List 19. Tečaj XL. t • t ^ . s ^ \ ? * v % > 't • v • C .'i , t ' • . V Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, pošiljanj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. 'WT Ljubljani v sredo 10. maja 1882 Obseg: O prenaredbi dednega nasledja pri kmetskem posestvu poljske miši, dne 23. nov. 1881 Kako se polži pokončaj O zavarovanji živine. (Konec.) Kako bi se pregnale Naši dopisi. N (Dal.) Poziv gospodom županom Občni zbor kranjske kmetijske družbe Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. (Konec.) Popotne črtice, (Dalje.) Gospodarske stvari posestva ne smejo razprodajati tako na drobno, da taki kosi več svojih posestnikov živeti ne morejo. Drugič gledati bilo bi na to, da bi bilo vsakemu, prenaredbi dednega nasledja pri kmetskem ^^^^ prevzame posestvo po svojem očetu, mogoče primemo živeti, kar je pa navadno jako težavno, ker mora dedič svojim sodedičem toliko izplačati, da mu nazadnje posestvu. kr. ministerstvo poljedelstva stavilo je, kakor se smo v „Novicah** poročali, vprašanje, mogoče s prenaredbo kmetskega dedneg ako bi ne bilo ledi ozi ostane samo zadolženo posestvo. Tretjič ne smele pa zraven tega tudi pravice sodediČev tako rekoč z no gami teptati. (Dal. prih.) roma s predrugačenjem nekaterih sedaj veljavnih točk državljanskega zakona, kak tudi z Pelj tako vzrok vedno ve- zvane dvorne prave, odstraniti gl čega zadolženja kmetskega stanu ter zagotoviti s to pre naredbo prihodnost kmetijstva. Kmetijski krogi, posebno kmetijske družbe in dru f • stva pretresujejo povsod jako živahno to vprašanje in zavarovanji zivine. Spisal Ivan Arh. (Konec.) Pogledimo si še v kratkem, kako se morajo ustrojiti zavarovalnice zoper kužne bolezni. Skoro ni treba zelö različno nj odgovarjajo. Edini v tem 86 mora kmetu na vsak način da ki je gl pomagati, da se ta stan f steber državnega življenja, ne razruši ter po mnenja pre še posebe omeniti, da tukaj ne morejo veljati načela ki so za zavode zoper nekužne bolezni praktična in dobra. Take bolezni, vsled katerih pogine dostikrat polnem ne propade. Ali kako to jako različna, kakor so tudi o koristi in o vspehu pričeti, o tem skoro vsa živina vse okolice, zahtevajo tudi veliko za varovalnico Na vprašanje, uaiiciu imelo podložiti, ono vzajemnosti ali ono akcij, U-lUX CVUJ dgovarjati, da bi se težko našla družba na akcij naredbe dednega nasledj teh, drugi zopet nasprot nih misli. Ko ena stranka priznava, ^a bode ta pre naredbe za kmetijski naš stan jako zdravilna, očita se jej od druge strani, da bode pri gotovem vspehu imela kakošno načelo bi se mu moramo osnovana, katera bi prevzemala riske le za kužne bo tudi svojo slabo stran ----w.^jv, kajti dedno nasledje, prepovedati morala ako se uže hoče omejiti tudi prosta lezni, premij dalo. in katera bi dar ne zahtevala tako visokih f da bi se ploh Delničarji hskirali na razširjenj med kmeti misliti svoje v akcijah naloženo delitev posestva. Ker se pa prosta razdelitev posestev brez vseh tehtnih vzrokov prepovedati ne more, bi toraj taka prenaredba dednega nasledja imela le redkokrat premoženje, in zato bi zahtevali tako visoke obresti, da bi se zavarovanje vsled tega zelö podražilo. Posestnik upal svoji sreči, kakor da bi plačeval nepri bi raj s i na prospeh našega kmetijstva in to sicer uže iz tega vzroka, ker se ne more določiti, ali je merodajno v prvi vrsti posestvo (objekt), ali pa subjekt, to je posestnik. atančneje premislimo, previdimo, da merno visoko premijo. Zavarovaln na delnice tudi ne more dati zavarovancu zadostno gotovosti, kajti tudi največi akcijski kapital ne zadostuje, če se huda kuga mahoma razširi. Ako bi država garantirala tako družbo Ako to stvar bil bi posestnik sicer zagotovlj > } da se mu škoda po je rešitev tega vprašanja jako težavna vrne, a premije ostale bi vendar le jako visoke. Zava Težav 9 katere tej prenaredbi nasprotujejo nam ni rovanci moraj po jih premijah ne samo vso škodo mogoče tu našteti, ampak poskusiti hočemo samo pokazati pot, po kateri bi bilo mogoče dospeti do prena- redbe dednega nasledja pri kmetskem stanu, katera bi imela gotovo nekoliko v stanu. doplačati, ampak tudi za reservni fond, to je po akci jonarih doplačani kapital, morajo obresti plačati znesek teh obresti na zboljšanje kmetskeg Glavni pogoji, ako hočemo s tako postavo pomagati našemu kmetu, so sledeči: Za zavarovalnica na delnice na vsak način dražja öd vzajemne. Vzajemna se da ravno tako dobro ustrojiti, kakor prva, torej bi ona bila dosti boljša, ker je cenejša. Država ima dolžnost, da nadzoruje zavarovalnice kajti posamezna oseba iz društvenega konečnega računa Ako hočemo ohraniti državi delajoč in krepak kme- ničesar razvideti ne more. Tem bolj bi pri zavarovanji tijsk stan, prepovedati moralo bi se v prvi vrsti, da se kužnih bolezni trebalo državnega nadzorstva, ker smo 146 Tekli, da bi taka zavarovalnica morala jako velika biti, da bi 88 raztezati morala čez vse dežele našega cesarstva, ker bi torej blagor velikega dela celega prebival- . ) da le le mogoče, eno tako društvo ustanoviti, za dve ali stva ozko zvezan bil z zavarovalnico. Očividno ie se za to rabo po sledečem načinu pripravlja: Neu^j senemu apnu naj se počasi samo toliko vode priiiie, ko likor je apno posrkati zamore. Kmalu se vzdiguj apna voden sopar in apno samo v moko razpade A' > več ne bilo bi prostora. v svojem delovanji. Konkurenca nicah sploh malo blagodejna, imela sledke. Ker bi se tako društvo dalo moka naj se dene v steklenice vsak druzega ovirala Ce hočemo polže pokončati Ta naj se dobro zamaši. ki pri zavaroval- moke bi tu cel6 slabe na- dajmo > vzemimo dve perišči te meh, katerega rabimo za žveplj s pripomoči lade trt m razpršimo to moko po prostoru, kjer hočemo polže pokončati. Moka se vleže na rastline. Vsak polž ka- terega v*' ■■ ■ v . • ustanoviti, ker bi mu bila vlada vedno močna zaslomba, kmalu gotovila, ker bi na dalje treba katera bi mu obstanek bilo vednega državnega nadzorstva ozirati še na druge točke, katere bodemo navedli ) en prah te razjedlj rastlinam pa to prav zadene Naprašenje č ne škoduj 1 pogine ker se je treba nim vshodom ali zneie } zdi se nam i bolje, da iA zavarovalnico. Ta misel po- država sama ustano-tem bolj umestna, ker apnom je pa najvspesnejše pred solnč po solnčnem zahodu , ker takrat se pa s tem tudi polži iz zemlje