povedo vse, kontaktna oddaja 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje, Mladi Velenjčani na podeželju 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2293. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Pokljuška soteska 20.55 Pogovor s predsednikom SLS mag. Markom Zidanškom 21.30 Razdvojeno srce, dokumentarni film 21.40 Dobro jutro, ponovitev 23.10 Videospot dneva 23.15 Videostrani, obvestila 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 10.20 Vem!, kviz 10.50 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 11.15 Sanjarije ribiča Pepeta, 2/5 11.35 Čisto pravi gusar, 2/5 12.20 Šifra: pustolovščina - Peru, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: dr. Edo Pirkmajer 14.25 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.40 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Viki Vijak, ponov. 15.55 Bine: Skriti svet 16.15 Umetnost igre 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pokličite babico (III.), 10/10 21.00 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov. 23.35 Pričevalci: Franc Gorjup - pater Pashal 01.05 Posebna ponudba 01.35 Dnevnik,jonov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal TV SLO [D 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Studio Kriškraš: Plavanje 08.30 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 08.45 Ciak Junior, igrani film 09.45 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Duhovni utrip 13.15 Prisluhnimo tišini, svet. odd. 13.50 Ne se hecat' 15.20 Na vrtu 15.50 Neokrnjeni kotički sveta: Tasmanija, 2/6 16.55 Košarka, dp, Zlatorog - Krka, prenos iz Laškega 18.40 City folk: Atene 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Najini otroci, film 23.15 Plesni večer 00.15 Točka, glasb. odd. 01.00 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Dibo, ris. 07.15 Princeska Lili, ris. 07.30 Moj mali poni, ris. 07.55 Maša in medved, ris. 08.05 Čebelica Maja, ris. 08.35 Knjiga čarovnij, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Winx klub 2, ris. film 10.10 Tv prodaja 10.25 Zaljubljen do ušes, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Dubrovniška zora, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Epilog, ponov. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zavetje, am. film 22.10 24ur zvečer 22.45 Hiša iz kart, am. nan. 23.45 Težki zločini, nan. 00.40 Na robu znanosti, nan. 01.30 24ur, ponov. 02.05 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2293. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (116), Bralni trak 18.20 Otroški in mladinski program, Zamigajmo 18.40 Regionalne novice 2 19.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami; Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Radio Jam 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 10.50 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 11.15 Sanjarije ribiča Pepeta, 3/5 11.30 Čisto pravi gusar, 3/5 12.20 Šifra: pustolovščina - Haiti, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: dr. Matjaž Gams, ponov. 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.20 Globus, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.20 Minuta v muzeju 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zeleno kolo, savdskoarabski film 21.40 Koza je preživela, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.05 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO (Hi 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Čarli in Lola, ris. 07.30 Oblakov kruhek, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Vetrnica: Golf 08.10 Bine: Skriti svet 08.30 Zgodbe iz školjke 08.40 Ali me poznaš: Jaz sem okrasna orhideja 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Posebna ponudba 13.20 Točno popoldne 14.15 Z vrta na mizo 14.40 Alpe, Donava, Jadran 15.15 To bo moj poklic: Medijski tehnik, 16/30 15.45 Slovenci po svetu, dok. odd. 16.15 Rad igram nogomet 16.55 Nogomet, dp, Maribor - Olimpija, prenos iz Maribora 19.10 Rokomet, kvalif. za EP (M), Švedska - Slovenija, prenos iz Vaxjoja 20.35 Žrebanje Lota 20.45 Športni izziv 21.20 Bleščica, odd. o modi 22.00 Tiranozaver, ang. film 23.30 Točka, glasb. odd. 00.15 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Dibo, ris. 07.15 Princeska Lili, ris. 07.30 Moj mali poni, ris. 07.55 Maša in medved, ris. 08.00 Čebelica Maja, ris. 08.30 Knjiga čarovnij, ris. 08.55 Tv prodaja 09.10 Winx klub 3, ris. film 10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Preverjeno 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.20 Gasilci v Chicagu, nan. 22.25 24ur zvečer 22.50 Hiša iz kart, nan. 23.55 Težki zločini, nan. 00.50 Na robu znanosti, nan. 01.40 24ur, ponov. 