DAN JLA - PRAZNIK VSEH Dan JLA - 22. december je skupni vojaški praznik, ki ga proslavljajo celotne oborožene sile SFRJ. Po obsegu in načinu proslavljanja je to splošni ljudski praznik oziroma dan splošne ljudske obrambe, ki ga praznujejo v družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela in družbenih organizacijah, šolah in sploh v vseh strukturah naše samoupravne socialistične družbe. Že vrsto let proslavljajo pripadniki aerodroma Cerklje, starešine, vojaki in civilne osebe, zaposlene v JLA, ta dan skupaj z delovnimi ljudmi in občani, mladino in pionirji Posavja v obliki raznih aktivnosti in manifestacij in na ta način manifestirajo enotnost oboroženih sil ter naših narodov in narodnosti. Znano je, da so po nastanku, značaju, nalogah in sestavu naše oborožene sile oborožene sile vseh naših narodov in narodnosti. Ne samo med NOB, temveč tudi v povojnem obdobju so se velikokrat pokazale enotnost ljudstva in oboroženih sil ter pripravljenost obo- roženih sil, da priskočijo na pomoč ljudstva v najtežjih situacijah. Zato smo z vsebino proslav poudarjali dejstvo, da so naše oborožene sile ter sistem in koncepcija splošne ljudske obrambe pomemben faktor stabilnosti naše družbe, ker odvračajo morebitnega napadalca in vse sovražnike, ki bi na kakršenkoli način skušali ogroziti naš samoupravni socialistični razvoj, svobodo in integriteto Jugoslavije. Vse to je vplivalo, da smo pričeli s pripravami na proslavo JNA pravočasno Skupno s predstavniki občinskih štabov teritorialne obrambe, občinskih sekretariatov za splošno ljudsko obrambo, občinskih zvez prijateljev mladine, samoupravnih interesnih skupnosti za telesno kulturo in drugih struktur v občinah Brežice, Krško in Sevnica smo že v novembru izdelali konkretni načrt proslavljanja. Stremeli smo za tem, da trajajo predpraznič-ne dejavnosti dlje časa in da se okrepijo v decembru ter neposredno pred dnevom JNA. Pilot ZORAN TOMIČ (pri lestvici) prejema čestitke starešin za uspešnoopravljeno nalogo DRŽAVNA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA ZRVS Na občinski proslavidneva Jugoslovanske ljudske armade v Krškem so bila podeljena državna odlikovanja, s katerimi je Predsedstvo SFRJ odlikovalo: za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM DUŠANA VLAD1ČA, za zasluge na področjujavnega delovanja, ki pomeni prispevek k splošnemu napredku države Z REDOM REPUBLIKE ZBRONAS-TIM VENCEM RAFAELA OROŽNA, za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO DRAGICO STANIČ, za zasluge in dosežene uspehe pri delu, kije pomembno za napredek države Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM JOŽETA MOLANA, KARLAOMERZUJA, VINKA POLJANCA, LEOPOLDA STANKA in JANEZA URŠ1ČA, za prispevek pri socialistični izgradnji države Z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD VINKA P1RCA. Priznanja so na tej proslavi prejeli tudi zaslužni člani iz vrst rezervnih vojaških starešin ter še nekateri drugi: PLAKETO ZRVS JUGOSLAVIJE ANTON ALEORO, predsednik OK ZRVS Krško, in DUŠAN ŽUNIČ, ZLATO ZNAČKO ZRVS JUGOSLAVIJE BLAŽKOLAR PRIZNANJE RK ZRVS SRS STAŠOČUBERin MARJAN MOLAN, PRIZNANJE OK ZRVS KRŠKO H1LDA BOŽIČ in STRELSKA SEKCIJA TVD „PAR-TIZAN"LESKOVEC. STRAN 2___________ NAŠ GLAS Št. 23-22. december 1983 POTEK PREDPRAZNIČNIH AKTIVNOSTI AKTIVNOSTI ZA ŠOLE: Razpisali smo natečaj za učence osnovnih šol na temo MI VSI SMO ARMADA. Na natečaj je prispelo 153 sestavkov iz 20 osnovnih šol. Najboljše bomo nagradili s knjižnimi nagradami. Soorganizatorice tega tekmovanja so