prilezejo. Pokončaj gosenice, črvi in sploh živalice s slizavo kož je država uže v resnici v nekaterih slučajih prevzela odškodo posestnika Važno je tudi vprašanje: ali bi bilo dobro, da bi Poziv gospodom županom. se posestniki živine bolezni? silili, da se zavarujejo zoper kužne Ker se iz več krajev čujejo poroči Sila je opravičena, če se je • A X ^^ * ^ v w U y dobrote zavarovanja ne bati mnogo kebrov, torej podp ) } spoznalo, če bi da bi ljudstvo tijske opominja gospode župane ^e letos odbor C. k. družbe kme- se potrebni za- vsod dežel naj skrbijo, de se po vodi brez sile ne dali organizirati. Na Nemškem so bili končevani • A ^ Kß nike vsi posestniki prisiljeni, da so svoja poslopja zavarovati Tudi pri zavarovanji živine se moramo bati, da bi kmetje ne škodljivih mrče^sov, to je keb dali proti ognju; sila je imela le dobre nasledke. priporočajo nuj postava od 17. junija 1870. leta zarad po mrčeaov natanko spolnuje, tudi gospode žup telje ljudskih šol prosimo, naj soldki mladini biranj prevideli koristi zavarovanja, da bi se krog zavarovanih le polagoma razširjal; nadalje moramo premisliti, da po kugi ponesrečen kmet moramo za dobro m ogrcev, ter se potrudi) pokončevanje vsake baže gosenic, belih metuljev spoznati, da škoduje svoji občini, in zato koliko prepričati mr pokončal ) kdo le res mar bi se vsakemu posest- radostno spričalom potrjeno družbi kmetijsk i niku naložila dolžnost, svojo živino zavarovati zoper kužne bolezni. Mi smo toraj teh misli. Za zavarovanje živine zoper nekužne bolezni so najpripravnejše male občinske ali okrajne zavarovalnice s prostovoljnim zavarovanjem. Zavarovanje zoper kužne bol še ostale to naj natanko s ijo , ki bod pridne šolarj ubvencije (kakih 60 gold.) take pokončevalce obdai Občni zbor kranjske m d m in vsak gospodar bi se moral prisiliti, da svojo živino zoper take bolezni zavaruje Porodila dne 23. novembra 1881. predlogi podružnic ali posameznih družbenih udov po 19. pravil (lospodarske novice. Kako bi se pregnale poljske Posebno v zadnjih letih skušalo se (Dalje.) Gosp. svetnik pl. Fladung pravi: Dokler pravil miši. odsekovih v pravi obliki ne potrdi občni zbor spodje ne pričakujejo ničesar, kajti za . uže mnogo, ima ustanoviti, v tem slučaju ni upati podp priča kuj ej kaj t kako bi se zatrla polju jako škodlj sredstva zoper miši še vendar do si pa v mis i za odsek > edaj pravega Poleg tega si. državno nimamo --v V naj Gospod družb prvosednik na to bode centralni odbor prenarejeni predlog gosp. Ogul da "t ' jC CSptUU ZtUHU hinjskim vrtom. Mlade, nežne rastli ku naznanil si. c. k mmisterstvu kmetijstva jajo in večkrat nam polži nove nasade popolnoma jim posebno uga- prave kmetijske šole ali Gospod Ogulin uteaueljuje predlog, ki se tiče na- končaj o. Pogosto se sliši, da so gosi in kuretina kateri pol s strastjo požiraj pa skušnj tijaka šola k Dolenjskem. Potreb ja Kranjsko , se adlogo, ne pov^ se f sten pomoček zoper to pri občnih zborih si. kmetijske družbe, ter se silno f koliko perutnina sama v vrtu htevala takoš škode napravi z razkopavanjem in brskanjem. R_____ zaradi tega se bo vsak gospodar dvakrat prej premislil preden bo perutnino med nasajeno in vsejano salato šola. Moj danasnj vinograda za pose napravi kme-uže večkrat povdarjala za-na 7 predlog ne meri to, da bi se kupdo tako veliko sveta, kakor ga ima sestvo Grm , kar se je nekdaj želelo , temveč kakosno spustil pomoček z namenom da polže pokončal manjše posestvo z 20 do 30 zoper polže je ugaaeno ap Izvrsten Tako posestvo bi zaželenemu namenu, ako katero naj vsaj po velicem vstrezalo. vinogradov. ne po vsem 147 Kmetijska sola, katero priporočam > bi imela težiti 1882. in da bi bilo treba 100 gold, podpore } objavi najprej za smotrom, kmetovalcu, gorniku itd. dajati mi- družbeni prvosednik, da bode srediski odbor za to stvar kalen izvršeno, kar gled, da vidi praktično, ako tudi v manjsi men raznih cul ali bral. Potnemu učitelj potrebne stopinje storil (Dal. prih.) oddelkih kmetijstva se res med našim ukaželjnim kmet-skim ljudstvom ne manjka poslušalcev, toda vspeh je se praktično majhen, ako kmetovalec ne izvaja, kar se njemu priporoča vidi, kako Žfvotopi^ne črtice. Mi kmetovalci po Dolenjskem bi bili zadovolj z malim glednim gospodarstvom in vrtom za poskušnje a brezuvetno so za to potrebni učitelji, in potni učitelj Anton ) Alojzij Wolf > katerega upamo dobiti bil lahko tudi prav predstoj šoli ki tvu in v se imela napraviti na vzglednem gospo gradu za poskušnje. Njega eksceiencija gospod minister kmetijstva kenhayn je nedavno dejal, da gre kmetijstvo rakovim potem; stvarimo zatorej svojemu kmetijstvu tla, da mu bode mogoče napredovati, in to je dano storiti, ako tudi le v malem. V tem obziru kličem Vam kakor drugi Katon # knezoškof ljubljanski. » Spisal Ivan Lavreneie. IV. (Konec.)' Oglejmo si še nekoliko Antona Alojzija kot človeka, njega postavo, značaj, privatno vsakdanje življenje. Milostljivi gosp. stolni prošt Josip Ceterum autem censeo! in Zupan in nekatere druge velečestite osebe, ki so imele edini kmetijski šoii prosim, da moj predlog na merodajnem mestu kar najtoplejše moči priporočate. Gospod družbeni prvosednik prosi gospoda prediagalca, naj razloge, podpirajoče njegov predlog, iz- centraloemu odboru, kateri bode gotovo predmet reči na pravem mesti najtoplejše priporočal malo upanja ) da se ta izvrstni predlog ičil srečo osebno poznati ga in ž njim občevati, opisujejo nam ga tako: Bil je Anton Alojzij zelo lepe srednje-velike še precej debele postave. Celo bilo mu je visoko, obličje polno bolj okroglo kot podolgasto in Wve belo-rudeč- kaste; lasje imel je bele in oko vedno bistro in ojstro ki je razodevalo na prvi pogled bistroumnega in veljav 7 Deželnemu zboru kranjskemu naprava kmetijske nega moža. šole ni bila po volji, kajti šest let uže prosimo, vendar Za vladiko bil je ustvarjen — tako izrazil se o njem dobili nismo ničesar. Kaj malenkostneg stvariti v tem slavnoznani naravoslovec Hladnik, rojen tudi Idrijčan. obziru se ne zdi truda vredno, kaj primernega veljd drag denar Bil je poln resnobe, dosleden, značaja trdnega natančen in zelo varčen; tako varčnega veljaka 5 strog, pravi Odbornik gospod M urnik bere iz dop metliške velečestiti gospod kanonik dr. G o g a 1 a — težko, da bi podružnice tole: „Slavni centralni odbor! Vsled časti bili imeli kedaj Slovenci odtod toliko imetja; imeti tega dopisa od 26. oktobra 1881. 