02.15 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn, Radio Jam 11.35 Župan z vami; Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga 2015 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža; ans. Petra Finka in skupina Špica, ponovitev 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Dobro jutro, ponovitev 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila Naš čas, 23. 4. 2015, barve: CM K, stran 11 23. aprila 2015 ""^Jis PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček GALLOWAY, JANICE: Clara od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Škotska pisateljica Janice Galloway, ena markantnejših predstavnic sodobne škotske literature, je z izjemnim eruditskim pristopom dala glas virtuozinji Clari Wieck Schumann. Ena najbolj priznanih pianistk svojega časa, nadarjena skladateljica, urednica in profesorica se je namreč v zgodovino zapisala predvsem kot žena genialnega skladatelja Roberta Schumanna in mati njunih osmih otrok. Avtorica biografije je ovrgla mit o usodni povezanosti umetniške ^//ffif / i a /ffr(t'f/y ( /ivJ-«1 s-' f / genialnosti in norosti ter premaknila žarišče z moškega genija na genialno žensko. Osebnost Clare je osvetljena in predstavljena večplastno v njenih številnih vlogah in zato najbrž ne bo pritegnila le poznavalcev in ljubiteljev pianizma. Biografija izvrstno prikazuje vihravi zeitgeist romantike, ko so virtuozi iz kočij presedali na vlak in se odpravljali na dolge turneje po vsej Evropi. Klavir je imel v visoki romantiki veljavo glasbila 'dobre meščanske družbe'. Glasbeno umetnost je širil tako kot v 20. stoletju gramofon; čim je skladatelj napisal obsežnejše glasbeno delo, je že izšel njegov klavirski izvleček in se bliskovito razširil med izvajalce in poslušalce. Pravi virtuozi so uživali status zvezdnikov podobno kot pozneje zvezdniki v vseh zvrsteh popularne glasbe. Pianisti pa so morali streči tudi slabemu okusu aristokracije in mecenov, ki so nanje gledali kot na služinčad; med njihovimi imenitnimi izvedbami so čvekali, trepljali pse in zehali. Clara je izrazito presegla standarde pianističnega izročila 18. st., saj je vse koncerte igrala na pamet in prva v celoti izvedla Beethovnovo sonato št. 23 -Appasionato. RATEJ, MATEJA: Ruski diptih: Iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS od - Odrasli / 94"19" - Zgodovina 20. stoletja Ruski diptih je kratka kulturnozgodovinska študija o ruski emigraciji na naših tleh. Zgodovinarka Mateja Ratej je v Pokrajinskem arhivu Maribor odkrila s plesnijo prekrita dokumenta - obsežna kazenska spisa o dveh grozljivih zločinih, ki sta ju zagrešila ruska begunca Vasilij Černjak in Venjamin Svečnikov. Povsem ločeni zgodbi je z izvirnim pristopom združila v Ruski diptih, ki pripoveduje o življenju ruske emi- gracije na širšem mariborskem območju v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja. Avtorica svojih ambicij ni usmerila na celovito obravnavo ruske emigracije, pa tudi ne na podrobnejšo obravnavo gradnje železniške infrastrukture na Slovenskem, pri kateri so sodelovali tudi člani prebegle armade Petra Nikolajeviča Vrangla. Posvetila se je predvsem raziskovanju mikro izsledkov realnosti in nato na temelju mikrokozmosa pretanjenih obrisov čustvovanj, vrednot, strahov in vsakodnevnih nepomembnih rutin iz zgodnjih dvajsetih let 20. stoletja rekonstruirala življenje in stiske beguncev ter odzive domačinov na nanje. KEITH, LOWE: Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni od - Odrasli / 94"19" - Zgodovina 20. stoletja Pred praznovanjem 70. letnice konca 2. svetovne vojne smo končno dobili realen in neobremenjen zgodovinski prikaz povojnega obdobja uničene Evrope. Britanski pisatelj in zgodovinar Keith Lowe je z metodičnim hladom pripovedovalca izbrisal rožnate odtenke povojnih romantičnih podob in mitov zmage nad nacizmom in fašizmom ter predstave o takojšnjem duhovnem, moralnem in gospodarskem prerojenju celotne celine. Nadomestil jih je z opisom dejanskega kaosa, iz katerega se je pozneje izoblikovala nova Evropa. Z obširno analizo vseh pojavnih oblik stvarnega razdejanja (stradež, brutalna posilstva, krvoločnost divjega maščevanja nad nemškimi vojnimi ujetniki, ženskami in otroki, razmah povojnega antisemitizma, izgon preživelih Judov in dokončen izgon nemških manjšin, etnično očiščene pokrajine v vzhodni Evropi in državljanske vojne) je tudi ovrgel mit o junaštvu in enotnosti posameznih narodov kot edinem vidiku vojne, ki so ju opevali vsepovsod. Posebno poglavje je posvečeno tudi dogajanju v Jugoslaviji kot 'Evropi v malem', kjer opiše Pliberško tragedijo hrvaških vojnih ujetnikov, okrutne mariborske poboje in dvolično ravnanje britanskih zaveznikov, ki so 12.000 slovenskih domobrancev poslali naravnost v smrt. Avtor ob razkrivanju dozdajšnjih slepih peg povojnega zgodovinopisja večkrat opozori na nevarne učinke manipulativnega prikrojevanja zgodovine, kar počnejo skrajno desničarske stranke že dvajset let v poskusih odvračanja krivde z dejanskih sprožilcev začaranega kroga grozodejstev. a Andreja Ažber fJMIBJIST Naseka vse! POSEBNE CENE za omejeno količino cepilnikov drv iz zaloge. iill \ Ugoden NAJEM cepilnikov drv. ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 Petrovče T: 03 703 88 23, M: 031 819 788, E: info@robust.si, W: www.robust.si kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 23. april 9.00 Društvo NOVUS, Trg mladosti 6 Pomoč pri iskanju zaposlitve 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Knjižnica Velenje Noč knjige 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave Klavdija Tutte Mediteranski svetilniki in mediteranska plovila 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Letni koncert godalcev 20.00 Knjižnica Velenje Odprtje razstave in pogovor s Ferijem Lainščkom Petek, 24. april 2.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Fruška gora 10.00 Ljudska univerza Velenje Osnovna šola za odrasle se predstavi (tudi ob 16.00) 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dobrodelni koncert dijakov in učiteljev šole za rudarstvo, strojne šole, elektro in računalniške šole, šole za storitvene dejavnosti in šole za varstvo okolja 21.00 eMCe plac Odprtje terase Sobota, 25. april 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Gonžarjeva peč 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - del Šaleške planinske poti 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 17.00 KAC, Efenkova 61 paLAČENka party 19.00 Dom krajanov Šentilj Salamiada 21.00 eMCe plac Jam Session Nedelja, 26. april 5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski izlet - Rezija 13.00 KAC, Efenkova 61 b Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar Ponedeljek, 27. april 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Gozdnik / Šmohor 9.00 Večnamenski dom v Vinski Gori Spomladanski sejem 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: romantična drama Brezčasna Adeline 21.00 eMCe plac Akustični koncert Torek, 28. april 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 eMCe plac Hawaii Summer Warm Up Party 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček - AVI 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku Sreda, 29. april 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Potepanje po Golteh 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 eMCe plac Filmski večer in delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic ŠOŠTANJ Četrtek, 23. aprila 19.