občinske zveze prijateljev mladine občin Brežice, Krško in Sevnica. OBISKI ŠOL: Naši starešine in vojaki so obiskali skoraj vse šole v Posavju in seznanili učence z življenjem in delom pripadnikov JNA. Učenci so imeli priliko po-bliže spoznati vojne poklice oz. poklic oficirjev JLA. Poleg tega so v sodelovanju med nekaterimi šolami in vojaškim klubom organizirane kultumo-zabav-ne prireditve v čast dneva JNA. ŠPORTNA TEKMOVANJA: Organizirali smo športna tekmovanja med enotami aerodroma ter med ekipami aerodroma in posavskih občin v naslednjih disciplinah; šahu, namiznem tenisu, odbojki, kegljanju in streljanju. V BESEDI IN SLIKI: V naših enotah urejamo ilustrirane stenske časopise in fotočasopise z motivi in zapisi iz življenja dela JLA. Podobne aktivnosti se odvijajo tudi v naših šolah. Tako je praznik JNA prisoten v sliki, besedi in v obliki različnih aktivnosti v vsaki naši šoli in enoti. PRAZNIČNE AKTIVNOSTI Neposredno pred praznikom bomo organizirali svečane akademije v občinah, na katerih bodo podeljena odlikovanja, priznanja, nagrade in napredovanja v višji čin rezervnih starešin JLA. Osrednja proslava bo dan pred praznikom v Sevnici. Višek praznovanja bo na sam dan JLA - 22. decembra na aerodromu Cerklje s svečanim zborom vseh pripadnikov naših enot. Tudi tu ne bodo pripadniki aerodrom-skih enot sami, saj bodo svečanosti prisostvovali predstavniki struktur iz posavskih občin in najmlajši. TOVARIŠKO SREČANJE: Na sam praznik bomo organizirali tudi tovariški večer za starešine in njihove družinske člane, pri čemer ne bomo pozabili na upokojene in rezervne starešine ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij, OZD in drugih institucij. SVEČANI SPREJEM: Naj povemo še, da bo komanda aerodroma priredila sprejeme za najmlajše pionirje iz vseh posavskih občin, prav tako pa tudi sprejem za predstavnike družbenopolitičnega življenja v občinah, ter za upokojene in rezervne starešine. To so samo nekatere izmeu aktivnosti, ki smo jih organizirali ob našem skupnem prazniku. S temi aktivnostmi in s sodelovanjem med letom poglabljamo sodelovanje ir enotnost naših enot z Ljudmi teh krajev. Podpolkovnik NEDELJKOIVKOVIC Priprava letala OREL pred poletom; pilot s skupino tehnikov in mehanikov Elektrarna izpolnila plan Sedemnajst dni pred koncem leta je proizvedla 3,3 milijarde kWh KRŠKO, 15. decembra-JE Krško je izpolnila plan proizvodnje električne energije. 17 dni pred koncem leta je proizvedla 3,3 milijarde k\Vh, kar predstavlja nekaj več kot 38 odstotkov celotne pridobljene električne energije v SR Sloveniji v prvih 11 mesecih. Če bo elektrarna do konca leta obratovala kot sedaj z vso močjo, bo za 4 odstotke presegla plan proizvodnje električne energije za leto 1983. JE Krško letos od celotnega obratovalnega časa v 78% delala z vso močjo. Za tako uspešno proizvodnjo se je treba zahvaliti dobri usposobljenosti sistemov elektrarne in prizadevnost zaposlenih, predvsem vzdrževalcev, tudi delavcev drugih domačih delovnih organizacij. Ti so se še posebej izkazali med letošnjim prvim remontom elektrarne in prvo menjavo goriva. Št. 23 -. 22. december 1983 NAŠ GLAS STRAN 3a SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Predsednica Zbora združenega dela LIDIJA HOČEVAR, predsednik Zbora krajevnih skupnosti FRANC RAKAR in predsednik Družbenopolitičnega zbora ANTON VODIŠEK sklicujejo SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V TOREK, 27. DECEMBRA 1983, OB 16. URI V SEJNIH DVORANAH A, B IN C SO KRŠKO. PREDVIDENI DNEVNI RED SEJ: 1. