TRŽAŠKO LJUDSTVO ZAHTEVA, DA ODGOVORNI OBLASTNIKI ZAČNEJO HESNO REŠEVATI TEŽKA GO- SPODARSKA IN SOCIALNA VPRAŠANJA NAŠEGA MESTA IN VSEGA PODROČJA. Poštnina platana v gotovini Spediztane in abbon post. 1 gr TRST, četrtek 7. januarja 1954 VAŽNA VEST AGENCIJE „UNI7ED PRESS^ Anglija in Francija sta mnenja nai se oktobrski diktat ne izvede ? Težavni notranji položaj v Italilt ft ne obeta Utre rešitve vladne krize BEOGRAD, 6. — Z izmenjavo pisem med državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem ter francoskim, angleškim in ameriškim poslanikom je bil danes sklenjen v Beogradu dogovor, ki določa nadaljevanje tristranske gospodarske pomoči Jugoslaviji do 30. junija 1954. Višina te pomoči ni še znana. BEOGRAD, 6. — V zvezi z vestjo, da je 31. decembra neko neznano letalo na reakcijski pogon napadlo britansko letalo, ki je letelo na poti v Beograd, javljajo uradni krogi v Beogradu, da se o tej zadevi vodi preiskava, o kateri bo objavljeno tudi uradno poročilo. Po vesteh iz dobro obveščenih virov je 31. decembra ob 17. uri neznano letalo na reakcijski pogon prekršilo jugoslovanski zračni prostor v bližini Maribora in napadlo omenjeno britansko letalo. Po napadu je letalo ob 17.05 zapustilo jugoslovansko ozemlje. K sreči je britansko letalo pristalo na beograjskem letališču nepoškodovano in brez žrtev. PONOVEN RAZGOVOR BOHLENA Z MOLOTOVOM LANIEL DOBIL ZAUPNICO SrOMIMMKI l>NKVI Na današnji dan je leta 1893 umrl veliki slovenski fizik Jožef Stefan. Rojen je bil 24. III. 1836. w m m m m DANES, Četrtek 7. januarja Valentin, Svetoslav Sor. j vzide ob 7.46 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 9.10 in zatone ob 19.37. JUTRI, petek *. januarja Severin, Bogoljub OB SEDMEM OBČNEM ZBORU SHPZ Sedmi občni zbor SHPZ, ki bo v nedeljo 10. januarja dopoldne v Ul. Roma 15, se je zakasnil zaradi važnih političnih dogodkov. Nenadni, nezaslišani sklep angleške in ameriške vlade z dne 8. oktobra 1953. po katerem naj pas A Svobodnega tržaškega ozemlja pripade Italiji, je povzročil veliko napetost med Jugoslavijo in Italijo, državama ki sta pri reševanju tega vprašanja najbolj prizadeti. SHPZ je zavzela svoje stališče do tega sklepa, ki ni moglo biti drugačno, kakor je stališče celokupnega slovenskega naroda in celokupnega prebivalstva na Tržaškem. Občni zbor ne bo mogel molče mimo tega vprašanja, saj se kakršna koli odločitev tiče bistua, ciljev tn imena Slovensko-hr-vatske prosvetne zveze same. Ob teh dogodkih smo videli, da se za pravice slovenskega prebivalstva v pasu A najodločneje zavzemajo predstavniki matične države. Po zapadnih načrtih in predlogih, ki se vsiljujejo že od ustanovitve STO, bi bili tržaški Slovenci že davno v istem ali podobnem položaju kakor goriški, kar se tiče človečanskih in narodnostnih pravic. Zasluga, da se to ni izvedlo v smislu enostranske zapadne samovolje, pripada vsa žilavemu upiranju slovenskega prebivalstva samega, zlasti v okviru OF. in krepki moralni podpori iz matične države. Odkar so Slovenci v pasu A poslali generalni skupščini OZN sredi oktobra 1953 spomenico slovenskih županov in občinskih svetovalcev britansko - ameriškega področja STO in odkar je predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije razkril svetu krivice, ki se godijo tržaškim Slovencem na kulturnem in gospodarskem področju, je svetovna javnost obveščena o današnjem stanju ki ni v skladu z naprednimi načeli o človečanskih pravicah in kateremu je namen raznarodovanje Slovencev po nekdanjih fašističnih zakonih in metodah. SHPZ je bi la vsa ta leta na braniku kulturnih in jezikovnih pravic tržaških Slovencev. Ob vsakem občnem zboru je bila izglasovana resolucija, ki je opozarjala javnost in oblasti na nevarnost in krivice ter zahtevala izboljšanje. Tuje oblasti niso kazale dovolj umevanja za take zahteve, najčešče ga niso kazale čisto nič. A prav to bo v zgodovini tržaških Slovencev zadnjih šestih let dokazovalo, da so se ti stalno upirali krivicam, da niso protislovenskih rasističnih zakonov nikoli priznavali, da so se vztrajno borili zoper nje in se borijo tudi danes. Občni zbor SHPZ bo moral to pot temeljiteje kot kdaj poprej obračunati z nekulturnimi metodami, s tujim neumevanjem kulturnih potreb slovenskega prebivalstva in tolmačiti njegovo trdno voljo, da si pribori možnost samostojnega, neoviranega kulturnega razvoja. Zadnja leta se uvaja zlasti va ljudskoprosvetnem področju večja osamosvojitev prosvetnih društev. To vpliva ugodno na krepko razvita in delavna društva, katerih notranje energije se lahko bolj sprostijo in uveljavijo. Znova bo treba opozoriti na to, da se prosvetno delovanje ne more vršiti na prostem ali po gostilnah, brez primernih prostorov. Tudi na tem področju trčimo ob zakon o vzroku in učinku. Fašizem je uničil Narodni dom in razne kulturne domove ter oropal Slovence njih denarnih zavodov in prihrankov. Sedanje oblasti se še niso lotile reševanja posledic, ne gradnje domov ne vračanja škode ne primerne pomoči oškodovanim. Akcija za povračilo se bo morala nadaljevati v okviru borbe za dosego človečanskih pravic v mestu in po vaseh ne glede na to, kako se bodo razvijala pogajanja o tržaškem vprašanju. Največjo skrb bo treba posvečati slovenskemu šolstvu, zahtevati in doseči otvoritev že obljubljenih otroških vrtcev in drugih potrebnih učilnic. Posebno pažnjo zaslužijo družine. ki jih današnja neenakopravnost potiska v raznarodovalne vode z vsemi podrobno zasnovanimi metodami njihovih narodnih nasprotnikov. Tudi tu bo imela svoj vpliv bližina matične države, katere pomen se ob Jadranu vedno bolj uveljavlja. Ne sme se opustiti misel na večjo samostojnost slovenskega šolstva, ki mu tuji oblastniki ne morejo biti glasniki in primerni usmerjevalci, ter na stalnost učnega osebja. Ce primerjamo današji je možnosti prosvetnega in kulturnega izživljanja tržaških Slovencev z nameni in nalogami Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, kakor jih navaja 4. člen njenih pravil, je treba priznati, da je izvajanje njenega programa zelo ovirano in se ne more prosto vršiti. Tu bo treba vsekakor doseči, da se odločujoči prepričaj o o krivicah, ki jih povzročajo s svojim enostranskim odločanjem na škodo slovenskega prebivalstva, O vsem tem in o marsičem drugem se bo treba pomeniti v razpravah, ki bodo na občnem zboru sledile poročilom odsekov. Mnogo tega bo treba zgostiti v novo resolucijo, obsoditi današnje krivice. zahtevati njih prenehanje in se usmeriti še odločneje in smotrneje k uspešni borbi za dosego prosvetnih in kulturnih dobrin, katerim se tržaški Slovenci ne smejo odreči in se ne bodo nikoli odrekli. —al VAŽNO PRIZNANJE V IREDENTISTIČNEM GOSPODARSKEM TEDNIKU «1L TRAFFICO* Trst mora biti v prvi vrsti posredovalce med centralno Evropo in prekomorjem Glavno vprašanje ni »prosta luka*, temveč najti način, da bo Trst imel res tako ureditev, ki mu bo omogočala IzvrSevatI to osnovno funkcijo - To pa ne bo mogoče, če bo Trst povezan z Italijo Novoletna številka gospodarskega tednika «11 Traffi-co» objavlja celotni tekst okrožnice, katero je poslalo »Združenje zainteresiranih pri trgovini z lesom* vsem svojim članom. Pod okrožnico objavljeno v «11 Traffico* je podpisan znani tržaški tehnik Bino Barbi, ki je bil v preteklosti in je tudi sedaj izrazito iredentistično usmerjen ter je nemogoče «sumiti», da je indipendentističnih ali celo «titovskih» pogledov. Prav zaradi tega pa je omenjena okrožnica še toliko bolj značilna, kar še poudarja, ker jo je objavil znani gospodarski list, ki običajno izraža mišljenje izrazito iredentističnih tržaških gospodarskih krogov. Nimamo žal dovolj prostora, da bi objavili celotni tekst, zato se bomo omejili na komentiranje nekaterih najbolj značilnih odstavkov, V uvodu se govori o krizi tržaškega gospodarstva in o različnih načinih premostitve sedanjega vedno težjega stanja. Različni gospodarski krogi predlagajo dve rešitvi: Prva zahteva razširitev industrijske proizvodnje s pomočjo obširnih olajšav in predvideva šele na drugem mestu manjšo pomoč za krepitev trgovine in prometa. Druga pa predlaga pre-tvoritev ozemlja v svobodno cono po zgledu podobne cone, ki je bila že nekoč proglašena v Zadru, in druge fiskalne, davčne in trgovske ukrepe, ki bi okrepili vse gospodarske aktivnosti. V nadaljevanju lahko čitamo razloge za prvo odnosno drugo stališče. Industrijci se tako upirajo ustanovitvi proste cone za vse ozemlje in pravijo, da bi to pomenilo za njih poslabšanje stanja, ker se ne bi mogli uspešno boriti s cenami lastnih proizvodov proti tistim inozemskih tvrdk, kei bi pač ti proizvodi lahko prihajali svobodno brez davčnih težav. Zagovorniki drugega stališča pa trdijo, da so vse tovrstne težave le malo utemeljene in ne bi vplivale na najvažnejše industrije, kot so: ladjedelnice, ILVA. čistilnice mineralnih olj, tekstilne tovarne itd. V članku lahko v tej zvezi- čitamo v nadaljevanju sledeče: «Vsi oni, ki zahtevajo usta- NESOCIALNOST TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE UVEDBA NOVIH PRISTOJBIN V BREME REVNEJŠIH SLOJEV Za 50>odstotkov povišana pristojbina na pobiranje smeti se zaračunava na površino stanovanjskih ali poslovnih prostorov, ne pa na dohodek plaeevalca - Povijanje pristojbine na zasedbo javnih prostorov za 200 do 225.odstotkov prizadeva samo trgovce na drobno Novo leto je prineslo Tržačanom poleg drugega tudi nove pristojbine, ki vplivajo predvsem na dohodke revnejših slojev. Predvsem naj o-menimo pristojbino na pobiranje smeti, ki je bila povišana za 50 odstotkov. Po novem pravilu se omenjena pristojbina zaračunava na površino stanovanjskih ali poslovnih prostorov, tako, da bodo revnejši ljudje, ki imajo mala podstrešna ali kletna stanovanja, plačevali skorai enak davek na kv. meter kot gospoda, ki razpolaga z luksuznimi stanovanji. Za industrijske obrate pa se ta pristojbina zaračunava na regresiven način, tako da čim večji je obrat tem manjša je pristojbina na kv. meter. Pri tej ncvi Nagraditev 150 mater za dobro vzgojo otrok Včeraj so »patriotski« terogi tudi v Trstu praznovali uvoženi dan matere in obroka. V ta namen so se skupno s 150 materami, ki so se posebno odlikovale pri vzgoji otrok, zbrali v otročkih jaslih v Ul. Paolo Veronese številni rimski funkcionarji, kakor dr. Vitelli, dr. Memmo itd. Zbranim materam so razdelfli nagrade. Izmed teh 150 mater so izbrali 5 žena, ki 60 z vnemo skrbele za 5 zapuščenih otrok, kakor da bi bili njihovi, čeprav so te žene živele v slabem gmotnem položaju. Podkomisar tržaike ustanove za mater in olrOka je imel pri tem običajen priložnostni govor o moralnih vrednotah družine ter o veliki vlogi žene-matere v družinskem življenju. Povedal je tudi, da bodo pri Sv. Soboti zgradili dom matere in otroka, ki bo stal 50 milijonov lir. Konec božičnih počitnic Po petnajstdnevnih božičnih in novoletnih počitnicah se bo danes zopet pričel na vseh šolah v Trstu in v okolici reden pouk. pristojbini‘pridemo do takšnega absurda, da bo na primer brezposelni delavec, ki ima malo dvosobno podstrešno stanovanje, plačeval ravno toliko davka kot svobodni poklici ( odvetnik , zdravnik itd.), ki s svojimi delovnimi prostori zasedajo ravno toliko površine kot brezposelni delavec. Nesocialnost te pristojbine je predvsem v tem, da zasleduje najlažjo pot za povišanje dohodkov službe za pobiranje smeti, ker obremenjuje vse prebivalstvo na enak način, ne upoštevajoč socialno in gospodarsko stanje posameznika. Ni dovolj, da so demofcr-ščanski upravitelji zaračunali novo pristojbino na podlagi površine zasedenega prostora, ampak bi bilo potrebno, da bi upoštevali tudi plačevalno možnost posamezne družinske enote, ki stanuje v določenih prostorih Tudi istovetenje po. slovnih prostorov svobodnih poklicov s stanovanjskimi prostori ni pravično, ker do-našajo prostori svobodnih poklicov redne dohodke. Občinska uprava je pri predlogu za povišanje gornje pristojbine navedla pasivnost občinskega podjetja, ki se ba-vi s pobiranjem smeti. Rečeno je bilo, kar je razvidno tudi iz lanskega občinskega proračuna, da pobere občinska u-prava letno za pobiranje smeti 8f> milijonov lir. Stroškov za pobiranje smeti pa ima 183 milijonov letno, kar predstavlja skoraj 100 milijonov lir primanjkljaja. Z novim povišanjem te pristojbine pa bo občinska uprava dobila 43 milijonov lir več na leto. Pri tem poudarjamo, da je nujno, da se občinska uprava zanima za znižanje primanjkljaja tega občinskega podjetja, ki m dobrodelna ali podporna u-stanova, ampak nudi prebivalstvu določene usluge, ki morajo biti tudi pravilno plačane. Toda plačanje teh uslug bi morala občinska uprava razdeliti na progresiven način, upoštevajoč socialni položaj posameznih družinskih e-not in še posebei poslovne prostore, da bi s premožnejši- mi družinami in poslovnimi prostori v glavnem krili primanjkljaj Vidimo pa. da je občinska uprava, ki je v rokah italijanskih nacionalističnih elementov, ubrala pot o-bremenitve delavcev in uradnikov v korist imovitejših ljudi. S prvim januarjem je stopilo v veljavo tudi povišanje pristojbine za zasedbo javnih prostorov, ki znaša od 200 do 225 odstotkov dosedanje pristojbine. To povišanje je prizadelo predvsem male prodajalce na trgih in na ulicah. Gre za obremenitev tri^vcev na drobno, če jih tako lahko imenujemo, ki gotovo nimajo tako visokih zaslužkov, kot jih imajo velike trgovine. Tudi ta pristojbina bo prizadela množico potrošnikov, ker bodo mali trgovci na drobno skušali povišanje pristojbine kriti s povišanjem cen. Kot vidimo je občinska uprava v preteklem letu poiskala vse možnosti novih obremenitev, ki gre. do nujno v breme delavskih družin, kar nam potrjuje tudi povišanje trošarine na domačo uporabo električnega toka ki je stopilo v veljavo proti koncu 1953. leta To sta v glavnem samo dve pristojbini, ki sta bili znatno povišani s tem letom. Kje pa so še vse nove trošarine in povišanje istih na nežtete predmete široke potrošnje, ki jih je občinska uprava uvedli v zadnjih mesecih preteklegi leta in ki danes, v vedno večji gospodarski krizi in brezposelnosti, te bolj vplivajo na nizke dnevne dohodke delavskih družin. Slovo maj. Norrisa Maj. Norris, načelnik tiskovnega urada Civrine policije zapušča po daljši in cenjeni aktivnosti na tem področju naše ozemlje in odhaja na novo službeno mesto. Danes popoldne ob 17. uri se bo poslovil od predstavnikov lokalnega tiska med sprejemom, ki ga priredi v prostorih tiskovnega urada. novitev svobodne cone, utemeljujejo to s sledečimi argumenti; Tržačani *o se vedno zavedali, da mora biti njih pristanišče in njih trgovska oprema V PRVI VRSTI posrednik med Centralno Evropo in prekomorjem. Na tej osnovi (ki velja še vedno) je nastal, zrasel in postal bogat tržaški emporij. Politična pripadnost mesta in pristanišča ne spreminja geografskega položaja, iz katerega izvirajo generalne smeri prometa in torej tudi specifična funkcija pristanišča in Tržaškega ozemlja. Iz tega sledi, da je ta funkcija osnovni vir dela za Trst, pa čeprav izpremenjeno politično stanje zaledja zavira in izpa-eminja del prometa. Iz tega tudi sledi, da je treba prav to funkcijo varovati in krepiti. Prav zato je treba inteligentno premagovati pomanjklji. vosti in odstranjevati umetne pregraje. Vsi zunanji poskusi, da bi se zmanjlšal pomen, zadušil, razrezal, oziroma razdelil emporij in njegovo pristanišče potrjujejo, če bi bilo to sploh še potrebno, njegovo odločujoče obličje in njegovo specifično funkcijo za srednjeevropsko zaledje. Oni, ki ga nima v svojih rokah in ga ne more imeti, se boji njegove SPOSOBNOSTI VKLJUČITI SE V PROMET in išče, kako bi zmanjšal njegove možnosti za dedo. Večji promet pa zahteva predvsem znižanje stroškov vseh uslug, SVOBODO TRGOVINE in istočasno hitrost in gibčnost operacij brez birokratskih ovir«. Ze vsi ti citirani odstavki so zelo značilni, še boli pa je pomemben sledeči odstavek, ki je izšel pod mastnim naslovom: «KAJ JE TRST? Trst je PRISTANIŠČE Z ODLOČUJOČIM MEDNARODNIM ZNAČAJEM (Nf NACIONALNO PRISTANIŠČE) Trst je skupek aktivnosti, ki so PREDVSEM čisto tranzitne ali trgovske. Trst je zelo sposoben instrument za opravljanje internacionalnega prometa. Trst je organizem kj izvaža delo in torej jv.naša izredno pomemben dohodek v naravi, ki je povsod zaželena. TO JE PREDVSEM TRST IN MU JE ZARADI TEGA TREBA DATI TAKO UREDITEV, KI BO DOVOLJEVALA IZVRSEVATI NA NAJVISJI RAVNI NJEGOVO NARAVNO. RESNIČNO PRODUKTIVNO IN TRAJNO FUNKCIJO*. Nikakor se ne moremo strinjati z vsemi trditvami omenjenega članka oziroma o- krožnice Bina Barbija, saj je ravno zgled Zadra zelo žalosten in je pristanišče vsa leta pod Italijo umiralo, kljub temu, da je postala prosta luka, ker pač ni bilo priključeno k zaledju, ker je bilo nenaravno odtrgano od matične zemlje in kot tako odrezano od naravnih, trajnih in resničnih virov za svoj obstoj. Ni dvoma, da bi sama ureditev proste luke NE MOGLA REŠITI vseh perečih vprašanj, čeprav bi tudi taka ustanovitev pomenila velik korak naprej. Glavno vprašanje ■ torej ni «prosta luka», temveč iskanje načina, da bo Trst imel res tako ureditev, ki bi mu omogočala izvrševati osnovno funkcijo — posrednika med Sred- , . _ • • i\ CA t • WJ W U Q O U X J U VA J V- U W A J lil CA njo ,Evropo m prekomorskimi lo uporabljali predvsem manj. ša motorna vozila, po drugi Burja ponehuje a mraz se ne Po dveh, treh dneh divjanja se je burja včeraj zjutraj končno malo unesla. Ni sicer popolnoma prenehala, saj pravi vremensko poročilo tržaškega meteorološkega zavoda ob 17. uri zvečer, da je burja pihala s hitrostjo 35 km na uro, sunki pa da so dosegli največ 59 km, vendar je bil dan za razliko od prejšnjih kar nekam zimsko prijeten, posebno v zavetnih krajih. Temperatura se je v glavnem sukala okrog o stopinj, najnižja pa je bila pri — 4,4 stopinje. Dopoldan se je celo za nekaj časa pokazalo sonce, proti popoldnevu pa se je nebo znova popolnoma pooblačilo in v mraku med 6. in 8. uro je začel po-malem naletavati sneg. V teh urah je zopet nekoliko bolj pritisnil mraz, tako da so ceste zaradi naletavajočega sne. ga precej poledenele bodisi v mestu kot še bolj v višjih legah in v okolici. Pozneje zvečer pa je zopet začela pihati ostrejša burja in tudi temperatura je padla nekaj stopinj pod ničlo. Kljub nevarnim cestam pa ni bilo včeraj nobene resnejše prometne nezgode, kar dokazuje, da so ljudje bolj ma- deželami. Dragocenost gornjih izjav, katere smo zelo obširno citirali, in kjer smo tudi v slovenskem prevodu skušali o-hraniti italijanski zapleten in mnogokrat nerazumljiv stil, pa je zlasti v zelo točni opredelitvi. kaj je Trst. Vsa povojna leta se mora naš dnevnik namreč boriti s smešnimi trditvami: o tesni povezanosti Trsta z Italijo, o tem, da je Trst italijansko pristanišče, o veliki koristi, ki jo ima tržaška industrija od italijanskega trga itd. in z omalovaževanjem glavne tranzitne in trgovske funkcije Tr-I sta. Te trditve so sicer res smešne, vendar jih izrekajo vodilni tržaški gospodarstveniki s trgovsko zbornico na čelu in so bile do sedaj rdeča nit vseh gospodarskih in političnih ukrepov v Trstu samem. Ostra kriza, ki zajema Trst, odkar se vedno tesneje navezuje na Italijo, in zlasti ostra kriza povzročena z diktatom od 8. oktobra, pa je prisilila vsaj nekatere nekoliko razumnejše, realistične iredentistične gospodarske kro. ge do resnejšega razmišljanja in do nekoliko bolj pametnih izjav. Njim sicer ne gre za usodo Trsta, ali za usodo tržaškega delovnega ljudstva, temveč za svoje osebne koristi, katere bi vsak nadaljnji večji ukrep Italije proti Trstu resno ogrozil. Njih povezanost z italijanskim kapitalom, odvisnost od centralnih italijanskih bank, od birokratskega italijanskega a-parata pa jim onemogoča, da bi postavili take zahteve, ki bi resnično pomenile rešitev tržaškega vprašanja in ki bi bile dosledno uveljavljanje pravilnih ugotovitev o osnovnih funkcijah Trsta. strani pa tudi, da so vozili z večjo previdnostjo kot običajno. Po nekaki tradiciji so avtomobilisti včeraj izročali prometnim stražnikom darila. Postavljali so jih pod semaforje na raznih križiščih tako, da so se pod njimi kmalu nabrali kar čedni kupi raz. nih steklenic, zavojev itd. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: Jutri 8. januarja 1954 ob 20.30 uri v NABREŽINI Cankarjevo farso i* d<iti ieniilMiaMki'' ( GLEDAUŠČe"VERDI) V soboto bo prva slavnostna predstava Rossinijeve opere «Vi-ljem Tell». Opero bo dirigiral Mo. linari - Pradelli, v glavnih vlogah pa bodo nastopali: Paolo Silveri (protagonist), Disma De Cecco, Mario Filippesohi, Laura Cava-lieri, Bruna Ronchini, Silvio Ma-ionica, Ugo Novelli, Antonio Mas-saria. Prva plesalca Nives Poli in Grant Mauradoff. Plesalci solisti: Maria De Petrillo, Sonja Marmoglia, Renato Piumicelli, Di. mitiry Konstantinov. Zbor je uvež-bal Fantfani, koreografija Nice Poli, režija PiccJnato. Danes se bo začela prodaja vstopnic za parter in balkone za to predstavo. Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH ima odborovo sejo danes 7. t. m. ob običajni uri. MLADINSKI PEVSKI ZBOR šole Glasbene Matice ima pevsko vajo danes 7. jan. ob 19. uri v običajnih prostorih. POVEČANA AKTIVNOST PRIJATELJEV TUJE LASTNINE POD SPODNJE HLAČE skril ukradene tisočake izmaknil jili je sopotnici v avtobusu št. 1, toda med preiskavo so ga izsledili - Visla drugih tatvin Tudi žeparji imajo kakšen-krat smolo. Tako se je zgodilo v torek zvečer 40-letnemu Cosimu D’Ambrosiju od Sp. Magdalene 318, ki si je mislil, da bo lahko brez skrbi odnesel tuj denar. Ko se je 24-letna Luciana Tolloy iz Ul. Economo 3 peljala z avtobusom štev. 1 po Istrski ulici proti mestu, je zapazila, da ji je nekdo odprl torbico, ki jo je držala v roki. Zaskrbljena je pogledala vanjo in ni več videla denarja. Takoj je obvestila o tatvini službujoče oseb^ je. ^aprli so avtobus, nihče ni smel izstopiti in so o stvari takoj obvestili policijo. Organi javne varnosti so naredili preiskavo in našli ukraden denar, skupno 65.600 lir, pri D’Ambrosiju ki ga je bil utaknil pod spodnje hlače. D'Ambrosi je izjavil, da ni ukradel denarja, pač pa da je našel 1 na tleh denarnico, denar spravil, denarnico pa vr- ŠE E Ul UKREP /VI 1'ROTI INTEKKSDM mUSKERA IlliUlSTU Bolu v u liško 1: pravi >laa< janj ajno fe treba vrniti e njenim članom Z imenovanjem odbora INAM po italijanskem fašističnem zakonu se ukinja še poslednja avtonomija te socialne ustanove Dobrota je sirota, meni ljud. stvo po žalostnih. izkušnjah blagih src. In vendar je dobrota velika vrednota in dela često (udete. Ob morju stoji mesto zlatih src. Ce se kdo napoti tja, ga zavidneži svarijo, češ da je mesto vdano posvetnosti, dobičku, denarju in trgovini in ne ceni višjih vrednot. Vendar so v mestu zelo pogosta dejanja, izvirajoča iz najčistejše srčne dobrote Vsako leto se delijo nagrade za dobroto. Sto tisočakov so dali nedavno vzornemu vzgojitelju, ki je svoje življenje posiiBtil nenadarjeni deci. sto tisočakov usmiljeni gospe, ki je kljub bolezni v lastni hiši ljubeznivo skrbela in še skrbi za dva stara, zapuščena, obubožana zakonca, petdeset tisočakov služkinji, ki s suojimi prihranki požrtvovalno vzdržuje svoje nesrečne gospodarje, petdeset tisočakov služabnici, ki skrbi za staro nadlož-no gospo, dasi je ta ne more več plačevati. Vrsto imen zaslužnih dobrotnikov so priporočili javnemu občudovanju. Vrsta zla tih src s tem še davno ni izčrpana. Val dobrote je zaplal po svetu in se uveljavlja zlasti v mestu zlatih src V mestu se govorita dva jezika, večji in manjši, oba priznana, oba veljavna. Pripadniki večjega bi Tadi slišali povsod samo tega. Pripadniki manjšega jih potrpet. Ijivo vzgajajo, da bi se njih MESTO ZLATIH SRC uho privadilo tudi manjšemu. V občinskem svetu ne gre brez težav. Pred leti je poslušalec zavpil govorniku, ki se je oglasil v manjšem jeziku: «Srce ti iztrgam in ga požrem» Vendar tega ni storil in zdaj ne misli več na to. Val dobrote je njegovo risje srce spremenil v zldto. Ali ne zasluži tako srce najviijo nagrado, mnogo višjo od src, ki so že po naravi zlata? V mestu so stranke, kakor povsod. Ko se je neka stranka razcepila na domač« tn vzhod. nike, je v teh zaplala živa strast, ki je zahtevala ostro borbo. Vzhodniki so navalili na domače s kamni, koli in železnimi pestmi Prevračali so vozove in lomili rebra. Svečano so obetali vešala. Vendar jih niso nikoli postavili, dasi bi jih bili lahko. Danes to pozabili na take grožnje. Zarek dobrote je prešinil vešal-ska srca in jih pozlatil ln kdo bi mogel takim srcem odreči zelo, zelo visoko nagrado? Drugim vzhodnikom se je prikupil načrt, da bi se temu ali onemu »slučajno sprožit s kakšnega višjega nadstropja težek kamen natanko na tem« izbrancu, ki bi stopil iz stavbe. Kamen je bil voljan, vendar je treščil na tla, ne na teme. Vzhodniki so uganili, kam meri usoda, vdali so se dobroti in opustili krvavi načrt. Ali naj ostanejo brez nagrade? V mestu iiri poveljnik. Poveljuje po ukazih in zakonih, ki jih ima na mizi. Zakoni so iz prejšnje dobe, ko je bil manjši jezik prepovedan. Poveljnik ne dovoljuje tega jezika na javnih napisih, po u-radih in sodiičih; dopušča pa le začasno v nekaj šolah, društvih, listih, cerkvah, v telefonski žici, zaprtem pismu, radiu in zasebnih sobah Častilci večjega jezika mu to smrtno zamerijo. Nič manj ga ne obsojajo meščani manjšinči, ker podlega starim ukazom. Oboji ga mrzijo. Njegovo stanje ni zavidanja vredno. Večinski list je objavil lepo sliko njegovega jasnega čela in vedrega lica s pripisom: «Smehljajoča se hijena«. In Vendar ni v obrazu prav nič hijenskega in sije iz njega prostodušna, osvajajoča dobrota, ki ovaja zlato srce. Kako da bi taka dobrota ne mogla ali ne smela biti nagrajena? Mesto ima občinskega načelnika, verno in pobožno dušo, zlato srce. Načelnik ve, da bi moral biti vsem enako pravilen in bi mornl uporabljati v svojem območju oba domača jezika v enaki meri, ker ga drugače čaka večno pogubljenje. A kako naj se izneveri svojim prijateljem, ki so zamaknjeni vanj kakor v svojega zaščitnika in glasnika. Prijateljem pa je manjši jezik strahota in gnusoba in dopuščajo le večjega. Njegova duša krvavi razdvojena v mučnem precepu med čustvi prijateljstva in glasom vesti. Neredko se mu udirajo po licih težke in debele solze, a od ni. koder ni videti konca njegovih muk. Načelnik je žrtev svoje brezdanje dobrote Pravično razdeljevanje bi moralo tudi njemu priznati eno najvišjih nagrad. Vrsta zlatih src je še dolga, dolga, nepregledna. Ni ga peresa, ki bi jih moglo vse na šteti in jih postaviti v pravo luč. Čeprav se včasih zdi, da je tudi zloba zelo obilna in da njeni valovi (esto preplavljajo mesta in vasi, se z dobroto le ne more meriti. Mesto ob morju je denarno, premožno, bogato. Vendar bi te jutri obubožalo, če bi moralo vsa zlata srca pri priči po zaslugi in dostojno nagraditi Z nedopovedljivim ugodjem stopa človek po mestu zlatih src, ozira se v dobre obraze someščanov in some-Hank, razbira v tihi sreči »z potez in pogledov prikrite du- Pred nekaj dnevi je ZVU izdala ukaz štev. 156, s katerim je odredila preosnovo odbora Državnega zavoda za zavarovanje proti boleznim (I-NAM), ki ga predvideva člen 27 italijanskega zakona z dne 11. januarja 1943 štev. 138. Odbor se bo na tem področju imenoval Posvetovalni odbor državnega zavoda za zavarovanje proti boleznim. V njem bo 15 predstavnikov delodajalcev in delavcevj ki jih bodo določili sindikati. Sklicevanje na delavce in na sindikate bi utegnilo marsikoga zavesti, da bi pripisal temu ukrepu demokratičen značaj; stvar pa je drugačna Oddelek za socialno zaščito ZVU je že leto dni hovne in čustvene zaklade in si v občutju varnega zavetja vsak dan znova čestita, da je razpel svoj šotor sredi teh do. brin, v najglobljem bistvu 7ie-skončno dobrih ljudi. In nekega dne se vsi ti dobri, neskončno dobri ljudje zložno dvignejo in bodo združeni zahtevali pravico za oba jezika V njihovih zahtevah ne bo ne jeze ne zlobe ne sovraštva ne zasmeha. V brat. skem sprevodu bodo veselo prepevali in vriskali od ulice do ulice. V radostni slopi bodo snemali napise v enem samem jeziku in bodo povsod pripenjali nove v obeh domačih jezikih. Oboji prebivalci bodo rajali žarečih lic po trgih in ulicah ter se družno navduševali za enake pravice in enake dolžnosti. V njih vrstah bodo stopali nekdanji in današnji nagrajenci, vzorni vzgojitelji in plemenite gospe, zvesti služabniki in požrtvovalne služabnice, občinski svetovalci raznih strank in obeh jezikov, nekda. nji in današnji vzhodniki in zahodniki, smehljajoči se poveljnik in dobri, predobri občinski načelnik, nekdanji in današnji prijatelji in neprija-telji. Nagrad za dobro ne bo treba več dajati, ker bo vsakdo že sam po sebi dober in ne bo dobrota nič izrednega, posebne nagrade vrednega In mesto zlatih src bo cvetelo kakor š« nikoli prej. P— tn od tega napovedoval ustanovitev takega odbora, kar ni polno kot v Italiji in kjer sta Bolniška blagajna tržaških de- pomenilo nič drugega kot po- lavcev ter «Mutua» nameščen, polno prilagoditev tukajšnje j cev prednjačili v primeri s podružnice INAM in njene-j podobnimi zavodi. Te tradi- ga posvetovalnega organa določbam, ki že od leta 1943 veljajo v Italiji. Takrat je vse delavstvo proti tem napovedim odločno protestiralo, saj so pomenile konec še tisto malo avtonomije, ki jo je uživala tukajšnja podružnica INAM, to je bivša Bolniška blagajna tržaških delavcev. Tukaj je namreč do sedaj deloval poseben posvetovalni odbor, ki je bil imenovan na podlagi ukaza ZVU in ki ni bil enak ostalim odborom podružnic INAM v italijanskih provincah. S sedanjim ukrepom pa se tudi tržaška podružnica izenači