1. štev. 880 ima pod- je hotel za vsako najmanjšo stvarico račun, in ker ni zamogel sam na vse paziti, imel je svojega pomočnika, pisani odbor tukajšnje podružnice čast, slavnemu cen- tralnemu odboru naznaniti, da je gosp. Anton Ogul umršega računskega svetovalca Bezani-a; a tudi ta pooblastil, v njenem imenu predlo točke novomeške pomotil se je le enkrat v nekem računu za 6 starih podpirati, posebno pa zaradi dolenjsk mi « A ^^ m v ^ a A ^ ^ ^ ^ ^ C podruž železnice se živahno in čitavo potegniti Kar druzega piše metliška podružnica, se vjema s železnice, ni dvomiti 7 da zi- predlogom gosp. Ogulina. Kar se tiče dolenjske danje iste vsakateri Kranjec in ud kmetijske družbe želi. Kakor so o tej stvari uže si. deželni zbor, deželni odbor , trgovinska in obrtna zbornica in druga zastopstva prošnje vložili pri visocem ministerstvu in državnem zboru , bode gotovo tudi središki odbor kmetijske družbe živo priporočal izpeljavo železnice. Gospod Ogul in poroča dalje: Kmetijsko podružnično društvo v Novomestu je dalje stavilo tudi pred- log o prošnji primerne podpore si. c. kr. ministerstvu krajcarjev, in knez ni prej miroval, dokler ni dotični po dolgem preiskovanji popravil pomote. Bil je pa zaupljiv in prijazen osobito na Goričanah kot župnik; sprejel je slehrnega prijazno, ne le gospoda temveč tudi kmeta in še celo berača. > Ljubljani pa obnašal se je kot knez in škof. Postava njegova, naša in občevanje z vsemi duhovnimi in svetnimi, ob-bilo je vedno spodobno moško, dostojno; vcepilo je spoštovanje vsakateremu do njega; z nekakim strahom približevali so se mu duhovniki in tudi svetni uradniki; nihče ni si upal mu v obližje, temveč stal je pri sobnih vratih, med tem ko je knez možato korakal po sobi, govore ž njim; ako je pa* v sobo stopil, paziti je še kmetijstva, da bi se mogli poslati zastopniki k napovedanemu vinorejskemu shodu v Bolzanu. Da utemeljim svoj predlog, ni treba mnogo besed. Prvič je sedaj zelo moral, da je bil vsaj pet korakov od njega ločen, celo stolni prošt ni se mu približeval z mirnim srce to svedočijo besede, ki jih je izjavil pri njegovi smrtni važno, da se vdeležimo shoda in dobodemo svojim kranjskim vinom zopet veljavo in nekdanje izvrstno ime. Drugič pa 8(j bode tam na drobno razlagalo o Phyllo-xeri in velike važnosti bi bilo, da je kakošen izvedenec navzočeo pri zanimivih obravnavanjih, ki jih bodo imeli skoraj sami strokovnjaki. Ker nimata ni centralni odbor, ni podružnično dru- postelji neumrljivi general-vikar in prošt Anton Kos prosti sedanjemu stolnemu proštu mil. gospodu Josipu Zupanu: „Ich war unter ihm Notar der Consistorial- kanzlei, dann Dechant in Idria und Krainburg , jetzt Domprobst und General-Vikar, und nie bin ich ohne „tremo" zu ihm gekommen", to je: Bil sem za časa njegovega vladikovanja notar knezoškofijske pisarne, potem dekan v Idriji in Kranji, sedaj stolni prošt in ge neral-vikar in nikedar nisem prišel k njemu, da bi se stvo novcev na razpolaganje, da bi dovolila izvedencem treslo srce strahu. potrebno novČno podporo, meri moj predlog na to ) da Jako zanimiv in prijazen bil je v družbi, osobito se prosi si. c. k. ministerstvo kmetijstva, naj dovoli ono ^a deželi pri obedih, kedar je birmoval; vedel je tu ve podporo in izvršitev tega predloga. liko povedati o starih časih, o francoski vladi, o škofu Gospod družbeni prvosednik vpraša, koliko Antonu Kavčiči; pogovarjal se je tu z mladimi du- podpore UHV/ kl^ua, JU ^V/O^^^U ViaVAltlt COrObV^^UtCW, JCVViAJ JJ.WLlin.J. n.Ut LfV/C OYUJIXÜX OXUVVl, et OV^ 0I;C*1AXJL1X XXVU bo ta shod. Ko gosp. Ogulin odgovori, da bode shod svojimi brati. Zato ni se čuditi, da si je pridobil v bilo treba, in gospod vladini zastopnik kdaj hovniki kot oče se svojimi sinovi, a se starimi kot se 148 kratkem tolikega zaupanja; vse, karkoli je storil 1 bilo najraje na škofijski vrt k sv. Petru ali pa proti Rosni ie dobro, ter vsak duhovnik mislil si je, tako mora biti cam; ako je bilo vreme neugodno in pozimi, kratkočasil in ne drugače, knezoškof uže kaj dela Tudi na gostoljubnost, ono lepo, Slovencem, posebno se je doma se svojimi prijatelji duhovnimi in svetnimi do duhovščini slovenski prirojeno lastnost ni pozabil zoval jo je v popolni meri;' skoro ni bilo nedelj ska ure, to je » do večerje. Po večerji zapazil si ga zopet pri delu do 10. ure; opravil je potem duhovne molitve, priporočil se Vsegamogočnemu in šel počivat. posta, VX«, iLix^x ----------^^-o—------7 -- iT— -.-o-- - adventne do prve postne nedelje pa pogostil je vsako bival." da gosta našel pod njegovo streho; od prve Tega reda držal se je, ko je bilo mogoče, kjerkoli je nedeljo 20 30 duhovnih in svetnih dostojanstvenikov vse te zapisoval je od nastopa prevzvišene službe do smrti svoje v zapisnik v to svrho, da je vedel, kedaj te, kedaj zopet druge povabiti. Potem bil je izvrsten pravnik in izvanredno izur Tako smo opisali, kakor smo poizvedeli in kolikor je bilo v naši slabi moči, življenje in škofa Antona Alojzija, čegar ime se bode svetilo sto zasluge velikega jen koncipist; koncipiral je kak dan toliko, da sta stoletja v povestnici cerkveni in svetni mile nam do imela njegova dvorna kaplana ves drug dan dovelj pi- sovine slovenske, oziroma škofije ljubljanske. Veleče sati sel j Vsi uradi brali so njegova poročila in spise z ve 1 in skoro v 35 letih ni se primerilo, da bi bili stiti stolni kapitelj postavil mu je 1. 