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje slikarske razstave Saliha Bišciča 20.00 Mestna knjižnica Šoštanj Noč knjige v Mestni knjižnici Šoštanj (Predvajanje dokumentarnega filma Za srečnejše dni Kajuh) Petek, 24. aprila 19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer Sobota, 25. aprila 16.30 Stadion Šoštanj 14. krog medobčinske članske lige golgeter (NK Šoštanj : NK Štore) 19.00 Športna dvorana Šoštanj Liga Telemach: Elektra Šoštanj-Šenčur Gorenjska gradbena družba Ponedeljek, 27. aprila X Ovinek pri Rihu Mlajevanje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 23. april 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates 21.00 Pri razvalinah starega gradu v Šmartnem ob Paki JSKD Velenje in KD Šmartno ob Paki; Noč knjige (svetovni dan knjige) Petek, 24. april Mediteranski svetilniki in plovila Velenje, 23. aprila - Danes ob 18. uri bodo na Velenjskem gradu odprli razstavo slikarja Klavdija Tutte. Pripravlja jo Galerija Velenje, primorski umetnik, ki živi in ustvarja v Kranju, pa bo tokrat v Velenju predstavil Mediteranske svetilnike in plovila. Del razstave bo od 4. maja postavljen tudi v razstavišču vile Bianca. Kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček je v katalogu, ki bo spremljal razstavo, med drugim zapisala: »Klavdij Tutta o modernem slikarstvu razmi- Prireditev ob jubileju Šoštanj - Turistično društvo Skorno praznuje v mesecu maju 20-letnico delovanja. Ob tem jubileju pripravljajo prireditev v kulturnem domu v Šoštanju v nedeljo, 10. maja, ob 16. uri. Za prijeten popoldan bodo poskrbeli člani društva, skupaj z MePZ Skorno, Skorbendom in Tapravimi faloti. a Lutke v Citycentru Celje - V nedeljo, 26. aprila, ob 13. uri vabljeni na lutkovno predstavo Bicikleta v izvedbi Gledališča Bičikleta, ki se bo odvijala na osrednjem prostoru Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka 19.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - poletni oder Proslava v počastitev treh praznikov; ZZB NOB, ZVVS, ZSČ, Občina Šmartno ob Paki, JZ MC Torek, 28. april 10.00 Dvorana Marof Kreativno ustvarjalne delavnice v angleščini (izdelamo lutko) 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara Sreda, 29. april 10.00 Dvorana Marof Kreativno ustvarjalne delavnice -ples (svetovni dan plesa) Četrtek, 30. april 10.00 Dvorana Marof Kreativno ustvarjalne delavnice v angleščini 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Travnik ob Mercatorju Kresovanje; Vaška skupnost Šmartno ob Paki Petek, 1. maj Prvomajska budnica pri Tišlarjevi lipi v Rečici ob Paki JSKD Velenje in KD Šmartno ob Paki Lunine mene £ šlja kot o dinamičnem virtualnem svetu, organizmu, razpetem po površini in v prostoru. Slike prehajajo v tretjo dimenzijo, medprostori pa so nove možnosti za vzpostavljanje stikov z novimi formati in vsebinami. Največjo pozornost osredotoča na barvno strukturo širokega spektra in močne intenzitete ... « Razstava bo odprta do 6. junija. a bš 26. april, ob 1.56, prvi krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 23.4., 14.00-19.00 Bi-otržnica • Petek, 24.4, 14.00 Kmečka tržnica • Nedelja, 26.4. Raziskovalno nedeljsko dopoldne - igre in eksperimenti, 13.00 Lutkovna predstava Bicikleta • Džungelske dogodivščine med počitnicami : od 10.00-12.00: • Torek, 28.4. Izgubljeni prestol leva Samota, sreda, 29.4. Nočne skrivnosti netopirja Tinčka, četrtek, 30.4. Zabava pri treh krokodilih • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycen-trovem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki SPUŽI NA SUHEM 2D in 3D The SpongeBob Movie: Sponge Out of Water (ZDA) Animirana komična pustolovščina, 93 minut Režija: Paul Tibbitt Slovenski glasovi: Aleksander Volasko, Gaj Trček, Daniel Bavec, Primož Ranik, Nino Ošlak, Jakob Kapus, Sara Lednik, Eva Mihelič, Jernej Kuntner, Matevž Mueller, Aljoša Kovačič, Uroš Buh, Rok Kuntner, Filip Leskovar. Petek, 24. 4., ob 18.00 3D Sobota, 25. 4., ob 18.00 Nedelja, 26. 4., ob 16.00 3D - otroška matineja Ponedeljek, 27. 4., ob 18.00 3D KDO=MI2 (Slovenija) Glasbeni dokumentarec, 94 minut Režija: Rudi Uran Nastopajo:Tone Kregar-Tonč, Jernej Dirnbek-Dimek, Egon Herman-Srajca, Robert Novak-Flik, Igor Peter Orač-Mali Sobota, 25. 4., ob 20.00 - velenjska premiera s filmsko ekipo Nedelja, 26. 4., ob 18.00 KOSEC Kosac (Hrvaška) Drama, 98 minut Režija: Zvonimir Juric Igrajo: Mirjana Karanovic, Ivo Gregurevic, Igor Kovač, Nikola Ristanovski, Zlatko Buric Kico, Dado Cosič idr. Petek, 24. 4., ob 20.30 -mala dvor. Sobota, 25. 4., ob 18.15 -mala dvor. Nedelja, 26. 4., ob 19.00 -mala dvor. RITEM NOROSTI Whiplash (ZDA) Filmski ciklus: Ljubim jazz Glasbena drama, 97 minut Režija: Damien Chazelle Igrajo: Miles Teller, J. K. Simmons, Melissa Benoist, Paul Reiser, Austin Stowell, idr. Petek, 24. 4. ob 20.00 SOL ZEMLJE Le sel de la terre (Francija, Bra- zilija, Italija) Filmski ciklus: Odstiranje pogledov Dokumentarni film, portret fotografa, 110 minut Režija: Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado Igrajo: Sebastao Salgado, Wim Wenders (pripovedovalec), Juliano Ribeiro Salgado (pripove-dovalec)idr. Petek, 24. 4., ob 18.15 -mala dvor. Sobota, 25. 4., ob 20.15 -mala dvor. Nedelja, 26. 4., ob 17.00 -mala dvor. MAMICA Mommy (Kanada) Drama, 138 minut Režija: Xavier Dolan Igrajo: Karidja Toure, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou Toure, Idrissa Diabate idr. Nedelja, 27. 4., ob 20.00 BREZČASNA ADALINE The Age of Adaline (ZDA) Romantična drama, 110 minut Režija: Lee Toland Krieger Igrajo: Blake Lively, Harrison Ford, Ellen Burstyn, Michiel Hu-isman, Amanda Crew, Richard Harmon, Mark Ghanime, Kathy Baker, Anjali Jay, Anthony In-gruber, Lynda Boyd Ponedeljek, 28. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC »»WAS 23. aprila 2015 Nagradna križanka Naš čas RADIO VELENJE DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 ODDAM SKLADIŠČE, garažo, od 50 do 200 m2, 4 m višine, varovano, ugodno oddam. Lokacija: Vinska gora, gsm: 051 395 560 RAZNO ZELO lep, eno leto star, močan dvo-sedežni moped, prevoženih malo čez 1.000 km, ne rabi registracije, prodam za tristo evrov ceneje, t.j za 800,00 evrov. Gsm: 041 355 416 mali OGLASI RUSKE keglje in domačo slivovko prodam. Gsm: 031 408 849, 041 849 474 MOTOR tomos nitro, 50 ccm, star 3 leta, prodam. Gsm: 041 968 305 ROTACIJSKI plug Gorenje Muta, tri 100 l sode, diatonično harmoniko, lesen voziček in hidravlično prešo prodam ali menjam za seno v kockah. Tel: 03 5863 073 PRIDELKI SUHE, pet let stare, hrastove deske (2,5 cm debeline) prodam za 300,00 evrov/m3. Gsm: 041 355 416 SUHO seno in otavo prodam. Gsm: 031 366 064 SILAŽNE bale ugodno prodam. Gsm: 040 151 004 ŠTIRI okrogle silažne bale prodam. Gsm: 031 640 369 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI TELIČKO, sivo rjavo, staro en mesec, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194 TELICO sivko, brejo 7 mesecev, je pa- šna, prodam. Tel: 03 5895 229 PRAŠIČA, piščance in vino prodam. Gsm: 051 410 968 NEPREMIČNINE V RAVNAH pri Šoštanju prodam dve parceli z gradbenim dovoljenjem. Cena po dogovoru. Gsm: 041 461 209 V ŠOŠTANJU zelo ugodno prodamo hišo v velikosti 200 m2. Cena: 79.000,00 evrov. Gsm: 051 624 066 Nagrajenci križanke »AS Skornšek«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 9. aprila 2015, so: • Alen Baron, Šercerjeva 20, 3320 Velenje; • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje; • Marjan Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: AS AVTOMOBILI SKORNŠEK Telefon: 03 898 17 50 www.nascas.com press@nascas.si Z vami vsak četrtek! Naš čas, ki je v teh letih postal tudi vaš čas, beleži dogajanje v Šaleški, Zgornji Savinjski in Mislinjski dolini. Bralce seznanja z zanimivimi dogodki iz lokalnega okolja in sveta. Po Našem času posegajo vse generacije od mladih do starejših. Med ljudmi je dobro sprejet zaradi aktualnih vsebin in tradicije, ki jo ima. Časopis Naš čas po raziskavi Mediane bere preko 30.000 bralcev. Naš čas je zagotovo pomemben lokalni časopis tudi z vidika oglaševanja, kajti objava oglasa v Našem času maksimalno pokrije območje, o katerem poroča. Naš čas ima ime. Postanite naročnik, pokličite 03 898 17 50 ali pošljite e-pošto na press@nascas.si in Naš čas bo v četrtek že v vašem nabiralniku! Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka 4. maja na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Naš čas«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. habit nepremičnine Hablt d.ao, Koroflu 48, Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Samostojna hiša v Ponikvi pri Žalcu, K+P+M, 118 m2, zgrajena 1937, adaptirana 1987, z gospodarskim poslopjem in kozolcem na sončni in lepi legi, s 4238 m2 zemljišča. ER: E(105-150 kWh/ m2a) Cena: 109.000 evr. 1-sobno stanovanje v Velenju na Stantetovi, 46 m2, 2/8 nad, leto izgradnje 1982. ER: C(35--60Kwh/m2a) Cena: 47.000 evr. it i ## é več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si ČETRTEK, 23. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 24. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 25. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 26. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 27. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 28. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 29. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. do 19. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO/m3 zraka. VISOKA SOLA za varstvo okolja Trg mladosti 7 Velenje t: 03 898 64 10 | info@vsvo.si Generalna skupščina Združenih narodov je proglasila leto 2015 za mednarodno leto tal. Visoka šola za varstvo okolja ga obeležuje z več dogodki in prireditvami, tudi s fotografsko razstavo dr. Boruta Vrščaja z naslovom Tla govorijo. Vabljeni! Bralkam in bralcem tednika Nas cas iskreno čestitamo za praznik dela! MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO7m3 zraka Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17 16. aprila 2015 S OBVEŠČEVALEC 27 ZD VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. - 27. 4. - Olivera Saviva, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllb SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si V SLOVO moji zem in mami MOJCI LETONJA Gornji Grad 19. 10. 1952 - 31. 3. 2015 Žalujoči Peter, Tadeja, Gal Rada si mela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spostovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dala. Za vse, prav vse ti se enkrat HVALA ZAHVALA Mnogo prerano in nepričakovano nas je zapustila draga mamica, hčerka, sestra, babica, teta CVETKA LESJAK iz Velenja 3. 4. 1959 - 7. 4. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter za darovano cvetje in sveče. Posebej hvala g. Dragu Kolarju in celotnemu kolektivu Vrtca Velenje za poslovilne besede, PGD Sveti Štefan, planinskemu društvu Železniki Ljubljana, Gorenju Ogrevalni sistemi, Rokometnemu klubu Gorenje Velenje, celotnemu kolektivu Vrtca Velenje, stanovalcem Tomšičeve ulice in Goriške ceste. Hvala tudi pogrebni službi KPV, kvartetu Glušič in g. župniku Janezu Rezarju za lep opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Bunic Dragiša, roj. 1958, Velenje, Stantetova ulica 28; Martinčič Marija, roj. 1938, Velenje, Tomšičeva cesta 2; Uratnik Zora, roj. 1929, Velenje, Aškerčeva cesta 6; Pirš Angela, roj. 1925, Velenje, Stanetova cesta 46; Kamenik Jožef, roj.1933, Šmartno ob Paki, Skorno 43; Beriša Edi, roj. 1942, Celje, Prekorje 80; Miklavžina Ivana, roj. 1931, Šoštanj, Ravne 124. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Noč je temna - pretemna ... Svetli sen lune izžareva moč v ogledalu večnega neba. Tebi dedi, tvoj Bruno. ZAHVALA Ob žalostnem dejstvu, da nas je prehitro zapustil mož, oče, dedek, brat, sorodnik in mnogim prijatelj čebelar EDVARD STROPNIK smo hvaležni vsem, ki ste mu v spomin izkazali čast in njegovo slovo delili z nami. Posebej se zahvaljujemo predsedniku ČZS g. Boštjanu Noču za spoštovanje, izkazano v njegovem govoru ob pogrebni slovesnosti. Hvala g. Pustatičniku za govor, ČD Mlinšek, Čebelarski zvezi SA-ŠA, Društvu invalidov TEŠ, sodelavcem TEŠ, KS Konovo, slovenskemu društvu vzdrževalcev in duhovniku za opravljen obred. Ohranjamo ga v najlešem spominu in smo ponosni, da je s svojim življenjem prepletel naše in vaše poti. Hvala vam! Marjeta Stropnik, Urška in Tina z družinama t V SPOMIN MATEJ JELEN 26. 3. 1979 - 27. 4. 2005 Ostal boš v naši srcih bil za nas si vse, saj ljubezni, spoštovanja in spominov lepih ne more vzeti nam nihče. Mineva deset let, odkar je tiho ugasnil plamen življenja našemu Mateju. Pogrešamo tvoj smeh, zvok strun kitare. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, molitvijo, svečami in cvetjem obiskujete njegov grob v Šentilju. Pogrešamo Te in Te Želimo ob sebi ... danes, včeraj, jutri . Tvoji: ata Florjan, mama Marjana, brata Andrej z ženo Barbaro, Blaž, sestre Janja z Mirom, Maja, Melita z Gregom, nečaki Jaša, Lara, Maj, Juš, Žan Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 28 Sakralna znamenja imajo zanimive zgodbe V rondeli Velenjskega gradu je na ogled razstava Kapele in križi -Slikar Stojan Kneževic jih je našel kar 127 Bojana Špegel Velenje, 16. aprila - Pred tednom dni so v Muzeju Velenje odprli razstavo, ki je nastala kot eden od programov javnega dela. Akademski slikar Stojan Kneževič je na pobudo kustosa Damjana Kljajiča v letu dni preučil številna sakralna znamenja ne le na področju MO Velenje, ampak tudi v občini Šoštanj. Ob tem ga niso zanimali sakralni objekti v dolini, saj so ti že dobro »popisani« in raziskani. Avtor nam je ob odprtju razstave, ki navduši že na prvi pogled, povedal: »V projektu sem užival, ker me zanimata tudi etnologija in zgodovina. Manjši del kapel in križev je že bil popisan, večina pa ne. Ko sem začel, je obstajal seznam, ki so ga imeli v muzeju, istega sem dobil tudi v župnišču. Na njem je bilo 20 sakralnih znamenj, jaz sem jih našel 127.« Število je presenetilo tudi njega. Za več kot polovico njih ni uspel izbrskati zgodb, ki razkrivajo, zakaj so jih postavili. »Žal so tisti, ki so jo poznali, že pokojni, zato jih nikoli ne bomo izvedeli. So pa tudi znamenja, ki so postavljena brez neke posebne zgodbe, zaradi pro-cesijskih namenov ali religioznosti. Večina pa jih ima zgodbo, saj gre pri postavljanju križev in kapel za določen odnos v ključnih trenutkih življenja. Ko gre za življenje ali smrt, so se ljudje pogosto zaobljubili in v zahvalo zgradili kapele in križe.« Ob tem doda, da nekatera znamenja v dolini izvirajo že iz predkrščanskih časov. Postavljeni iz zaobljube ali zaradi strahu Zanima nas, kje v Šaleški dolini je največ križev in kapel. Izvemo, da jih je največ na obrobju doline, v Belih Vodah, Ravnah pri Šoštanju, tudi v Topolšici in njenih zaselkih. V velenjski občini pa prednjači Vin- ska Gora. Kar nekaj zgodb o vzrokih za postavitev sakralnih znamenj je presenetilo tudi avtorja. »Med zame najbolj pretresljivimi je zgodba o detomoru. To je zgodba o mladi redovni- _ ci, ki se je iz samostana v Lju- bljani noseča vrnila domov v Pleši-vec. Nosečnost v tistih časih ni bila dobro sprejeta. Otroka je rodila na poljskem stranišču in ga tam tudi pustila. Hišna dekla je opazila, da dekle nima več nosečniškega trebuha. Poiskala je novorojenčka in ga očistila. Ko ga je pokazala očetu dekleta, ji je ta ukazal, naj ga vrže v sotesko potoka Sopote. Po tem de- tomoru je tam začelo strašiti, zato so postavili križ. Potem ni več strašilo vse do dne, ko je nekdo ukradel razpelo, strahovi so se takoj ponovili. Ko so postavili novo razpelo, so se strahovi spet umirili,« pripoveduje Kneževic. Avtorja razstave, ki so mu pri nastajanju pomagali tudi mnogi sodelavci in zbiratelj Zvone Čebulj iz Šo- Stojan Kneževic: »Ni presenetilo le število križev in razpel, presenečajo tudi zgodbe, povezane z njimi.« štanja, ki je za razstavo posodil cerkvene plastike in razpela, je najbolj presenetila gostota sakralnih znamenj. »Večina jih je bila postavljena v času, ko je bila Šaleška dolina še redko poseljena, bila je ruralno območje. Število prebivalcev ni presegalo več kot nekaj tisoč ljudi. Na Štajerskem in Gorenjskem so sakralna znamenja najbolj gosto posejana, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da so že Slovani postavili veliko križev. Kapele pa so začeli kmetje postavljati po koncu fevdalizma, ko so si gmotno opomogli,« izvemo. Muzej Velenje bo v bližnji prihodnosti izdal katalog, v katerem bodo X predstavili raziskana sakralna znamenja. Zajeli bodo tudi Šoštanj ska, morda pa bodo, če se dogovorijo, raziskali in dodali še tista v Šmar-tnem ob Paki. Razstava, na kateri v sliki in besedi spoznamo tako znane kot neznane križe in kapele, bo odprta do 21. junija. a Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu Preventivni dogodki za seniorje in upokojence tudi v Velenju Milena Krste Planine Velenje, 20. aprila - Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) po vsej državi organizira program Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. »Gre predvsem za varnost in mobilnost starejših voznikov, seniorjev in upokojencev. Želimo si, da bi bili čim dlje in čim bolj varni ter mobilni v prometu. Ta program je zato namenjen predvsem njim,« pravi Vesna Marinko, vodja projekta Sožitje. V Velenju je potekal v ponedeljek dopoldan. Udeleženci so si na njem s predavanjem Rada Je- romla (AVP, Izpitni center Slovenj Gradec) osvežili znanje iz prometnih predpisov in pravil, o zdravstvenih kriterijih za vožnjo jim je svetovala dr. Majda Zorec Karlov-šek (Združenje FORTOX), o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti je spregovorila mag. Nataša Kovše Vesna Marinko: »Da bodo čim dlje mobilni in varni na cestah.« Podobno kot drugje po Sloveniji je bilo zanimanja za Sožitje tudi v Velenju veliko. ) Vozniki 90 % informacij med vožnjo sprejmejo preko vida (DARS), o praktičnih izkušnjah pa Nikolaj Smrečnik (Policijska postaja Velenje). Program vsebuje tudi nekaj praktičnih preizkusov. »Med drugim meritve vida. Vozniki 90 odstotkov vseh informacij sprejmejo med vožnjo preko vida, zato je pomembno, da preverijo, kako dobro vidijo,« pravi Marinkova. Udeleženci so imeli tudi možnost, da se praktično preizkusijo z inštruktorjem vožnje, ki jim je med vožnjo svetoval, v Velenju pa so lahko vozniške sposobnosti preverili Uroš Remenih: »Simulatorje kupila Mestna občina Velenje.« tudi na simulatorju varne vožnje, ki so ga razvili v MIC Šolskega centra Velenje. To bodo lahko počeli tudi na prihodnjih preventivo izobraževalnih dogodkih, saj je simulator varne vožnje odkupila Mestna občina Velenje. »Tudi starejši simulator zelo dobro sprejemajo, njihovi odzivi so pozitivni. Pravijo, da se počutijo, kot bi vozili s pravim avtomobilom,« je bil zadovoljen Uroš Remenih z MIC--a, kjer že razvijajo nov simulator varne vožnje. a Tudi Šoštanjčani brezplačno do pokopališča? Šoštanj - Velenjčani imajo že kar nekaj časa brezplačen prevoz z avtobusom do pokopališča Podkraj. Zlasti starejši to možnost veliko uporabljajo. Na voljo imajo kar nekaj terminov, posebej pa jih Lokalc do pokopališča in nazaj v Velenje pripelje dvakrat ob sobotah, enkrat dopoldan in enkrat popoldan. Med tednom lahko dopoldan in popoldan »koristijo« lokalne avtobuse, ki vozijo iz Velenja do Topolšice in nazaj in zapeljejo tudi do pokopališča. Šoštanjčani seveda lahko na katerega od teh tudi sedejo, a zanje je plačljiv. Zato niso redki predlogi in pobude, da bi tudi Občina Šoštanj poskrbela za svoje prebivalce tako, kot je Mestna občina Velenje, in jim omogočila brezplačen prevoz do pokopališča. Župan Darko Menih pobudo pozna in pravi, da bodo o njej razmislili. a mkp Šaleška dolina 2030? Velenje, 22. aprila - Včeraj, na svetovni dan Zemlje, so osmo-šolci iz vse Šaleške doline, ki so bili letos vključeni v ekološki projekt »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino«, predstavili plakate, ki so jih izdelali v okviru projekta. Prireditev, na kateri so razglasili tudi avtorje najboljših plakatov, je bila v dvorani Centra Nova. Projekt uspešno izvajata Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Erico Velenje. V njem je letos več kot 300 osmošol-cev najprej teoretično spoznalo prizadevanja za čistejše okolje, potem pa so dobili nalogo, da izdelajo plakate na temo Šaleška dolina leta 2030. Izdelali so 19 plakatov, avtorji najboljših osmih pa so jih ob zaključku projekta predstavili na včerajšnji prireditvi. Tudi letos bodo avtorje najboljših plakatov popeljali na izlet. a bš Sejem in predstavitev knjige Vinska Gora, 27. aprila - To soboto ob 9. uri se bo pred večnamenskim domom začel spomladanski sejem, ki ga že tretje leto zapored pripravljata Krajevna skupnost in Turistično društvo Vinska Gora. Letos bo na njem sodelovalo 11 razstavljalcev iz kraja. Obiskovalcem bodo ponudili domače dobrote iz krušne peči, sadike rož in vrtnin, jabolka, suhomesnate izdelke in še marsikaj. Ob 10. uri bodo predstavili knjigo o hmeljarstvu v Vinski Gori, ki sta jo pripravila Mladinski TIC in KS Vinska Gora. V zgodovini kraja je bilo hmeljarstvo pomembna kmetijska panoga po tem, ko so na obronkih kraja začeli izginjati vinogradi. Mladi so to raziskali in opisali, nastala pa je še ena domoznanska knjiga o kraju in tamkajšnjih ljudeh. a bš