z italijanskimi podružnicami I-NAM. Protesti članov INAM so popolnoma upravičeni, če pomislimo, da uživata avtonomijo celo podružnici INAM v Trentu in Boznu, ki kljub deželni avtonomiji konec koncev spadata juridično pod italijansko državo. Trst, ki je avtonomno mednarodnopravno telo in torej za Italijo inozemstvo, pa naj ne bi imel niti toliko pravice glede svoje Bolniške blagajne kakor omenjeni italijanski provinci. Pri tem pa ne gre niti za samo vprašanje avtonomije, ki je scer formalno velike važnosti, ampak tudi za določene ugodnosti, ki so si jih tržaški delavci v preteklosti priborili in ki naj bi se jim sedaj, zaradi iredentističnih računov in spletk, odpovedali. Vsem članom je namreč znano, da imajo v Trstu v primeri s člani v Italiji mar-sikako prednost, čeprav je Rim tej ustanovi vsilil klero-fašistično vodstvo. Za zavarovanje proti boleznim in ostalo socialno zaščito je vedno veljalo, da se je kvečjemu izboljševala, ne pa slabšala, kajti delavstvo ni nikoli hotelo pristati na načelo, da bi se moralo doseženim pridobitvam odrekati. To načelo velja tudi v sklepanju delovnih pogodb. Tembolj je treba to upoštevati v Trstu, kjer je bilo zavarovanje proti boleznim mnogo bolj po- cije je treba ohraniti, zlasti ker je ZVU tedaj, ko je prvič imenovala posvetovalni odbor, tudi obljubila, da ga bo nadomestila z upravnim svetom, v katerem bi bili v večini zastopani člani Bolniške blagajne, kar bi pomenilo oživitev tega, kar je že obstajalo pred fašizmom. Takrat so namreč delavci sami upravljali Bolniško blagajno, ki je zato tudi bolje delovala ter nudila delavcem sorazmerno za tiste čase mnogo več kot poznejša podružnica INAM. Centraliziranje bolniških blagajn, to je združitev neodvisnih ustanov v vsedržavni zavod, je prinesla tudi ogromen birokratski aparat in s tem pasivo. Iz vseh teh razlogov 'tržaški delavci zahtevajo, da postane Bolniška blagajna zopet samostojna, ne pa da se z novimi ukazi še bolj podreja rimskim birokratom. gel na tla pod neki sedež. Toda niso mu verjeli; aretirali so ga in izročili s odnim oblastem zaradi tatvine. Včeraj ob 6. je 29-letni Markežič Anton od Sp. Magdalene 764 javil policiji, da so mu neznanci ponoči ukradli 50 kg težkega prašiča, ki ga je imel skupno s tremi drugimi v hlevu blizu svoje hiše. Neznanci so prašička zaklali ■kar v hlevu in ga nato odnesli. Markežič je utrpel škode za 20.000 lir. Tiene Bruno z Lonjerske ceste 22 pa je prijavil policiji, da so mu neznanci odnesli v torek pozno popoldne v nekem baru v Drevoredu XX. septembra denarnico, dokumente in 1.300 lir. Giorgio Petronio, ki vodi bar Stadio pri Sv. Soboti pa je javil policiji, da so neznanci v noči med torkom in sredo odnesli iz bara 35.000 lir v gotovini. 6 kg kave, steklenico konjaka in nekaj obleke, v skupni vrednosti 55.000 lir. Tatovi so vdrli v lokal skozi okno, ki gleda na vrt za poslopjem. Vrela voda na otroka Otroci delajo pač vedno skrbi svojim staršem, še preden shodijo. Včeraj popoldne so sprejeli v glavno bolnico enoletno Patricijo Scherl iz Ul. Valmartinada 2 zaradi opeklin druge stopnje po prsnem košu in desnj roki. Stari oče, ki je spremil otroka v bolnico je izjavil, da je bila deklica malo prej zvrnila nase v kuhinji posodo vroče vode, ki jo je tako hudo opekla. Patricija bo ozdravela v 20 dneh, če ne nastanejo komplikacije. Neroden izstop Ko je včeraj dopoldne 32-letni sprevodnik stopil iz tramvaja pri Sv. Ivanu je nerodno padel in se pobil po obrazu in levi roki. Odpeljali so ga z rešilnim avtom v glavno bolnico in bo ozdravel v 10 dneh. SLOVENSKO - HRVAT-SKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU sklicuje v nedeljo 10. januarja 1954 ob 8, uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15/11 svoj VTI, redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Otvoritev predsednika. 2. Volitev komisij. 3. Poročila: tajnika, od- sekov, blagajnika. 4. Diskusija. 5. Volitve. 6. Sklepi. Tajništvo. PLANINSKI PLES 16. I. 1954. Roosetti. 16.00: «Zaliv groma*, J. Stevvart, J. Dru. Eicelsior. 16.00: «Afriški zaklad#, H. Bogart, J. Jones, G. Lollo- brigida. Nazionale. 15.15: »Rimske počitoi- ce», G. Pečk, A. Hepburn. FHOdrammatico. 16.00: «Skotski knez», E. Flynn. Arcobaleno. 16.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«, V. De Sica, G. Lollobrigtda. Audltorium. 15.00. 18.30, 22.00: «Quo vadiss, R. Taylor, D. Kerr Astra Rojan. 15.30, 18.20, 21.30: «Največja predstava sveta«, J. Stevvart, B. Hutton. Cri-staHo. (Trg Perugiino) 16.00: «Mi kanibali«, S. Pampanini, F. Lulli. Mladini izpod 16 let prepovedano. Grattacieio. 16.00: «Cavalleria Ru-sticana«, A. Quinn, Kerima. Alabarda. 16.00: «Cesarske vijolice«, C. Sevilla. L. Mariano. Ariston. 16.00, 18.40, 21.30: «Luč! z odra«. Charles Chaplin. AurOra. 16.00: «Kalifornijsk'a osvojitev«, T. Wright. C. Wilde. Armonia. 15.15: «Beli stolp«, A. Walli, G. Ford. Garibaldi. 15.00: «2:enska, ki so jo hoteli linčati«, J. Luad, B. Donlevy. Ideale. 15.00: «Pesem Mississippi-ja», R. Middleton, E. Christy. Impero 16.00: «Moški, kakšni podleži«. W. Chiari. A. Lualdi. Italia. 16.00: «Cesarske vijolice«, C. Sevilla, L. Mariano. Viale. 16.00: «Tarzan in lovci na slonovo kost«, L. Garker, J. Mac Kenzie. Kino ob morju. 16.00: «Gusar zelenega otoka«, B. Lancaster, N. Cravat. Massimo. 15.30: «Cena dolžnosti«, E. Parker, R. Taylor. MoiJerno. 16.00: «Narednik Sama, D. Martin, J. Levvis. Savona. 15.00: «Ježa rdečih vragov«, S. Hayden, B. Russ. Vittorio Veneto. 15.15 ((Priznam*, M. Clift. A. Baxter. Azzurro. 16.00: »Rešite kralja«, R. Valentino. A. Deter. Belvedere. 16.00: ((Kraljica obupancev«. J. Russell, G. Brent. Marconi. 16.00: «Zadnji vlak iz Bombaya», J. Hail. Novo cine. 16.00: ((Rudniki kralja SHlomrrTrrra. S. Granger. D. Kerr. Odeon. 16.00: ((Lokostrelec črnega kontinenta« in «Na mejah sveta« Radio. 16.00: ((Nezveste«, P. Cre-stoy. Mladini izpod 16 let prepovedano. Burja ga je vrgla 29-letni Valoppi Mario iz Ulice Costalunga 306 je včeraj popoldne sam prišel v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, ker si je verjetno zlomil gleženj desne noge. Povedal je, da se je v torek popoldne peljal z vespo in ga je blizu Devina sunek burje vrgel ob tla. Ozdravel bo v 20 dneh. Kolk sl je zvil Ob 14.30 so včeraj sprejeli v glavno bolnico 15-letnega delavca Puntarja Edija s Proseka štev. 88. Fant je izjavil, da je v torek popoldne blizu Opčin sekal na račun tržaške cbčine bor in mu je zdrsnilo. Zvil si je kolk leve noge in bo ozdravel v 15 dneh. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Berninl 4; MMlo, Ul. Buonarottl 11,: Mizzan, Trg Venezia 2: Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Od 4 steklenic do filmske kamere Agenti civilne policije so v prvih urah 29. decembra priprli 18-letnega Prima Mo-leka iz Ulice Kandler štev. 1 in 17-letnega Alfreda Zocchi-ja iz Ul. del Prato 7, ker sta bila prejšnji večer ukradla iz nekega tovornega avtomobila štiri steklenice kipečega vina. Oba sta po prvem zanikanju priznala tatvino, nato pa še druge tatvine raznega blaga iz avtomobilov in motornih vozil. Tako sta malo po malem, najprej eden potem drugi, povedala, da sta odnesla pred časom iz nekega avtomobila filmsko kamero, kompas, orodje, filme itd. Nekaj blaga sta prodala, drugo pa sta skrila v neko ograjo pri Skoljetu. Agentom civilne policije sta se oba mladeniča zdela še bolj sumljiva in so nadaljevali z izpraševanjem. Tako je Molek priznal, da je že pred enim mesecem ukradel iz nekega avtomobila radijski aparat, ki ga je prodal nekemu neznancu za 5.000 lir. Organi javne varnosti so nato začeli iskati lastnike ukradenih stvari. Tako je bil lastnik ukradenega radijskega aparata angleški državljan Ivan Perkes, iz Ul. Gatteri 23, filmska kamera pa je aila last nekega ameriškega oficirja. Molek in Zoc-chi, ki sta bila aretirana, sta zdaj v rokah sodnih oblasti in obtožena zaradi večkratne kraje. ČETRTEK, 7. januarja 1554. .1 l!(;ONLOVAX MK A CONA T It S T A 254.6 m ali 1178 kc PoroCHa v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba: 7.30 Pregled tiska; 14.30 Javna tribuna: 14.40 Vokalni kvintet Niko Štritof poje slovenske narodne; 17.00 Valček, tango in dvojni korak; 17.30 Madžarski plesi: 17.45 Narodne pesmi in plesi iz Slavonije; 18.00 Poročila v hrvaščini'; 18.15 Iz zakladnice slovenske komorne glasbe; 18.30 Glasbena kronika; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini 23.10 Glasba za lahko noč. t it s r ii. 306.1 m ali »80 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Pevski duet in harmonika: 13.20 Melodije iz revij; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Beethoven: Kvartet št. 9.; 18.40 Podeželski motivi: 19.00 Mamičina pravljica; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport: 20.03 Operna glasba; 20.30 Parada lahkih orkestrov; 21.00 Dramatizirana zgodba: 22.00 Glasbeno predavanje: 22.30 Večerni ples; 23.00 Nokturni. M li O V !■: N ] .1 A 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.30 , 6.40, 12.30, 15.00, 17.00, 19,00 in 22.00. 12.00 Koncert lahke glasbe: 12.45 Zabavna glasba; 13.15 Odlomki iz znanih baletov: 14.00 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov; 14.40 Poje moSki komorni zbor iz Celja; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Glasba za cicibane; 16.00 Želeli ste - poslušajte!; 17.10 Vedre melodije; 18.00 Uganite, kaj igramo!: 20.00 Domače aktualnosti; 21.00 Pesmi in plesi raznih narodov. f?jA mp&£$ 5 ADEX IZLETI 16. in 17. JANUARJA 1954 DVODNEVNI IZLETI V LJUBLJANO ŠTANJEL -BRANIK DORNBERG -NOVO GORICO 0BR0V0 MATERIJO -PODGRAD POREČ 17. JANUARJA 1954 IZLET V DUTOVLJE TOMAJ Vpisovanje do 8. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. ZA EHREMBURGOM ŠE HAČATURJAN čas „Je že skrajni da se preneha s sedanjim sistemom Za sovjetskim slovstvom je po Ždanovovih receptih zamrla tudi sovjetska glasba, ki se je najdelj obdržala kolikor toliko samostojna ■ Hačaturjan verjetno nakazuje novo pot - 2danovova teorija je doživela popoln polom Pred kratkim smo pisali o članku, Id ga je napisal poznan, sovjetski pisatelj llija Ehremburg o sovjetskem, literarnem ustvarjanju. llijc. Ehremburg je tedaj rekel, 'ia tovjetski literarni delavci ne uživajo dovolj svobode ter odkrito priznal, da so bili vse od časa poznane ždanovske teorije o socialističnem umetniškem ustvarjanju, primorani pisati svoja dela le o najrazličnejših «uspehih» sovjetskega . In danes Hačaturjan imenuje Prokofjeva in z njim še živečega Šostakoviča za ((največ je sovjetske skladatelje» Za Prokofjeva pa celo zatrjuje, da ga «smejo ali bolje morajo šteti med največje ruske skladatelje» in da se ((sovjetsko ljudstvo s polno pravico sme ponašati z njim». Tu je jasen in odkrit udarec osem Zdanovovim teorijam. Drugi udarec je še močnejši. Hačaturjan obtožuje vse tiste glasbenike, ki so se ((prilagodili)) ideološki liniji v glasbi — pri tem verjetno mi-sii na Zdanovov referat iz leta 1947 — in začeli ustvarjati «konvencionalno blagor), ki nima v sebi nič individualnega. Hačaturjan zasmehuje. «monumentalna delat) za zbore in velike orkestre, ki nosijo visoko zveneče naslove kot na pr. «Ljubezen do sovjetske domovine«, ali «Borba za mir», ali «Bratstvo narodovi), v katerih pa zares človek ne rnore najti nič dobrega, nič trajnejšega. Hačaturjan se čudi Zvezi sovjetskih skladateljev, Osrednji u-pravi za umetnost in tudi radijskim oddajnim postajam, ki sprejemajo in celo odobravanju izvajanje takih del, ki občinstvu ne povedo ničesar. «Menim — piše Hačaturjan — da je že skrajni čas, da se preneha s sedanjim sistemom administrativnega vodstva skladateljev. Nemogoča praksa, da se birokrati mešajo v ustvarjalni proces, mora izginiti. Umetnik naj najde rešitev za svoje ustvarjalne probleme sam v luči tistih osnovnih nalog, ki mu jih nalaga partija.» Tu je jasno prikazano omejevanje, ki ga izvaja birokratsko vmešavanje v kuUur-no izživljanje, Hačaturjan jasno zahteva, naj se skladateljem da tista avtonomija, tista svoboda, ki so jo uživali pred petnajstimi leti. Toda hkrati poudarja, da morajo skladatelji reševati svoje probleme «v luči osnovnih nalog«, to se pravi, da se morajo še naprej prilagajati politiki, ki jo diktira Moskva. In vendar ta Hačaturinmv članek kaže na določeno izboljšanje, kajti brez vsakega omejevanja postavlja spet v prvo vrsto nekdanje žrtve Zdanovovega kulturnega te. rorja. Hačaturjan se izraza neposredno proti diktiranju tem od zgoraj ter celo zahteva, da 7.veza skladateljev ne sme kot nekak nepogrešljiv sodni zbn odločati v ocenjevanju umetniške vrednosti posameznega dela. On priporoča, naj bi Zveza skladateljev odslej izdajala vsa nova dela in to ne glede na kakovost dela. Po njegovem mnenju mora biti občinstvo glavni sodnik. Zadnji udarec, ki je razviden iz Hačatur janovega članka, je usmerjen proti tisti lažni narodni glasbi, ki jo je predvsem Zdanov po. tiskal v ospredje. Pisec namreč ugotavlja: ((Melodija, ki je zasnovana na ljudski pesmi, še ni dovolj ljudska, da bi imela ljudski značaj... V Sesti simfoniji Čajkovskega ni narodnih pesmi in vendar je to mnogo bolj rusko nacionalno delo, kakor pa površna dela, ki so polna narodnih pesmi, ki pa puščajo občin- skega, talmutskega zakonskega zaviranja.» To vtalmutsko zakonsko zaviranje« je verjetno tisto dogmatsko gledanje na glasbeno ustvarjanje, ki je postalo domače in «edinozveličavno» pri sovjetskih kritikih in pri sovjetski propagandi. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se bodo razmere razvijale v bodoče. V vsakem primeru ni izključeno, da se bo ozračje v sovjetskem glasbenem ustvarjanju vsaj do neke mere približalo tistemu, ki je vladalo pred začetkom Zdanovovih napadov na sovjetsko moderno glasbeno u-stvarjanje. Ko smo tako spoznali, da skušajo v Sovjetski zvezi tudi v glasbenem ustvarjanju zavzeti nekoliko bolj svobodno smer, in ko temu dodamo še d začetku omenjeno stališče, ki ga je zavzel 11 ija Ehremburg, bi skoraj z gotovostjo lahko rekli, da se v Sovjetski zvezi dogaja nekaj novega tudi v tem smislu. r PO PRIKLJUČITVI K MATIČNI DRŽAVI .J Na prvi pogled bi kazalo, kot da se ta dva mlada dečka igrata nekje na obali s peskom, toda že vreme zunaj nas takoj opozori, da je sedanji čas za to neprimeren. In res ne gre za dva dečka, ki bi si tako krajšala čas, ampak gre za dva dečka, ki' si s tem «igranjem> služita grenak kruh. Na sliki nhmreč vidimo dva dečka iz poznanih sici-Ijanskih «zolfatar» ali rudnikov žvepla. Italija je zelo bogata na žveplu in italijanski industrijalci, ki izkoriščajo te'rudnike, se zavedajo svoje moči, ki jim jo nudi ta skoraj monopolistični položaj. Se lažje pa je njihovo stališče zato, ker so skoraj vsi rudniki žvepla na Siciliji, za ketero vemo, da je še redno zelo nazadnjaška. Fosledice tega stanja so jasne. Kralji žvepla, kakor jih lahko imenujemo, izkoriščajo delovno silo po pravih srednjeveških metodah. Četudi obstajajo zakoni, da se v podjetjih, ki so za zdravje škodljiva ne smejo zaposlovati mladoletni ljudje, je v sicilijanskih «zolfatarah» že stara navada, da tu delajo že dvanajstletni otroci. Nič kaj čudnega torej, če je zdravstveno stanje teh nesrečnežev zelo slabo in da žanjejo najrazličnejše socialne bolezni kar na debelo. Statistični podatki, ki jih izdaje predsedstvo italijanske vlade, na veliko govore o velikanskih sredstvih, ki jih daje država za mladino in otroke in da gre na leto kar na stotisoče otrok na počitnice k morju ali v hribe. Tudi če bi vsa ta poročila bila točna in resnična, kaj nam to pomaga, ko pa je na drugem kraju na tisoče otrok, ki jim je odvzeto še celo ono siromašno in skromno otroško obdobje, ki bi ga morali preživeti vsaj v kolikor toliko primernih razmerah. mm POPRAVLJA POSLEDICE ITALIJANSKE OKUPACIJE Obnova gozdnv, gradnja šol, zdravstvenih, počitniških in prosvetr n ih domov ter stanovanjskih hiš je glavna skrb ljudske oblasti Cilj vsakega okupatorja, ki «osvoboja« tuje dežele, je, da iz njih čimveč izmolze, pa naj bo to v izkoriščanju gozdov ali črpanju rudnih ut drugih bogastev. Tako je bilo tudi na Tolminskem v času 25-letne italijanska okupacije, ko so Italijani s polno pajo in z največjo hitrostjo izkoriščali tolminske gozdove — zaklade tolminske pokrajine. Koliko drv se je izvozilo v petindvajsetih letih italijanske okupacije, vedo povedati le ljudje s Tolminskega, Dan za dnem ali bolje uro za uro so drveli tovorni avtomobili proti Gorici in Vidmu polni drv. Pri tem pa seveda ni imelo prebivalstvo nič od tega, razen pičlih mezd, ki so jih prejemali gozdni delavci. Ce ne bi Italija kapitulirala, bi prav gotovo še ta ostanek gozdov izginil. Tedanje oblasti niso skrbele za nov naraščaj gozda, gole in neizkoriščene površine se ne bi pogozdovale. Zato je ostala slika gozdov žalostna. ] nova v Bovcu dobila tudi ve£ Po priključitvi k matični dr- sredstev. žavi je ljudska oblast dobila izropane gozdove in tako izropano glavno bogastvo Tolminske. Zato je začela resno misliti na obnovo gozda, kar je bilo tudi pereče potrebno Takoj po priključitvi ni bilo mogoče dajati v pogozdoval-ne svrhe velikih investicij, ker se je gradila težka in bolj bistvena industrija. V šole in druge organizacije so pošiljali sadike, ki naj bi jih sadili s prostovoljnim delom, kar se je tudi vršilo. Toda to je bilo za tako močno izčrpan gozd odločno premalo. Zato so tudi v Bovcu ustanovili sekcijo za pogozdovanje in melioracijo tolminskih goličav in izčrpanega gozda. Ta ustanova je imela v začetku manjši obseg in je dobivala tudj manj dotacij. Ko pa se je težka industrija dograjevala in je bilo vedno več dograjenega, je imenovana usta- r KRATEK SPREHOD V SEVERNO EVROPO .J DEŽELA POLNOČNEGA SONCA - NORVEŠKA Svojevrsten mejnik med Švedsko in Norveško - Železniški prelaz na 1300 metrov višine - Oslo kot pristanišče ter industrijsko, upravno in kulturno središče - Norvežani so baie prišli w Ameriko še pred Kolumbom mu razumevanju umetniškega I st vo popolnoma hladno... Pr o. ustvarjanja, kakor si ga je zu-\blem nacionalnega stiIo mislil Zdanov in ki je bil v veljavi do sedaj. Zanimivo pa je, da se v tem članku Zda- glasbi se mora jemati širokosrčno, brez umetničenega omejevanja in brez dlakoccp- Norge — Severna dežela je dežela polnočnega sonca, fjordov, ledenikov in slapov. Približaj se ji iz Srednje oziroma Zahodne Evrope bodisi po kopnem ali po morju, zajame te svojstven svet, mikaven, četudi zdaleč ne tak, kot si ga je morda izoblikovala tvoja domišljija. Za 50.000 kv. km večja od Jugoslavije ima Norveška zaradi oblikovitosti tal in podnebja komaj petino njenega prebivalstva. Le devet ljudi pride na kv. km. Zemljepisno je razdeljena v tri dele: južni in severni, ki sta široka, in ozki srednji obalni pas, ki ju spaja. Politično je sestavljena iz dvajsetih pokrajin. Nekoč so bile vse tri nordijske države. Švedska, Norveška in Danska združene pod eno vladavino, Razvoj jih je kasneje postopoma ločil, pa spet delno združil, dokler ni vsaka izmed teh postala povsem samostojna. Tako je Norveška 1905. leta ukinila personalno unijo s Švedsko, si izbrala lastno dinastijo in se osamosvojila. Spomenik na švedsko — norveški državni meji vzhodno od Osla to prav svojevrstno prikazuje. Vrh dveh visokih kamnitih' stebrov Sved in Norvežan z bratskim objemom poudarjata svojim narodom in svetu medsebojno prijateljstvo in miroljubnost. Pač edinstven državni mejnik! Komaj preide vlak tamošnjo državno mejo, preneha dotedanja švedska ravnina in svet se skoraj nepričakovano pričenja dvigati. Zeleni, obrasli griči, polni sonca in barv sprejmejo potnika. Nekaj svežega. svobodnega in brezbrižnega počiva na onih travnikih in v gozdove odetih vzpetinah. Med njimi se zrcalijo jezera, reke in fjordi. Nordijski človek jim je vtisnil svoi delovni pečat. Tod si je zgradil prestolnico, tod se je naselil. Postavil je hišo blizu hiše, mesto za mestom. Nikjer ni Norveška tako gosto naseljena kot tod. Severno od Osla se pokrajina povsem spremeni. Griči se dvignejo v gore. Niso strme in robate kot v Zahodni Norveški. Zajetne kope so to s položnini pobočji, vse do vrha pokrite z gostimi jelovimi gozdi, pomešanimi z brezami. Tam so med posameznimi naselji že velike razdalje. Bergenska železniška proga hiti mimo njih proti severu. Veže državno prestolnico z največjim pristaniščem zahodne l.orveške obale Bergenom. Razdaljo 492 km premaga brzovlak v 1J urah. To bi bila brzina naših potniških vlakov toda ta izredna proga je speljana skozi visoko gorovje, ki ga preči v višini 1300 m. Vzpne se 500 m nad drevesno mejo, drvi tesno mimo ledenikov in se vije skozi številne predore ter pod strehami, ki jo varujejo pred snegom in plazovi. Razgled v prepadne doline je čudovit. Nič manj znamenita ni gorska proga, ki povezuje Oslo z barvito staro prestolnico Olafove Norveške globoko v fjordu Trondhjemom. Proga je speljana severno od Osla ob jezeru Mjosa. Potem se proga zagrize v znamenito sotesko Gulbrandsdal, ki jo premeri skoraj v vsej njeni dolžini, nakar se povzpne na čez tisoč metrov visoko planoto Dovre, po kateri ima proga tudi ime, končno se spusti spet v slikovite gorske doline do daljnega cilja. Gore, soteske, pečevje, gozdovi in vode so značilnosti notranje Norveške. Njena vodna sila je prva v Zahodni Evropi, po izkoriščani količini pa je na sedmem mestu na svetu. Izrablja jo predvsem industrija in železnica. Da ostane prestolnica obvarovana pred mučnim prahom, izmenjajo v njenem skrajnem severnem predmestju Lille-striimu parno lokomotivo z električno. Ne mine pol ure in vlak obstane sredi norveškega glavnega mesta Osla. Orientacija v Oslu ni težka. Od kolodvora oziroma od vzhodnega luškega zaliva vodi široka cesta Karl Johans Gade, naravnost do kraljevega gradu, ki ima na nizkem bregu dominanten položaj nad mestom. Dvor je dostojanstvena stavba s strebra-stim pročeljem brez vsakega kiča. Ob tem prestolniškem bulvaru in njeni glavni prometni žili so zvrščene skoraj vse važnejše javne zgradbe, da tujec res ni v zadregi, ko se razgleduje po političnem, gospodarskem in kulturnem središču podjetnih Norveža- nov. Tam je univerza s spomenikom Fritjofa Nansena, dalje državna opera in pred njo v širnem parku pod dvorom spomenika pesnikov Ibsena in Bjiirnsona. V bližini stoji tudi prostorna palača norveškega parlamenta, stor-tinga. Sestavlja ga sto zastopnikov podeželja in petdeset mestnih poslancev. Radhus, rotovž, obsežno poslopje čudne zunanjost!, si je vsekakor treba ogledati. In galerijo slik, zbranih v 28 dvoranah ter številne' muzeje. Teh je v Oslu na izbiro in marsičesa bi nas lahko naučili. Posebnost so muzeji na prostem. Onstran nekega gozda stoji cela vas, kot je bila pred stoletji in v njej vidimo vse, kar in kakor so nekoč uporabljali predniki. Kulturni razvoj Norvežanov in njihova slavna pomorska tradicija ne moreta biti prikazani lepše. Tam je na vps-gled vse od bajt do cerkve ter slavnih polarnih ladij in starih vikinških čolnov, s kakršnimi so norveški predniki osvajali svet. Polptok Bygdoy je muzejski biser. Po vzorcu izkopanega vikinškega ■ K.: Vse ob suojem času, to je res, toda zadnji dnevi so vendarle nekoliko preostri. Močna b ur ja in zraven še tak mraz nista nikomur prijetna. Slika nam prikazuje Trg Goldoni ob takem vrtincu. To prometno križišče, ki je ponavadi vedno polno ljudi, je skoraj pusto in prazno. čolna so pred 59 leti zgradili ladjico, ki je v šestih tednih prevozila Atlantik med Norveško in Severno AmeriKo. Saj trdijo, da so Norvežani že zdavnaj pred Kolumbom prišli tja. Pred 950 leti. Domnevajo pa učenjaki, da je obstajala zveza med obema deželama vsaj že ob začetku železne dobe. Izkopanine iz to in onstran oceana to dokazujejo. Norvežani so stari mornarji. Odkrih so Grbnlandijo in Islandijo. Zdaj so prvi antarktični kitolovci na svetu. Gospodarijo na Svalbardih-Spicbergih in na otočju Jan Mayen. V Antarktiki imajo svojo besedo. Norveška trgovska mornarica je visoko cenjena tudi v tujini, po tonaži je bila pred zadnjo vojno druga v Evropi in četrta na svetu. Njeno tankovsko ladjevje je prvo na svetu. Rane nemške okupacije bodo z velikanskimi žrtvami kmalu povsem zaceljene. kollena, 500 m visokega hriba tesno ob Oslu, je prekrasen razgled na mesto in okolico. Hrib je gosto zaraščen in posejan z vilami in hoteli. Lepo izpeljana asfaltirana cesta tekmuje z električno železnico. Tri postaje prevozi tramvaj celo pod zemljo, nato pa mimo vrtov, skozi gozdičke in med vilami navzgor na ravnico sredi smrekovega gozda Frognersetern. Nedaleč se širi jezero, ki oskrbuje Oslo z vodo. V bližini strmo pobočje nad drugim jezerom. Tam je svetovnoznana smučarska skakalnica, ki je oddaljena le ne"kaj minut od končne postaje. Pod njenim odskočnim mostom je poleg drugega tudi smučarski muzej, ki kaže razvoj smuči iz davnih dob. Tam so razstavljene Nansonove in Amund-senove smuči in še marsikaj zanimivega. Skakalnica pa je manjša od planiške. Ko se izza pristaniškega dela pipevikena človek kenčno poslavlja od Osla, se z ladje Oslo je največja norveška ne more načuditi krasnemu luka. Posreduje polovico dr-| položaju norveške prestolni- žavnega uvoza in petino izvoza. Njen promet je izredno živahen. Skladišča v luki so ve’ike in visoke palače, pravi okras moderno urejenega pristanišča. Ker leži v fjordu, k' nikdar ne zamrzne, se je odlično razvilo. Dobra luka, povezana z gosto železniško mrežo, naokoli bogata industrija in gospodarska podjetja. Zato živi v njem več kot 10 odst. celotnega norveškega prebivalstva. Tudi s slovitega Holmen- ce, ki se je razprostrla na koncu nad sto kilometrov dolgega Oslofjorda. Prostrana luka je razdeljena v več zalivov. Pravzaprav je cel dolgi fjord ena sama luka. Povsod so raztresene lične vile in vabljive lesene hišice. Motornih čolnov in jadrnic posebno ob sobotah kar mrgoli med otočki Pa tudi jahte izletniški in prekooceanski parniki niso redki. V. P. Sosedov sinček je bil že nekaj dni močno nahoden. ponoči se nenadoma zbudi n toži, da ga zbtda v levem ušesu. Zdi se mu, da mu poka po uamo na leto 1953, V Trenti je bila lani dograjena nova lična šola in zraven tudi stanovanje za učitelja. V kratkem bodo začeli graditi šolo tudi na Vršnem, ki ga poznamo kot rojstni kraj največjega primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Poleg teh del su v zadnjem letu obnovili ali adaptirali na Tolminskem vse šole, ki so bile v slabem stanju. Na Tolminskem so začeli graditi tudi nov počitniški dom na Vojskem, ki ga poznamo kot partizanski kraj. Po načrtih bo ta dom dograjen že letes. Lansko leto pa je bila v Kobaridu dokončno zgrajena dvorana v novem zadružnem domu, ki bo odslej žarišče kulturnega in prosvetnega dela v Kobaridu. V Tolminu pa se končujejo dela pri adaptaciji stare kino dvorane. Ko bo ta dvorana na novo preurejena, bodo v njej lahko gostovala tudi največja poklicna gledališča ali celo Opera. Stanovanjska kriza je v Tolminu še vedno pereča, zato jo skušajo ublažiti z vsemi sredstvi. Kot najboljša rešitev so sevela nove stanovanjske zgradbe in v lanskem letu so v Tolminu zgradili dve štiristanovanjski hiši ter preuredili več drugih stanovanj. Tudi v Cerknem so zgradili štiristanovanjsko hišo. V Tolminu pa je v lanskem letu zrasla tudi nova stavba, kjer je dobila svoje mesto nova velika čevljarska delavnica, ki jo smemo imenovati že tovarno. Iz tega kratkega pregleda vidimo, da se Tolminska, ki je bila nekoč tako zapostavljena, še več, ki je bila samo molzna krava, ob splošnem naporu vsega tolminskega ljudstva dviga iz zaostalosti in posebno poletni meseci, ko prihajajo na Tolminsko, Bovško in Kobariško na počitnice delovni ljudje iz vseh krajev Slovenije, se opazi, da prihaja na Tolminskem čedalje bolj do izraza' dejansko delo, ki že izrazito kaž« svoje uspehe. K. J. V BI OS E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z morebitnim sneženjem. Burja bo še vedno pihala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila —0.2 stopinje; najnižja —5.2 stopinje- TRST, četrtek 7. januarja 1054 PRIMORSKI DMEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jn*. cona Trsta: 17.45: Narodne pesmi in plesi iz Slavonije. — Trst II.: 18.00: Beethoven: Kvartet št. 9. — Trst. 11.30: Operna glasba. Slovenija: 14.00: Pesmi in plesi jugoslovanski narodov. 14.40: Poje moški komorni zbor iz Celja. 