1860. iz zapuščine njegove v stolnici na evangeljski strani oltarja sv. Reš- mu odbili kak predlog ali nasvet. Tudi na Dunaji pri j^j^ga Telesa spomenik (doprsni kip), katerega je pre zborovanji škofov 1849. občudovali so škofj njegovo krasno izdelal domači umetnik g. Zajec iz najlepšega nadarjenost, izurjenost in učenost v pravi cerkveni in arabskega marmorja; pod kipom čitaš na beli plošči sle svetni. Posebno visoko ga je čislal preslavni knezoškof ^eči napis: „Anton Alojzius Wolf, Episcopus Labacensis breslavški, poznejši kardinal Diepenbrock. Zelo pri- q^ Princeps, Insignium Imperialium Austriacorum Ordi-Ijubljen bil je tudi pri cesarji in njega dvoru num; Leopoldi Magnae Crucis et Ferreae Coronae L Ako je imel sovražnika, prizanesel mu je rad. Pač Classis Eques, Francisci Josephi Commendator, Sacrae preseliti se je moral zarad njega profesor dr. Jakob Z up Li ubij v Celovec, a na vladno povelj Caes. Reg. et Apost. Majestatis Consiliarius intim, act et cet., natus Idriae 14. Junii 1782; Sacerdos ordinatus to še le potem, ko se je poslužil miroljubni vladika Labaci 15. Decembris 1804; Episcopus Labacensis vseh milih sredstev, da bi bil pripeljal veleučenega pro- Octobris 1824. Goritiae consecratus, 7. Februarii 1859. fesorja na pravi pot. Napadal je namreč tä neprestano defunctus et in hujus Ecclesiae cathedralis crypta ad skrivno in očitno slehrnemu pravičnega Antona Alojzija aram Ss. Redemptoris depositus; in administranda Dioe- knezoškof ga je opominjal, ali zastonj; naposled prese- ^^gj indefesso fervore explendecens, de Patria et Litte dalo je nedostojno obnašanj še celo vladi, sklicala je ris meritissimus ac Collegii Aloysiani Fundator u Anton komisijo — vladnega svetovalca Vesel-a in ižanskega Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski, lastnik cesarskih av-župnika Vojsko, ki sta po dolgem in nepristranskem gtrijskih redov: velikega križa Leopoldovega reda, vitez preiskavanji spoznala profesorja za krivega odvzela mu je (vlada) profesuro Za kazen odločila mu 500 gold letne pokoj železne krone L vrste, komendnik reda Fran-Josipovega Nj. ces. kralj, apost. Veličanstva skrivni, pravi sveto- JLCXJ ^iun^ouiw, vu.ivv.xxv« x^«. ---- ^^J^ nrcllj. tlJ[JUi5t. V CllV^čtUSLVčt C poslala ga v pregnanstvo v Celovec, y^ie^ jtd., rojen v Idriji 14. junija 1782. v mašnika xvyuuv» j^V/XXVJ LIXXXV XXX jjvy^jxtvxi« ^cv » ------yoiis^yj XUU,. , IVJV^JUl * XU-IAJX JlI. ju.uAjai JL. » Anton Alojzij, čegar srce ni gojilo in ne poznalo srda, posvečen v Ljubljani 15. decembra 1804.; v škofa ljub usmilil se je svojega sovražnika, ter lajšal mu pretužno ijanskega posvečen v Gorici 3. oktobra 1824.; umrl stanje s tem, da mu je pošiljal čestokrat ne malih svo- februarija 1859. in pokopan v tej stolnici v rakvi kape- tic (50 tudi 100 gold.) denarja v Celovec To svedo lice ss. odrešenika (imenuje se tudi kapelica žalostne čijo nam še sedaj živeče priče. Ako je pa prišel k njemu Matere Božje); v oskrbovanji škofije z neumorno goreč-(tedaj njega pregnanstvo ni bilo tako hudo) bodi-si na nostjo se odlikajoč, za domovino in vede velezaslužen Goričane ali v Ljubljano, sprejel in pogostil ga je vedno Alojzijevišča ustanovnik. prijateljsko. . . _ Vsakdanje privatno življenje njegovo bilo je kaj na vadno, zmerno, redno. Gosp. Cvek, njegov sluga, sedaj učitelj v pokoji, in gospa Bleiweisova, bivša pokojnega vladike kuharica, opisujeta nam ga tako: „Ustal je prevzvišenost zjutraj ob 5. uri, o duhovnih vajah pa ob 47^ uri. Koje odmolil jutranjo molitev, pisal je v ' " v domači Zabavne stvari Popotne crtice. svoji uradni sobi do osmih; potem maševal je kapeli prva leta sam, a zadnja eden njegovih dvornih kaplanov. Po sv. maši zajuterkoval je navadno malo juhe z jajcem, o postnih dneh pa privoščil si je le nekoliko čokolade, ali pa tudi ničesar, da mu je le zdravje dopustilo; črne kave pil ni nikedar. Sprejemal je potem Spisuje političen sitiiež. (DaJje.) Pred mano se vzdiguje gorovje, deloma obsajeno z ne sladko, pa ven- Za temi go- vinskimi trtami. Tu raste dar zdravo, samo navaditi se vino, pac ga moras. ljudi do IIV2 priproste, od IIV2 do ure duhovno in rami je Šoštanj in Velenje. Ves zamaknjen v to zelenje Braslovče, v katere okoli civilno gospodo. Ob 1. uri je obedoval; malo juhe, mesa, komaj zapazim pred sabo nekoliko pečenke ali močnate jedi, kozarec dobrega vogla tako rekoč nenadoma stopim. Lep in še precej vina zadostovalo je njegovi telesni potrebi postnih velik je ta trg, mora imeti tudi nekaj obrtnije, ker se dneh postil se je strogo zdrževal se mesnih jedi tudi to po raznih napisib vidi, med katerimi je mnogo tudi o sabotah da ni to zapovedano v ljubljanski škofiji; nemških. Meni se je zelo podoben zdel našemu Mengšu. a on je hotel biti in bil je v resnici luč tudi glede Kam? Vroče je, da mi pot z obrazsa lije, ura je cerkvenih zapovedi svojim vernikom; še celo zadnje uže ena čez poldne, mene zeja Oziram se po trgu ob dni, ko je vidoma hiral, ni zamogel ga pregovoriti nje- levi in desni, videti je več gostilnic, pa kam V Nekoliko gov zdravnik dr. Oubar, da bi bil opustil postiti se. Po si to premišljujem, potem se oarčim in vstavim postar- obedu opravil je duhovne molitve in potem videl si ga nega moža, ki me je ravno pozdravil: zopet tičati do 6. ure v njega uradni sobi. Da bi bil " duha razvedril, peljal se je sedaj ali šel je na sprehod v f) Cujte mož, kje je pa tukaj čitalnica?'' čitalnica V premišljuje on 9) v Celji in Mo- 149 zirii uze vem, da je, tukaj je pa najbrže ne , - •---- vedel" bo, ker bi preveč raztegnile. Dobra je ta gostiloica 9 jaz sem bil drugače jaz za njo z vsem zadovoljen, z jedj } pijačo in ceno; mislim, da Tako? No, pa prsteno pivo To pa )7 i) desno Jaz sem žeje pivo prileglo se, sobi sem našel bo menda dobilo je to vsak, kdor se tam vstavi uže, to. Tam-le, vidite 8 tem kaže na abajajo gospodje 3 tako uže kar tam bo uže dobro Ijal zato bi mi bilo Drugo jutro sem si ogledal trg, ki je bolj podobe mestu, kakor na pr. naša Radoljica. Tu imajo čitalnico f če bi tudi ne bilo dobro, pa je bilo bi jo bil rad del pa bilo vse zaprto rekli so koga? da je zvečer bolj živahno. Govorilo se je vse le davkarskega eksekutorja, bolj slovenski (čeravno referent ni znal) in tudi po trgu ki si je za kosilo ravno precej „ počasi okroglo" klobaso in kislo ze gotovo za kakega višega, pa krompir privoščil. Mož me je pogledal ker me je tako ponižno ogo nisem slišal skoro nemške besede. Tu je slovenski duh uže utaboren. Škoda, da se nisem mogel dalje mudili bil odločil za vožnjo s pošto, katera pri voril ^^^^ "pä xjiv^«■»kj lA * M. v J ^ r ________ lovenskL^Tem kar videl T kako je njegovo spošto- njeno, da do tu gre mški; ko je pa od mone tu, ker sem dobil dgo drdrd sem ob pol desetih zjutraj. Naj bode še ome telegrafični drat po ijski do vanje do mene padalo, brž sem se mu zdel kaj zel6 niz- lini, dalj ne. kega, ker odslej se ni menil z mano toliko, kolikor s svojo klobaso Ko sem si žejo ugasil, oglasim se v dekanij J grad Ko pošta pridrdrä, se odpeljem proti G o re nje m (Konec prih.) > naidem malo, pa veselo in častno družbo duhovnikov J ' r , , , ,, . . -glasiti v prvi vrsti gospoda dekana. Moj namea je bil > se le memo gredč, pa to ni šlo, pridržali so me vljudni gospodje in prebili smo v prijazni zeleni lopi par za-me Naši dopisi. Dunaja maja Obravnave državnega zbora prekratkih ur; v tem sem videl, da je gospod dekan umen kmetovalec in živinorejec; da je tudi iskren na- Kar štajarski go o colnini vlečejo se zmiraj v eni men; ni je tarife, ka tera bi ne bila enemu prenizka, enemu previsoka, ker ) dnjak, tega skoro ni treba še posebej omenjati mi ie bilo pa posebno všeč ta upije: varujte domačo obrtmj > drugi z enako O bilo to, da spodj UO pa pubüuuu vocvy, J^ vvy, ----J-----o duhovniki med seboj v tako lepem sporazuoi vico kliče: varujte domače poljedelstvo, in zopet drug ne manj opravičeno naglašuje: varujte, da naše ubog( lienii žive in se večkrat obiskujej clti^ m Mm % ter v družbe zbi- ljudstvo ne bo moralo predrago plačevati svojega } kar po nekih druzih deželah ni vseskozi navada, po prav res okusno i vina okrep" zunaj Braslovč pa vzamem od dru rajo, marveč je Veliko „puščavnikov Okoli pete ure, ko sem se oparjenem piščancu in s kozarcem^ dobreg čal, se vzdignemo, ' "" jih oblačil vljenji m ploh jih potrebščin pri vsakdanjem Pravo je pri vsem tem eno to v krat kih besedah rečeno: da se pri teh vprašanjih varuje enakomerno korist vseh krogov prebivalstva. Enakomerno se mora se v6 da tudi varovati naša držav Pake gre z mano gospod kaplan iz . Zemlja tukaj je večidel peščena, pol gib slovö, imava eno pot protja __ J-o J . - . -j'- Savine, o kateri, če jo tu tako preširno vidis ker ki bogateja na obrtnijskih izdelkih, in enak polovica, ^ ^ „ ogerska bogateja na poljedelskih pridelkih in izdelkih in iagnjetov, kakor pri ob Savi; to je struga ne bi Zato J® treba soglasnega sklep poravnave obestran f skih vlad tega vidna je tudi težava plod jel, da je ista, ki pri Zidanem mostu tako pohlev priteče v Savo Reči moram, da sem dobil prav 9) re nost poskušenj, doseči sprememb colninske postave bi bile tudi res koristne in opravičene " ' ) ako pekt^' pred njo ) ko sva se v čolnu prepeljala čez njo in sem videl, kako hudourna in svojeglavna utegne biti, na žito poskusila oa korist drž Pri colnini zbornica tako spremembo južnim, žita potrebnim deželam , toda vspeh Ob le- kedar-se napije gorskih vodd in postane jezna, vem bregu sva jo potem mahala proti Smartnu na Paki memo jako čednih Ijevalec bil jako zgovoren bila belih hiš; zato in ker f toraj pogovor živahen zajoce prekmalu v Smartnu, se noči najel voz do Mozirj sem jaz je moj sprem sva bli- > tega glasovanja bo, kakor se sploh sodi, samo to, da bo zborovanje trajalo samo zato morebiti 10 dni dalje, kar stane 40.000 gld., tedaj gotovo več, kakor se hoče cena žita onim deželam znižati, colnina znaša namreč Ij pri pšenici 50 kr., pri tursici 25 kr. od 100 kil Pri Rad bi bil videl tudi svojega starega prijatelj.., — . tobak kaditi navadil, zdaj pa tam v šoh otroke ki me v L j ubij čakuj petka se, da bo colninska postava sprejeta vsaj do tega potem se zborovanje pretrga za nekaj dni. ker me imajo češki veliki posestniki v torek volitev naslednika štra (( pa ga ni bilo domä Zato se poslovim z zahvalo za odstopivsega barona Pretisa Sodnijska obravnava DtIC« f ^c^ Ö WW----^ od gospoda kaplana (kateri se je pa uže v večnost pre o požaru „ predno so te črtice na svitlem selil klostermuc'' v Dobu) Mozirj kakor moj ljubi priče bolj vtrjuje Ringteatra^^ še zmiraj traja in izjava vsake bila malomarnost ob kako velika t) } sedem ca voz in drčim proti pilile "^^J ».«».v JW --------- - lastnij pri gašenji ognja in še bolj pri rešitvi ljudstv mož da ve, koga pelje, Moj voznik je bil zgovoren ___precej zvedel iz njegovih ust. Meni je bilo to prav ker komaj sva bila prav na potu, se je uže jelo mračiti goriške okolice 7. maja. (Raznoterosti) V posled- sem bral razpis službe tajnika kranjske sem njih „Novicah* kmetijske družbe s 420 gold kar m kaj krajev videti iz hiš > iglo preko bila noč, toraj nisem mogel opazovati aterih sva se peljala; le lučice je bilo > pa jske valove > dokler sva se vo- pičlo plačilo, in naš prezgodaj umrli oče Bleiwei več kakor 30 let opravjal ta posel vestno s samo to muneracijo, ker plača se to ne more imenovati Goričani smo pa v tem srečoej gotovo je kakor re- Mi Kranjci, ker žila ob njenem bregu naše kmetijske družbe tajnik, ako ga smem^ tako ime Prav v trdi noči uže pridrdrava v Mozirj le in se novati, ima plačo s 1500 gum., m ^^^ ^^ ki ni bil polnem nič delati, ima prideljenega kancehsta s 7UU gld , Kranjska dežela šteje prebivalcev okolo pol mi gold., in da mu ni treba vstaviva na posti Ko sem odpravil voznika ) ravno poceni. se naselim ob izi, kjer je bilo zbranih več gosposkih ljudi, med njimi tudi referent imel opraviti z te plentaj", me uže imajo vrla in postavna gospodinj i, mea njimi luui „rcioiout djenjem zemljišnega davka. Ali > imonrkt T^omaj namreč me za ki je bes plače lij goriška pa 200.000; pri Vas imata tajnik > namreč me zagleda IXUlXlttJ ^^ — me uže spozna in izdan milij kancelist 1000 gold, plače, pri nas pa 2200 gold vaška z bivšo vojno Krajino ima prebivalcev okolo Hr sem pa nič ne de, prišlo jih je še več in dobro smo ' ' Zvedel sem marsikaj. se zabavali precej dolgo ponoči česar pa ne bom tu ____tajnikova plača pa je 1200 gold. Usta, ravno tako tudi v Gradci. Pa te tajniške službe blaženi deželi ) vam nobeden ne dobi, ako ni rojen v T popisoval, ker bi se te moje črtice ali pa mora vsaj spadati k zavezi ..Irredente" itd } 150 V tej nasi kmetijski družbi vam jako jako smrd J konec stori de nt i" bil bi uže kraj čas da po Pri pogrebu bil je tudi vrli in mnogozasluženi nad Vročina se nam približuje in z nj vlada temu župan koaanskih občin, gosp. Leopold Dekleva, izgledni tudi dležne muhe, katere so človeku, kakor živali zel6 godna stvar Za jih vničevaoje je vsaki dan raznih skazat. in v vseh obzirih napredni ekonom y ter še več druzih veljavnih mož, kateri so prišli pokojniku zadnjo čast sredstev po nemških časnikih čitati, katera so pa mno gokrat ničevna in še domači živali nevarna; zato sredstvo drug prav dober priporočam, katero Po opravljenih navadnih molitvah na pokopališču spregovori vrii gospod Josip Lukanec, duhovnik suho- nič ne stane m ima peh pa kaj druzega enacega Zveže se namreč šop praproti ali ijski kratek, a jedrnat nagovor ter se obesi v sobi, kuhinji, Nobeno oko