List 43.
Politiški oddelek.
Štajerski Slovenci in deželni zbor.
Kakor je znano, so vlani ostavili štajerski Slovenci deželni zbor, ko so se vse nemške stranke bile zjedinile proti osnovi dvojezične celjske gimnazije. Ta čas se je bila najočitneje pokazala krivičnost štajerskih Nemcev brez izjeme. Vodja konservativne nemške stranke na Štajerskem, Karlon, se je bil postavil na čelo tej zaroti, kar pač nam najbolje dokazuje, da nemški konservativni stranki Slovenci ne smemo preveč zaupati. Da se je vlada ozirala na želje štajerskega deželnega zbora, bi Slovenci tudi še sedaj ne imeli dvojezične gimnazije v Celji in bi jo najbrž morali čakati do sodnjega dne. Slovencem pri tacih razmerah ni druzega kazalo, kakor osta-viti deželno zbornico v Gradci.
Njih tedanji odločni korak je odobravalo vse slovensko prebivalstvo na Dolenjem Štajerskem. Nemcem pač ni bilo po volji, posebno konservativci bili so jako iznenadeni, kajti niso mislili, da bodo slovenski poslanci imeli toliko poguma. Mislili so, da bodo vse mirno pretrpeli, kakor so tedaj, ko so jih konservativci opeharili za jeden sedež v deželnem odboru.
Nemškim konservativcem se je bila pripetila nezgoda, da v kmetski skupini niso imeli več večine brez Slovencev in zatorej sami niso mogli spraviti nobenega svojca v deželni odbor. Kmetska stranka je bila pripravljena s Slovenci pogajati se glede tega mandata. Nemški konservativci se boječ za svoj vpliv, obljubili, da bodo čez 6 let volili Slovenca v kmetski kuriji v deželni odbor, ako podpirajo Slovenci njih kandidata. Slovenci so oddali g. Karlonu svoje glasove in bil je deželni odbornik.
Minolo je šest let. Pri novih volitvah je sreča nemškim konservativcem bila milejša, in zopet so imeli večino v mestni skupini. Nemški konservativci so pa besedo snedli in volili zopet Nemca za deželnega odbornika. 400.000 Slovencev je pa še nadalje ostalo brez de-
želnega  odbornika.    Seveda  takim  ljudem na ljubo Slovenci niso mogli več ostati v deželnem zboru.
Neljub je pa bil izstop Slovencev iz štajerskega deželnega zbora tudi koalicijski vladi. Najbolj je pekel grofa Wurmbranda. On je tedaj bil prišel v Gradec in je z njegovim posredovanjem se bila dosegla dotična resolucija, Mislil je na ta način preprečiti dvojezično gimnazijo v Celji. Delal je dvoumno. V ministerstvu se ni upal z vso odločnostjo upirati tej gimnaziji oziroma izstopiti, ako bi njegove besede nič ne izdale, in je mislil svoj namen doseči po ovinkih, a dosegel je le, da so Slovenci izstopili iz štajerskega deželnega zbora in so se tako krivice, ki jih delajo štajerski Nemci Slovencem, svetu razkrile.
Štajerski deželni zbor sedaj ni več zastop vse dežele štajerske, ker tretjina prebivalcev v njem ni zastopana. Te razmere so nenaravne in gotovo ne bode nobena parlamentarna vlada mogla trpeti, da bi to dolgo trajalo. Prej ali slej se bodo začela pogajanja za vstop Slovencev v deželni zbor. Posebno bodo pa še hrepeneli nemški konservativci, da bi se Slovenci povrnili.
Celjska dvojezična gimnazija jih je pripravila pri volilcih ob veljavo. Da niso v deželnem zboru glasovali proti njej, bi še ta stvar ne bila dobila nobenega pomena. Tako so pa tudi kmetje nemški jeli misliti, kdo ve za kake nemške koristi da se gre, in ne morejo odpustiti svojim poslancem, da so v državnem zboru drugače glasovali. Nemški nacijonalci po deželi sedaj pridno rujejo proti konservativcem in prav lahko se pripeti, da poslednji zgube večino v kmetski skupini in zgube svojega deželnega odbornika, ako Slovencev ne bode v deželnem zboru, da bi jih podpirali.
Slovenski poslanci so se že odločili, pod katerimi pogoji pojdejo v deželni zbor. Njih želje niso pretirane. Ne zahtevajo razdelitve deželnega zastopa, niti šolskega sveta, niti razdelitve politične uprave. Njih želje so v primeri z željami tirolskih Italijanov, katere liberalci vedno zagovarjajo, jako skromne.
------    426------
Pred vsem zahtevajo, da naj se zagotovi Slovencem jeden sedež v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu. Slovenski poslanci niti ne zahtevajo, da se katero dosedanjih deželnoodborniških mest prepusti Slovencem, zadovoljni so celo, če se število odbornikov pomnoži. Zahteva Slovencev je pač le pravična. Tretjina prebivalstva štajerskega je slovenska, a sedaj nimajo nobenega deželnega odbornika. Prav za prav bi že pri sedanjem številu deželnih odbornikov Slovenci morali imeti dva. Vidi se torej, da smo jako skromni, če se zadovoljimo le z jednim. Štajerski deželni šolski svet ima pa odločevati tudi o slovenskih šolah in je torej krivično in nepostavno, če ni v njem nobenega Slovenca, ki bi branil slovenske pravice.
Nadalje zahtevajo Slovenci, da se ne sklene zakon, po katerem bi se okrajnim šolskim svetom vzele vse pravice glede imenovanja učiteljev. Štajerski Nemci hočejo namreč s posebnim zakonom izročiti vse dotične pravice deželnemu šolskemu svetu, da bi potem lahko preganjal po svoji volji slovenske učitelje. Slovenci se torej moramo že iz interesov za narodni obstanek braniti takemu zakonu.
Nadalje Slovenci zahtevajo, da se vpelje na nižji deželni gimnaziji v Ptuji in v deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru slovenski učni jezik. Ti dve šoli sta namenjeni pred vsem za Slovence in zatorej moramo Slovenci zahtevati, da se na njih razlaga v slovenščini. Nemci se bodo seveda temu najbolj upirali. Koliko boja je bilo za celjsko dvojezično gimnazijo, še huje se bodo pa štajerski Nemci upirali ptujski, ker imajo odločitev v svojih rokah, ker je deželna. „Tagespost" piše, da Nemci ne pojdejo skozi ta kavdijsko iglo. Mi sicer tudi ne pričakujemo, da bi se štajerski Nemci precej udali, a če Slovenci ostanejo stanovitni, bodo pa naposled le dosegli, kar žele. Gospodje na Dunaji bodo o stvari drugače sodili in vlada pa lahko vpliva precej tudi na razmere v Gradci. Tako je vladi vsak čas mogoče odtrgati Nemcem mandate južnoštajerskih mest in trgov. Veleposestniki tudi ne stoje na nemškoradikalnem stališči. Zato ni povse nemogoče, da se razmere v Gradci nekoliko premene, ako bodo le gospodje na Dunaji porabili svoj vpliv. Pred vsem pa je treba, da Slovenci ostanemo vztrajni, drugo bode že prišlo samo po sebi.