08 ■m iislnli lila : ■ m 1^1 Mi* yy-' ~ SEJA GORIŠKE SEKCIJE ^SVOBODNIH SINDIKATOV* Krajevne oblasti naj zahtevajo pomoč pri osrednjih organih fiuspodargltn krizo in niniljonje brezposelnosti bi bilo mogoče doseči s povečanjem proizvodnje, s pričetkom obljubljenih javnih del in delovnik centrov, z dopolnitvijo zimske pomoči, z naročili za CRIIA in SflEOli ter z melioracijo krminsko gradiščanskega polja Kdaj bodo od obljub prešli k dejanjem? Na svoji zadnji seji je go-riška sekcija CISL po svojem tajniku predložila program, s katerim bi se v goriški pokrajini. seveda s pomočjo osrednjih oblasti, omilila brez-poslenost in se povečala proizvodnost, kar bi dalo goriški pokrajini večjo živahnost na gospodarskem področju in bi se njena ekonomska moč nedvomno lahko okrepila. Prvi del programa zahteva predvsem čimprejšnjo izvedbo najnujnejših, že obljubljenih javnih del, izpolnitev programa delovanja delovnih centrov, dopolnitev zimske pomoči in nabavo naročil goriški industriji; tu gre predvsem za podjetja CRDA v Tržiču ter SAFOG v Gorici. Drugi del programa za rešitev gospodarske krize se nanaša na dokončno ureditev m pričetek večjih del v okviru pokrajine kot so namakalna in podobna dela na krminsko - gradiščanskem polju, ki bi začasno lahko zaposlila nad tisoč delavcev ter dala nov vir dohodkov goriški pokrajini po zaključku del na obsežnem polju, ki bi postalo zelo donosno, če bi ga pravilno in smotrno obdelali. Ste. vilna druga izboljševalna dela bi lahko opravili, na zemljiščih goriške pokrajine, ki so sedaj nerentabilna in bi doprinesla k izboljšanju splošnega položaja. Preureditev proste cone je tudi naznačena v drugem delu programa sindikalne organizacije CISL. Da pa bi goriška industrija več proizvajala, meni CISL, da bi bilo potrebno, da glavni vladni organi v Rimu izdajo posebne ukrepe, ki bi omogočali goriški industriji nabavo posebnih olajševalnih kreditov, ker bi se z njimi številne manjše industrije modernizirale, ali razširile in s tem zaposlile več delovne sile ter dvignile proizvodnjo. O želji, da bi se z gospodarsko krizo goriške pokrajine seznanilo osrednje oblasti v Rimu, ki je bila že večkrat izražena, je bilo na seji v goriški pokrajinski podružnici CISL omenjeno, da sta goriški prefekt in župan pokazala zanimanje za uresničitev te želje in za izbiro odposlanstva, ki bi v Rimu obrazložilo resno stanje te pokrajine. Mnogo pa je tudi lokalnih organov in ustanov, ki so do sedaj pokazali za to važno vprašanje še vse premalo zanimanja in ga niso še v do-voljni meri upoštevali, čeprav bi nedvomno pripomoglo, da se končno začno reševati pereči problemi, ki vsak dan bol] dušijo goriško gospodarstvo. SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA ZA ZIMSKO POMOČ Do sedaj nabrali 2,247.823 lir Zimsko pomoč dajejo tudi 1523 revežem, starim nad 70 let V torek zjutraj je biila seja pokrajinskega odbora za zimsko pomoč. Seji je predsedoval prefekt dr. de Zerbi, ki je orisal dosedanjo delavnost za pomoč brezposelnim in onemoglim. Poleg denarne pomoči in razdeljevanja paketov z živil; in raznim blagom uživa zimsko pomoč tudi 1523 starejših revežev v starosti čez 70 let, kateri dobivajo dnevno pol litra mleka za dobo 90 dni. Za to potrošijo 4 milijone lir. Odbor je nadalje ugotovil, da so do sedaj nabrali za sklad zimske pomoči 2 milijona 247.823 lir. Čeprav je nabrana vsota že precejšnja, vendar ne zadostuje za potrebe, ki so zlasti v zimskem času zelo velike. Da bi vsi. ki so potrebni pomoči, lahko dobili vsaj nekaj od odbora za zimsko pomoč, se ta ponovno obrača k občinstvu s prošnjo, naj čim-prej odda svoj prispevek. JV a tečaj Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je na uradni oglasni deski, ter pri vseh didaktičnih ravnateljstvih pokrajine na ogled razglas natečaja za 20 mest (Facolta di Magislero e gli Irt it uti superior; di Ma-gistero) za triletje 1954-55, 1.955-56 in 1956-57, rezerviran za stalne osnovnošolske učitelje, ki so vpisani na kakšni fakultet-; ali višjem zavodu magistera za šolsko nadziranje. Rok za predložitev prošenj zapade 10. marca t. 1. PROMETNE NESREČE V LANSKEM LETU POLICIJA ZABELEŽILA 239 prometnih uesreč Življenje je izgubilo 14 oseb, 170 pa je bilo ranjenih Ce pogledamo nazaj v preteklo leto, moramo ugotoviti, da je bilo veliko cestnih nesreč, ki so bile povečini povzročene zaradi nepazljivosti in nediscipliniranosti pri vožnji raznih vozil. Prometna policija je v celem letu zabeležila kar 239 prometnih nesreč v Gorici m pokrajini, pri katerih je bilo 14 smrtnih žrtev in 170 ranjenih Po mesecih so se nesreče tako dogodile: v mesecu januarju je bilo 10 nesreč, pri katerih je bila 1 smrtna žrtev in 11 ranjenih; v februarju 14 nesreč: 1 mrtev in 9 ranjenih; v marcu 12 nesreč: 1 mrtev in 10 ranjenih: v a-prilu 21 nesreč: 1 mrtev in 17 ranjenih; v maju 14 nesreč: 1 mrtev in 6 ranjenih; v juniju 24 nesreč; 1 mrtev in 10 ranjenih; v juliju 25 nesreč; 3 mrtvi in 18 ranjenih; v avgustu 27 nesreč: 1 mrtev -n 3 ranjeni; v septembru 25 nesreč: 1 mrtev in 18 ranjenih; v oktobru 23 nesreč in 20 ranjenih; v novembru 27 ne- VCERA| SMO IMELI TRI STOPINJE POP K1CLO VSE NAOKROG RAZSAJA ZIMA LE GORICI DOSLEJ ŠE PRIZANAŠA Ukinjen promet na dolgih avtobusnih progah - Avtobusi proti Piemontu so prišli do Pordenona in se vrnili s potniki - Od ponedeljka ni odletelo niti eno letalo - V torek pristalo ameriško letalo C 47, ki je priletelo iz Beograda Čeprav po vsej Evropi divjajo snežni viharji z velikim mrazom, je v Gorici vreme še dokaj dobro. Kljub močni bur-ii v Trstu, snegu po okoliških hribih in zelo hudemu mrazu v višjih predelih Primorske in v Beneški Sloveniji. je mraz v Gorici in po okolici od nedelje sem nekoliko popustil in je bilo včeraj komaj tri stopinje pod ničlo; tudi snega ni in burja le malokdaj zapiha. Vendar pa je precej zastal avtobusni promet na dolgih progah, kot so Gorica - Milan, Gorica - Bologna in obratno Tako sta se predvčerajšnjim vrnila oba avtobusa, namenjena v velika mesta Poti so bile v slabem stanju in že pri Pordenonu sta se vozili vrnili s potniki vred v Gorico. Nekaj zamude so imeli tudi avtobusi, ki vozijo na progi Gorica - Videm, ker je v videmski pokrajini vreme mnogo slabše kot pri nas. Vlaki proti Trstu in Vidmu so imeli sorazmerno manj zamud v popoldanskih urah. Več pa v dopoldanskih. Letalski promet je popolnoma ustavljen Od ponedeljka ni z goriškega letališča odletel niti eden redni zrakoplov na zračni prog, j z Rimom. Le v torek popoldne je na goriškem letališču pristal ameriški zrakoplov «C 47». ki je pripeljal iz Beograda civilne in vojaške funkcionarje tamkajšnje ameriške ambasade Potniki so se z avtomobili odpeljali v Trst, kjer se bodo zadržali dan ali dva. KONZORCIJ ZA BOJ PROTI TUBERKULOZI V proračunu 73,600.000 lir stroškov Na seji upravnega odbora pokrajinskega konzorcija za boj proti tuberkulozi, katero je vodil dr. Angelo Culot, 90 prisotni razpravljali o števil- Gabnelcic in delavka Dolores nih upravnih vprašanjih konzorcija. Med drugim so uredili vprašanje zdravniških direktorjev posameznih poliklinik v pokrajini, in je poleg drugega bil razpisan tudi kon-kurz za direktorja pokrajinske poliklinike in konzorcija v Gorici ter mesto pomočnika direktorja. Upravni odbor je odobril tudi sklepe glede položaja personala. uslužbenega pri konzorciju. Najvažnejši del seje pa je bil posvečen proračun za leto 1954. po katerem bo pokrajinski konzorcij za boi proti tuberkulozi imel 73.600.000 lir stroškov, od katerih bo šlo za vzdrževanje poliklinik v Gorici, Gradiški, Tržiču in Gra-dežu 12.605.000 lir, ostalo pa za tuberkulozne v bolnicah, doma ali za otroke in družine bolnih. Marvin, delavec Villibaldo Ee-pez in frizerka Albina Bezzi, Marino Roldo in delavka Er-silia Cappuccio. delavec Al-fonso D’Andrcis m bolničarka Fedia Zuch, uradnik Glavko Jurasek in učiteljica Neda Gravner. SPOROČILO POKRAJINSKEGA LOVSKEGA ODBORA Lovski koledar za zimo in spomlad Kdor bo pobijal zaščiteno divjačino, mu bo odvzeto dovoljenje za lov in orožje Pokrajinski odbor za lov je na podlagi pravilnika sestavil sledeči z i m-sko-porn 1 ad a n -skl lovski koledar za leto 1954: 1. razen alpske cone je lov na kljunače, divje golobe, eo-— v .. .« | lobice, drozge, brinovke, škr- rozar V dimniku j jance, sokole, ščinkavce, vra-Včeraj okrog 12.20 se je v j ne'. P*ovcc in dolgokrakc do-stanovanju Ferrera Mizerlta v I v°Ijen 'e do 31- marca 1954; 1:1 Crispi 4 vnel dimnik. Na 2. lov na plovce in dolgo- V soboto, 9. januarja ob 19.30 in v nedeljo, 10. januarja ob 16. ori bo otroška dramska skupina iz Standreža priredila bajko Pavla Golie v treh slikah Geriči dvorani ,,Zlati pajek' Vstopnice so v predprodaji od dane, naprej na sedežu ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli št. 1 ter v Standrežu pri Miri Pavletičevi. Sedeži 150 lir stojišče 100 lir — otroci 50 tir, Dvorana bo zakurjena. — Vabljeni v*i, posebno pa šoliki otroci ! krai so prišli gasilci, ki so v kratkem času pogasili ogenj. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 4 tisoč lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 27. decembra do 2. januarja 7 rojstev, 18 smrti, 7 oklicev in 6 porok Rojstva: Franca Morvig, Ana Marija Andrian. Mouro Pisa-roni, Clarn Carli, Marija Pintar. Alessio Mozetič. Marzia Culot. Smrti: 85-letni upokojenec Giovanni Cossier, 78-letni miner Valentin Pintar, 81-letni upokojenec Jož>ef Blokar, 70-let na Giulia Brusie vd. de Pe-tris, 89-letna Maria Bonaftn vd. Cattarinich, 71-lotni upokojenec prof, Bruno Grigna-schi, 69-letni Franc Cecotti. 73-letna Melania Veechi por. Cabaasi, 53-letna Lucija Azzo-ni, por. Ferrarini. 58-letni mestni stražnik Jožef Novelli, 58-letna učiteljica Antonietta Antonelli, por. Damiani. 47-letni pek Henrik Kodermac, 46-letna Maria Okroglic, por. Damian, 67-letni Alojz Štolfa, 67-letni industrialec Raimond Cappclla, 84-letna Maria Corsi, vd. Markočič 55-letnl zidar Franc Bergnaz, 75-)etni upokojenec Peter Ven-chiarutti. Oklici; brivec Silvij Giudici in delavka Irma Cndez, električar Marij Sutteri in delavka Dolores Marvin, policijski stražnik Ferdinana Cotoloni in Antida Romanelli, zdravnik Anton Morgante in učiteljica Raffaela Scarano, učitelj Aloj* Pilon in učiteljica Giuliana Montanari. železniški uradnik Telesforo Giansante in Marija D’Achille, univerzitetni dijak Franco D’Amore in univerzitetna dijakinja Marija Fonta-nin. Poroke: agent policije Remi-gio Cariello in šivilja Bernar. dina Gregori, delavec Mario krake, izvzemih kljunače in vodno kokoško, se nadaljuje do 19. apTila 1954 samo v občini Gradež; 3. dovoljen je tudi ptičji lov z mrežo na divje golobe, golobice, škorce, plovce in dolgo-krake, izvzemši kljunače, do 31. marca 1954; 4. lov na divjo raco se zaključi 28. februarja 1954- Se vedno je prepovedana raba prepelic in grlic za zračni met, Vis« psi, ki bodo najdeni po cestah ali na poljih brez varstva, bodo smatrani za zapuščene in gospodar bo kaznovan. Za prepovedi, dovoljenja itd. glede lova, veljajo pravila enotnega zakonika za lov od 5. junija 1939 štev. 1016. Obvešča se tudi, da člen 79 enotnega zakonika predvideva med drugim preklic lovskega dovoljenja in zaplembo potrebnega orodja za lov tistim, ki pobijajo stalno zaščiteno divjačino v nedovoljenem času. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan In po-noči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta 18 • tel 21-24. Nakazilo za tekoče gorivo Avtomobilski klub iz Gorice sporoča, da se bo pričelo razdeljevanje nakazil tekočega goriva za mesec januar 13. t. m. In ne na 6. kakor po navadi. Obnovile zapadle osebne izkaznice Goriško županstvo obvešča občinstvo, da so na podlagi člena 3 zakona P. S„ osebne izkaznice veljavne 2a dobo treh let. Zato naj vsi tisti, ki imajo stare osebne izkaznice, poskrbijo za čimprejšnjo obnovitev, kajti stare izkaznice so neveljavne. sreč: 2 mrtva in 15 ranjenih; v decembru 17 hesrej in 13 ranjenih. V letu 1952 pa je črna kronika zabeležila 169 nesreč s 15 mrtvimi in 93 poškodovanimi. Pri prometnih nesrečah, ki so se dogodile v preteklem letu, je bilo poškodovanih 62 avtomobilov, 37 motociklov in lahkih motornih vozil, 58 scoo-terjev, 18 tovornih vozil, 48 koles, 6 avtobusov, 4 vozovi in 20 pešcev. KINO CORSO. 17; »Afriški zaklad«, J. Jones in G. Lollobrigida. VERDI. 16: »Počitnice gospoda Hulota#, J. Bogart in J. Tati. CENTRALE. 17: «Kidrl, morski ropar#, barvni _fi.hn, Gianni !n Pinotto. VITTOR1A. 17: «Robin Hood», barvni film, E. F!ynn„ MODERNO. 17: «Pepelka», barvni film, W. Disneya. TRENING TEKMA ZA NASTOP PROTI ANGLIJI A-iiibšIvo je zmagalo s 3:0 Strelca sta bila Pivatelli (2) in Virgili V Ce (Nadaljevanje s 3. strani) zdravnik bobnič predreti' — poseg sam je popolnoma nenevaren — lahko z ušesnim zrcalom natančno določi mesto, kjer ga bo predrl. Bolečine v ušesu je treba na vsak način lajšati in omiliti. kajti te bolečine so tako močne, da otrok ne spi m tudi telesna odpornost se manjša. Najboljše . sredstvo proti bolečinam jc toplota, k* poleg tega. da omili bolečino tudj pospešuje zdravljenje. Suha toplota (termofor, električna blazina, vrečice s toplim peskom ali topjim lanenim semenom) ali pa vlažna toplota (topli vlažni ovitki) sta enako učinkoviti. Vlivanje toplega olja v uho je sicer staro ljudsko sredstvo, tona popolnoma nepotrebno in odveč, kajti zmanjšanje bolečin laže dosežemo s toplimi obkladki. Olje je celo škodljivo, saj olje v ušesu zdravnika pri preiskavi le ovira. Tudi obsevanje (diatermija, kratki valovi) je pri bolečinah v ušesu koristno. Večina obolenj srednjega u-šesa se pri otroku ob dobri negi in pravilnem zdravljenju uspešno pozdravi tako, da bol-nijj zopet normalno sliši. So pa tudi otroci, ki nagibajo k ušesnim boleznim Skrbno moramo paziti, da se ti otroci ne prehlade, kajti le na ta način lahko do neke mere preprečimo vnetje v srednjem ušesu. FLORENCA, 6. — Malo je bilo gledalcev na občinskem stadionu, kjer je bila tekma med dvema moštvoma kandidatov za mladinsko reprezentanco, ki bo 20. januarja nastopila v Bologni proti repre-zetanci Anglije. Vreme je bilo mrzlo in oblačno. Pa tudi vsi pozvani nogometaši niso prispeli, med njimi tudi Maldi-ni. član Triestine. Czeizler je poslal na igrišče naslednji dve moštvi; Moštvo A; Stefani (Atalan-ta); Mihalič (Sampdoria), Coi_ sini (Atalanta); Turchi (Bologna), Bernasconi (Atalanta), Inverriizi (Udinese); Conti (Sampdoria), Pivatelli (Bologna), Virgili (Udinese), Tor-tul (Sampdoria), Savioni (No-vara). Moštvo B: Dreossi (Lecce); Rosa (Pavia), Perin (Pavia); Masiero (Marzotto), Lancioni (Vicenza), Corti (Monza); A-gnoletto (Padova), Olivieri (Spal). Brighenti II, (Inter), Colombo (Monza), Lonardi (Verona). Prvi gol so dosegli zeleni (moštvo A) v 20'. Invernizi pošlje naprej Contija, ki poda Pivatelliju; ta neubranljivo strelja. Dve minuti pozneje Virgili z volejem poviša na 2:0. Ker branilcev pravzaprav ni bilo, je bil Czeizlc? v drugem polčasu prisiljen popolnoma spremenit: B moštvo, čeprav z istimi igralci. V moštvu A je namesto Tortula na stopil Colpmbo. V. 7’ pride žoga po lepi triangolaciji Co.i-ti - Virgili _ Colombo do Pi-vatellija, ki postavi rezultat 3:0, ki se potem do konca igre ne spremeni. ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Španija-Turčija 4:1 (1:1) MADRID, 6. — Na stadionu Chamartin, ki ga je občinstvo natrpalo do zadnjega prostorčka, je bila danes prva tekma med špansko in turško reprezentanco v okviru tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo. Zmagali so Spanci s 4:1 (1:1). Napadati so pričeli Turki, toda do gola pridejo najprej Spanci. V 13' srednji napadalec Venancio uspešno izkoristi predložek levega krila Gain-zc. Spanci še napadajo, toda Turki si spet opomorejo in v 31' dosežejo gol po srednjem napadalcu Recepu. Takoj v začetku drugega polčasa si Spanci zavarujejo rezultat z dvema goloma, ki sta si sledila v manj kot dveh minutah. Gainza ie v 2' dosegel drugi španski gol. Takoj za tem je uspešno še desno krilo Miguel in rezultat je 3:1. Vendar pa Turki še ne popuste. V 20’ strelja leva zveza Alsuam proti golu; turški vratar je slabo postavljen in ne uspe ubraniti. Petega gola domačinov pa sodnik, Francoz Vincenti, ne prizna. Ker sta v tej skupini (VI.) samo Španija in Turčija, bo morala španska reprezentanca v Turčiji doseči vsaj neodločen rezultat, da se plaši rt v finale Na moštvenem turnirju na Dunaju je zmagal beograjski Partizan Na pragu novega leta so na Dunaju slovesno izročili Partizanu prehodni pokal «Wiener Kuriera* kot nagrado za zmago na moštvenem turnirju »Mitropa Cup». Končni vrstni red je naslednji: l. Partizan (Beograd) 16 točk, 2. Hitzing (Dunaj) 13, 3. ZUriško šahovsko društvo 11,3, 4. Miinchensko šahovsko društvo 9,5, 5. Salzburško šahovsko društvo 5,5, 6. Šahovsko društvo Anturerpen 4,3 točke. Partizan jc nastopil v tcj-le postavi: dr. Trifunovič, Milič, Djuraševič, Božič in Trajko-vič. Proti Antwerpnu in Salzburgu so dosegli rezultat 4:0, proti Zurichu 3,5:0.5, proti Hitzingu 2,5:T,5 in proti Miin-chenu 2:2. Tudi v boju proti miinchenskim šahistom bi lahko želi zmago, vendar je bil ta dvoboj v zadnjem petem krogu, ko je bil končni uspeh že popolnoma gotov. V moštvu Partizana so se vsi odlikovali z izvrstno igro. Nekdanji državni prvak dr. Trifunovič je med drugim na prvi deski premagal tudi znanega švicarskega mednarodnega šahovskega mojstra Chri-stofla. Četudi je Partizan nastopil brez Gligoriča, Andriča in Karaklajiča, je njegovo moštvo potrdilo svojo vrednost. Ce bi nastopil v popolni postavi, bi Partizan lahko premagal tudi marsikatero državno reprezentanoc. Turnir v Hastingsu HASTINGS, 6. V angleškem mestecu Hastingsu se je ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Napoii-Legnono 1:0 (0:0)' NEAPELJ, 6. — Zaostala prvenstvena tekma med Napolt. jem in Legnanom se je od igrala danes Vreme tudi tokrat ni bilo naklonjeno in dež je spremenil igrišče v veliko lužo. Jeppson je z golom v 9’ drugega polčasa odločil tekmo v korist Napolija. Golov bi bilo lahko še več, če bi bila mogoča normalna igra. Vendar pa se je Legnano tudi dobro branil. MILAN. 6. — Italijanska nogometna zveza je sprejela na današnji seji naslednje sklepe o disciplinskih kaznih: za dve nedelji sta diskvalificirana Eliani (Roma) in Ballac-ci (Bologna), za eno nedeljo pa De Angelis (Gonoa). Opomin sta dobila; Bacci (Fio-rentina) in Castaldo (Udinese). Denarno globo pa bodo plačali; Cervellati (Bologna) 12.000, Mari (Sampdoria) 9000, Rota (Atalanta) 6000. Lazio pa mora plačati 75 000 lir globe. TRIESTINA NA ČETRTEM MESTU Senzacijo predstavlja zmaga Reyerja proti Virtus v Bologni REZULTATI : Favia - Itala 48-47 (30-24) Gira - »Junghans 54-39 ( 30-18) Borletti - * Varese 71:69 (36-34) Triestina-Gorizian. 60-56 ( 33-21) fieyer - =1« Virtus 50-49 (21-20) Roma - *Benclli 40-38 (18-18) Zaostala tekma: Virtus-*Goriziana 50-46 ( 2017) E včerajšnjima tekmama med Borlettijem in Varese ter Goriziano in Virtus se je zaključilo deveto kolo italijanskega košarkarskega prvenstva. Za senzacijo zadnje nedelje sta poskrbela Virtus in Re-yer, ki je kot gostujoče moštvo z dna lestvice uspel v Bologni premagati Virtus, še nedavnega pretendenta za prvo mesto. V moštvu Virtus najbrž ni bilo vse v redu, to Za melioracijo goriškega Krasa lani vložili nad 20 milijonov din Goriško pokrajino večkrat • Tako je bil letošnji prirastek I leti gozd pogorel, v Podkraju, opisujemo kot ploden vrt, cvetoč sadovnjak in deželo rodovitnih vinskih gričev. In vendar je na Goriškem mnogo krajev, ki kažejo «gola rebra#. Tako skalnati Sabotin in njegovi sosedje, ki se dvigajo nad Novo Gorico. V oči bodejo redko obraščena pobočja gora, ki se dvigajo nad Vipavsko dolino in kraške vzpetine. 21e od osvoboditve se trudi ljudska oblast, da bi tou ustvarila u-meten gozd in s tem zadržala Krasu toliko potrebno vlago in ga obranila pred burjo. Nič manj važna pa ni tudi pridobitev novih gozdnih površin za potrebe . našega gospodarstva. Za jnelioracljo in pogozdovat duglazije 96 cm v višino. Tudi | Otlici, Kovku, Kobilici pri črni oreh kaže, da se bo prilagodil tukajšnjim podnebnim in zemeljskim razmeram. Ko bodo gozdarski strokovnjak: proučili z opazovanjem prila-gojevanje teh rastlin, nameravajo področja Brd pogozditi z njimi. V letošnjem jesenskem in pomladanskem pogozdovanju so bila glavna pogozdovalna dela na Fajtovem hribu. Pri pogozdovanju je bilo I. Rieder (Avstr.) I’22”4; 2. Oberatffner (Avstr.) 1’22"7: 3. Nogglor (It.) 1’28"; 4, Burrini (It.) 1’26'T; 5. Viotto (It.) 1’27”3; 6. Alverž (It.) r27"8; 7. Zaunor (Avstr.) 1’27”8; 8. Gartner (It.) 1’28'T; 9, Minuz-zo (It.) 1’28"2; 10. Lacedelli (it.) i*2r 10. in 14 januarja tekmi Mehika • ZDA XE\V \ ORK 6. — Nogo-mehio moštvo ZD \, ki bo 10 in M.1 t; m. nastopilo proti rcpreze'n'anci Mehike v sli-nunacijskih tekma!) za »vo-tovno prvenstvo, bo jutri od ■ potovalo v Mevico City. Za-r idi finančnih težav bo moštvo ZDA odigralo obe tekmi na tujem terenu. SANREMO, 6. — Italijanska boksarska reprezentanca te premagala belgijsko reprezentanco z 18:2. 4* 4> T Ray «Sugar