ni bilo med tem suho ostalo, sosebno bila šolska mladina, katera je svojega dobreg ij kakor tudi po hlevih pod strop. Zvečer se posedejo v polnem številu s prižganimi svečicami k pogrebu spre tako milo, da bi se bilo mogio tudi je muhe med praprot in zdaj se vzame vreča (žakelj) in mila, plakala j se šop vtakne not, na to se mora dobro stresti tako, kleno-trdo srce do solz omečiti da muhe padejo na dno vreče. Zdaj se vzame praporni šop iz vreče in Če je muh čist, se zopet na svoje mesto Vse to je pa gotovo najboljši dokaz, da čednost^ člo- besi: z vrečo se pa kake dvakrat vdari ob zid , da če se tudi v življenji dostikrat prezira in preganja, veku uže v življenji, sosebno pa še ob smrtni uri in muhe poginejo ter se morejo kot dobra hrana kuram pozneje, najveČo čast dela in mu med poštenjaki naj-podati. To sredstvo sem s prav dobrim vspehom po- slavneji spomin postavi in utrdi. skusil in ga zato vsakemu drugemu, posebno posestni kom po kmetih priporočam, ker Dne nič ne stane, t. m. so se vršile pollet razen pre malo truda. — skušnje na deželni izpadle. Občinstva je bilo zelö veliko pričujočega, mea ijuDezni ter veano doij se Kr drugimi smo videli tudi gosp. deželnega glavarja, gosp. učitelji. Naj v miru počiva! kmetijski šoli, katere so prav dobro med Prihodnji četrtek zjutraj 11. dne t. m. bode se obhajala po pokojnem g. Francetu osmina z navadnimi cerkvenimi obredi, katere vdeležili bodo se tudi nekateri učitelji, kar je gotovo lepo in pravi dejanski dokaz ljubezni ter vedno bolj se krepčajoče kolegijalnosti med Hant. dr. Tonklija, Ritterj itd Zidanje šolskega poslopj gre prav dobro od rok in bode skoro gotovo popolnem dodelano. Poslopje bode krasota deželi. MengeŠa se nam piše: Pri nas se • julija goriški Dne 29. marca smo imeli v bližnem Solkanu točo, katera je nograde precej poškodo- zvečer ob 9. uri 18 minut je t. m. in Kronbergu vala in bi jih bila še huje, da ni bila z dežjem pome- zemlja potresla po naši uri v turnu. Potres je prišel od ob 9. „ 20 ob 9. „ 40 ob 9. „ 50 po malem precej zelo sana. Danes je bila, kakor vsako leto po navadi, juga, kakor se je slišalo. vinska razstava v Dornbergu. Vina je bilo 45 sort iz loženih in se mora naprednim Dornberžanom pripoznati, desesi uri zvečer. Tudi tukaj v Ljubljani smo čutili potres okoli pol da so od minulega leta mnogo napredovali. Vina bila Pri sv. Lenartu 26. aprila. so skoro brez izjeme prav dobra in vsaj dobra. Nauk, gmo letos tako nenavadno katerega je gosp. vodja Povšč 10 let po goriški okolici prav dober plod donaša in bi mogel še veči zimo, da je najstarejši ljudje ne pomnijo, kajti redkokrat se le primeri, da bi v naših hribih ne bilo skoraj nič snega. Akoravno je pa bila zima tako prijetna, vendar nam ni bila zategadel po volji, ker nismo mogli hlodov iz hribov po snežencu v Tudi pn nas imeli sejal, uze biti, da bi hoteli mnogi drugi trmasti kmetje ubogati Pa tudi te male izjeme se bodo kmalu popolnem po gubile * Prem maia Dne 13. marci j a t Peč bil dolino spravljati. Tako je } na priliko 7 ročen materi zemlji obče spoštovani in priljublj( Lovro Kušlan, učitelj v Slavini. A zopet imamo učitelji tukajšnjega okraja britko zgubo vrlega sotovarisa obžalovati; umrl je po osemdnevni bolezni 2. dne t. m. je IZ- 14.000 hlodov pripravljenih, ker pa snega ni bilo samo eden imel , spra- vil jih z velikim trudom in mnogimi stroški na žago Letina kaže pri nas izvrstno. *) Dolenjskega maja (O duhovniški kongruL) gosp. Franj nem brdu. Pokojnik Baje C, vrii in značaj ni učite Ostrož v jih letih bil jlepših mladeniških prav svojem poklicu zel6 marlj dini ljubeznjivo-resnobe krotke, tihe in pohlevne nravi ) v delaven, pri šolski m kar takten, v družbi miroljube ga To bil dne U.J» * v-4 «U UMCWb^U, T 1XI1A UiJ UI7CŽIJ, pri vseh pravih ljudeh prikupljivo priporočalo. plo t. m niku v nj čitelj v Hrenovicah in Vremah občni glas med udeleženci pogreba gotovo pokoj Pros vitli naš cesar so naročili državnemu zboru: „Katoliški duhovščini dohodke zboljšati^'. Ce prevdarjamo pa predlog, ki ga ima državnemu zboru predložiti odsek o duhovenski kongrui, nam duhovnom in ljudstvu nevšečan postaja in nevoljno moramo vsklikniti: na tak način se duhovščini ne bo pomagalo, ampak mnogim se veliko oslabaalo. „Slovenec" je dobro našim poslancem na Ostrožnembrdu kar na srce položil stvar o koogrui > dajte se ve, „Novice'* r jvečo čast. Služboval je pokojnik kot podu našim vrlim poslancem kaj pojasniti kot Budanjah in slednjič od meseca marcij telj pa prej v Pisatelj teh vrstic je te dni z mnogimi duhovni in t Ostrožnem brdu Da pa na neduhovni o kongrui menil se ter povsod priljubljen poštenjak kaže mnogo biskovani bil pokojnik v resnici močno jbolje njegov slovesni in pog reb , kakoršneg do edaj na Ostrožnem brdu še gotovo nikoli in nikdar bilo ni. Po greba udeležilo se je vse prebivalstvo vasi veliko ne- voljo slišal o tem, da se hoče v kongruo ušteti štola in ustanovljene sv. maše. Stola, ki je posebno na kmetih jako majhna (tako pisatelj teh vrstic pokopava odraščene po 34 kr., otroke po 16 kr.) je gotovo uradnikih, na šolsko postransk zaslužek duhovna, kakor pri mladino v polnem številu poleg sedmerih kranjskih pr diete; ako enega primorskih ev. peli so blagemu po kojniku pred njegovim časnim stanovanjem „Blagor mu med potjo ti na pokopališče „Miz ) erere*', v cerkvi med sv. se tedaj uradnikom ne vštevajo postranski zaslužki, ako se uČtelju ne všteva tega, kar si zasluži, ko opravlja pisarijo namesto šolskega predsednika pisanja nezmožnega, koliko manj se mora duhovnu všteti } katero je vrli brat pokojnika, čast. gosp. Jakob primerne pesmi, a na pokop maso Bajec celebriral, drug iišči pred jamo rakve pokojnikove tako ginljivo, da je vsem nazočim v srce segalo pa „Jamica tiha'* tistih krvavo z obhajilom in s pokopom ali pa pri porokah s podukom in s pisarijo zasluženih grosev Ustanovljene sv. maše so duhovnom priboljšek » f tam Obljuba nam draga. Srečno potovanje. Vred. Ker prostora primanjkuje', ni mogoče vsega dopisa objaviti Vred. 151 kjer 80 plačane po 1 gold, in vise, m ni kjer 80 pa ma mase po goldinarj manualnih ž njimi popolnem zadovoljna. Novi župan gospod Peter ondi 60 ustanovljene sv, mase mnogokrat duhovnom v tlako % • 1 ti rr r\ , y • \ • Grasselli pač do zdaj po cesarji še ni potrjen } pa Dt nobenega dvoma , da bi ne bil. Nemskutarjem se je gold, po 80, 70, tudi 60 kraje, jeza uže tudi polegla in nadjati se je, da se bodo mirno opravljati. Na priliko, nek duhoven ima kot župnik podali v osodo , katera jim gre po malem številu nji- ker jih moraj pod 135 sv. mas ustanovljenih opravit ina leto in dobi Sto hovem. Novi odbor bo imel veliko opraviti, da bo pre- 115 gold. Ima pa ta daho gold. 10 kr. plačane ter mu tacih ne manjk duhoven na zgubi vsako leto za 20 do 30 gold oznanjene sv. maše po tehtal vse pritožbe in želje meščanov , katere mu bodo ko dohajale in ki so bile po prejšnjem starešinstvu odbite. Dela bo toraj obilo in pozornosti treba, ker naši na opravlja ustanovljene sv. onih 115 gold, se vračuni ICtU £tck £d\J U.U tJ\J gUJlU.. , IVV/ Xy^kOi UU l.\JI-aj \JUIL\J JlU pv^^iui IIUOLA bL ci^e» , UOO& tJO maše? Naj se mu pa zdaj sprotniki bodo gotovo jako pozorno na straži stali. Seja kongrui, bode potem to po mestnega starešinstva bo sklicana še f ko bo došlo z cesarjevi besedi „autbesserung"? Ne bo li prisiljen usta- Dunaja potrjenje novega župana. Vsakemu pa dobro ij maše opustiti in jih z manualnimi nadomestiti de mir bi se mu li v greh štelo to storiti, ker je zoper zdravo ki je po novi volitvi nastopil po Ljubljani. — (Iz odborove seje c. k, kmetijske družbe 7. t, m,) pamet delati sebi zgubo? Ne bo li poslal ustanovnih C. kr. ministerstvo kmetijstva dovolilo je 400 do 600 gold, za nadaljevalni kmetijski poduk. — Deželna vlada poslala je 23 slovenskih in 6 nemških podučnih knjižic sv. mas duhovnom, ki maš nimajo, ter opravljal ma-nualne sv. maše, naj se potem jezijo ljudje ali kdor hoče? 8ploh tedaj, ako se hoče duhovščini kaj zbolj- štola, katera naj bi, se ve, bila do o „filokseri'^ šati naj «X^ J. ^««»V.. ^^J «r., . ---------------J--J------- ločena po škofijstvu, in naj se ustanovljene sv. mase, Trebnem naznanja, se pusti skušnjah podkovske šole. Gospod odbornik Kastel i c poroča o ki so nekak priboljšek, duhovnom pustijo kot pri da mnogo škode napravil. Kmetijska podružnica v trtni „lubadar" tudi tam uže Družbi pristopilo je 11 novih boljšek; ali pa naj se ljudstvu zabrani ne več sv. maš udov. duhovnom na škodo ustanovljati. Da bi pa manualne — (Trtni helinar) po dolenjskih vinogradih hudo Bv. maše duhovnom ušteti se kdo upal, tega misliti ven- razsaja in trte uničuje; od vseh strani prihajajo na c. k. dar pa le ne moremo; potem bi mogl neha^, reči tu vse deželno vlado in kmetijsko družbo pritožbe o tem škod-in maševali bomo potem le za v Bosni in Her- Ijivem mrčesu. C. kr. deželna vlada pozvala je gosp cegovini potolčene rojake. Bo li to zboljšanje? Naj nam deželnega učitelja poljedelstva E. Kramarja, da se poda ta predlog iztolmači, kdor zna, mi tega ne znamo. Uže drugo polovico tega meseca na Dolenjsko preiskavat tako duhovnom na Kranjskem škofijstvo po ima manualne sv. maše pregledati, potem naj dekanih vinograde. bi se C. kr. uradniki ali cel6 žandarj po brskali nižanja štipendij Teg vendar ne bomo pustili in tolikeg {Mesečni živinski somenj 8, t. m.) bil je slabo mašnih zapisnikih obiskan. Goveje živine se je prignalo kakih 150 glav. pa po Tujih kupcev bilo je malo, kupčija med kmeti bila je ne dovolili, rajši nikoli ne sprejmemo manualnih živahna. K6nj bilo je kakih 100, laški kupci so jih Ne vemo 9 se nase kofijstvo kaj za novo precej pokupili. zmeni ali ne, ali gotovo da nam ponujeno kongruo 8 takim predlogom, kakoršnega ima državni odsek v rokah, ne more zadovoljno biti ter ga odobriti sebi in Stola roca Bvoji duhovščini in ljudstvu vernemu v škodo (Ivan Kuralt^ medni trgovec v Kranji) nam po-, da ima Še mnogo izvrstnega medli za pitanje čebel, in sicer goriškega in domačega, ter ga prodaja po 25 kr. stari funt in na svoje stroške postavlja na naj uže bo enkrat po škofijstvu Ij je sv. mase naj se ni k j v kong dj ustanov- kolodvor Loka ali Kranj. ne raČuniio, to (Prvi nas kranjski čebelar gosp. L, Porenta)^ plošna želja in najbolj primerno duhovskemu stanu župnik v Srednji vasi, prodal je vse čebele (135 panjev), ter tudi pravično Kar se kolekture ('bire) tiče, omenil, da duhovni najslabše žito je „Slovenec*' dobro spravijo , vendar pa čebelnjak in drugo orodje gosp A. aju, posestniku v Jesenicah. Gosp. Porenta je namreč tako hudo zbolel da mu ni več mogoče se pečati s čebelorejo. — (Preskumje na podkovski Šoli) vršile so se 28. hovnov, katerega ne morem zamolčati. Ko namreč du- aprila. Predsedoval je gospod dr. Karol Bleiweis-Trste- neko čudno ravnanje od strani vlade pri nastopu du hoven novo službo (kjer je kolektura) nastopi, nagloooa niški C. kr. kmetijsko družbo zastopal je odbornik okraj lug P novega duho UOigl^iUJC« J.XiOA.A , \J» «ki. ALUV VIJ j\j vvi. v i. AJ »» pripiha s Rajmund Kastelic , c. kr. računski revident, izpraševai polo ter mu veli nemudoma počesno ceno žita ondašne je učitelj te šole g. E. Schlegel in c. k. okrajni živino- zupanije vpisati biro župnikovo, visoko upan zapise ) ne vedoč, da piše za ki v Ljubljani na trgu zdravnik F. Gaspari. Teoretična skušnja začela se je ob 9. uri dopoludne, ob pol enajsti uh pa praktična. in tako se duhovnu ali župniku zopet utrga po 20, 30, Izprašanih bilo je pet učencev te šole in trije zunanji pošteno, kovači. Na vsa vprašanja odgovarjali so vsi učenci prav 40, 50 tudi 100 gold, na dohodkih. Je li to ne vero , pravično gotovo ni } kaj t Tako se kemu duhovnu v kratkem pripetilo, da žito je precenjeno, dobro in razumno. Tudi pri praktičnem izpitu pokazali so, da so si v teh šestih mesecih pridobili mnogo vaje mu bilo 27 gold, utrganih na kolekturi, ker je njegov Po skušnji razdelila so se spričevala; štirje napravili so župan, ne vedoč, nagloma in v pričo sluge c. k. okraj izpit nega glavarstva moral napraviti tržno ceno žita, in sicer „prav dobro^', drugi štirje pa „dobro". [Sokolski ve^er) v nedeljo v ljubljanski čitalnici pšenico je računil mernik po gold 55 kr. in proso je bil dobro obiskan in prav živahen. Možki zbor či je potem nekaj talničin se je, kakor navadno, skazoval z vbranim pet- tega žita prodal po 2 gold. 40 kr. in proso po 1 gold, jem in močnimi glasovi, godba pa je tudi vrlo obnašala mernik po 1 gold. 60 kr., in duhoven SO kr tako vsa kolektura, ki mu je vračunjena v se. Veliko smeha in dobre volje so vzbudili Stegnarjevi znesku 185 gold., mu znesla le 124 gold. 35 kr Ni štirje ,,Kitajci'^ s svojim izvirnim popevanjem in ple- to lep a guba ? Duh nič veljale , v veliki (župnik) je, ker pritožbe niso sanjem. Zelo originalen bil tudi gospod Kajzelj s gubi pred 100 leti 300 gold. star. denarj Naj se še pomisli da več legi kot zdaj 700 gold av. v. svojim „Popotnikom iz Amerike", ki pride v odrešen Ljubljano. Gospod Volkič je za ta večer tudi naredil V prevdarek, saj so jih tudi duhovni volili Vse to naj bo našim poslancem poseben sokolski list, ,,Sokolski glas imenovan. končani zabavi se je mladina nekoliko zasukala. vse tiho Ljubljane Po mestnih volitvah je zdaj uže Kakor slišimo se o Binkoštih podi veliko „Sokolov" v jboijši dokaz, da je ogromna večina mesta Zagreb h „Kolovi" slovesnosti. 152 ^^Anton Alojzij Wolf, knezoskof ljubljanski*^,) stavek k brambenemu zakonu (Wehrgesetz • Novelle) Ta v današnjem listu končani nadrobni životopis v61i- Grof Ferdinand Zichy je mislil, ali bi ne bilo bolj pri- kega škofa kranjskega pride na svitlo v posebni knji- merno 9 odložiti to postavo dotlej, ko bode vsled novih ZlCl y drugje. ki se bo prodajala v Blaznikovi tiskarni in tudi vojaških naredeb v deželah na (novo osvojenih prenare- Cena se ni določena , ko bo , jo bomo uže diti brambeni zakon. Ministerski predsednik Tisa je od govoril y y naznanili. Cisti dohodek te lepe knjižice, po kateri bodo gotovo vsi Slovenci segali, je namenjen na pol „Narodnemu domu", na pol pa dr. Bleiweisovemu zakona preustrojiti. spominku. da je bilo pri delegacijah govorjeno tranji osnovi o no- a zarad tega ne bode treba brambenega {Malerije franČiskanske cerkve) } ki se zunaj vsa Nemčija. Iz Berolina. — Nemškemu cesarju rodil se je te dni prestola-naslednik v četrtem rodu; nem- popravlja, je Čast. o. guardijan izročil znanemu vrlemu ški listi slavijo to v zgodovini res redko prikazen. slikarju Janezu Wolfu, čegar dela kinčajo uže marsi- kako cerkev. Irska, Iz D u b 1 i n a. krog Preteklo soboto zvečer (Strelsko društvo v Škofjiloki) priredi v nedeljo ne daleč od ure izvršil se je tukaj na javnem sprehajališči 14. dne t. m. na vrtu gostilne v Vincarjih veselico, pri kateri bode sodelovala vojaška godba 26. peš-polka. palače kraljevega namestnika grozovit umor. se Našli so tam zabodeni in v krvi ležeči trupli dni pred imenovanega novega ministra za Irsi^o Opozorujemo na to veselico vse, ki radi v nedeljah iz- Lorda Cavendish-a in njegovega tajnika Bourke-a. letajo na Gorenjsko. i Ves svet sprehaja groza o tem krutem činu, najbolj pa Brencelj'* Št. 4) je ravnokar pribrenčal )f 7 pač brez veče podobe, pa raznovrsten in poln muh. Menda bo za vsakega kaj v njem. vodje in prijatelje ubozega toliko let zatiranega irskega ljudstva, kateremu je ravno zdaj ministeratvo Gladstonevo — Moril- hotelo pripravljati pot za boljšo prihodnost. Račun o dohodkih in stroških Matice Slovenske za cem, katerih je baje bilo 4, do zdaj še niso našli sledu Angleška. — Angleška vlada izpustila je iz zapora tri glavne irske agitatorje, Parnella, Diliona in O' Üel-lyja. Vlada voljna je izpolniti zahteve irske deželne lige in glavne zahteve lige so: Vlada plača naj zaostalo na- boru sta v smislu lit. društvenih pravil odslej častitim družabnikom na ogled pripravljena v društveni 1881. in proračun za 1882. leto , oba potrjena po od- jemščino in sprejme naj načrt, kako bi postali najem niki lastniki najetih zemljišč. Francoska. — Na Francoskem bile so preteČeni teden volitve mairov (županov) v onih krajih, kjer je do zdaj vlada imenovala predstojnike. Te volitve izpadle 80 slabo za republiko, kajti republikanci izgubili sa okolo 300 sedežev. pisarni, katera se je ravnokar iz hiše štev. na Bregu \ [preselila v prvo nadstropje društvene hiše na Kongresnem trgu štev, \ % Letošnji včliki zbor Matice Slovenske snide se meseca % junija. Da bode moči pravilno sestaviti dnevni red, naj tisti čatiti družabniki, ki hote društvu podati kak na-svfet za obravnavo v velikem zboru, te svoje predloge Iz Bolgarije, motane. Liberalna stranka zahteva Razmere v Bolgariji so silno za naj se zopet vpelje ustava, a vlada noče o tem nič vedeti, se celö ostreje postopa proti vodjem liberalcev, pred njih hiše postavlja Ko žandarmerijo. Knez je zdaj na ruskem dvoru. vsaj do 24. dne t. m. blagovolijo oglasiti odboru. Na- se vrne, se mu bode stavila gori imenovana glavna za sveti , ki merijo na.prenaredbo društvenih pravil } mo- hteva — izpolniti jo bode moral ali pa iti. rajo po lit. teh pravil od besede do besede raz- Rusija. glaseni biti v povabilu na veliki zbor. Odbor Matice Slovenske v Ljubljani Rusiji se na mnogih krajih napadaj a J vzame se jim premoženje in večkrat se jim tudi dan maja 1882. Ivan Vilhar odbornik. Peter Grasselli prvosednikov namestnik. Novičar iz tiyih id domačih dežel. hiše zažg0. Zaradi neugodnih jim razmer izselujejo se v obilnem številu, posebno mnogo jih gre iskat nove domovine v Palestino. Do zdaj se jih je baje iz Rusije izselilo uže okolo 9000. Judovski listi kličejo evropske vlade na pomoč, a to se ne bode zgodilo, ker je to popolnem le ruska zadeva, v katero se nima umešavati nobena druga država. Dunaja. Cesar in cesarica vrneta se to soboto 8 Pešta nazaj na Dunaj ter bodeta koj šla v svoje poletno stanovanje Schönbrunn pri Dunaji, prihodnji mesec pa v Išel. Za Š1 esko imenovan je vodja namestništva dvorni sovetnik pri gornje-avstrijskem namestništvu marquis Bacquehom, še mlad, in kakor se trdi, jako spreten uradnik, ki je bil dalj časa v ministerstvu, potem pa v Bosni. Skupnemu denarnemu ministru Slavy-u še ni najden naslednik; težave izvirajo od tod, ker se morajo odločilni krogi poprej zediniti o načinu prihodnjega vladanja zasedenih dežel, drazega pa zraven še slabega vladanja se po pravici boji vsak. Ogerska. Iz Buda-Pešte. — Poslaniška zbornica je sprejela daoes sklepne račune za leto 1880. po od-borovih nasvetih. — Gosposka zbornica je sprejela do- Telegram Novicam". Dunaj 10. maja. Državni zbor obravnava zdaj colnino na Železo, pravdi zavoljo ^yRingteatra^* je dunajski župan oprosČem Žitna cena v Ljubljani 29. aprila 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr 10 gold. 3 kr turšice 6 gold. 20 kr banaške soršice 7 gold-i 30 kr prosa 74 kr rži 5 gold. 85 kr ječmena 4 gold. 87 kr gold. 20 kr ajde 5 gold. 20 kr ovsa 3 gold Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj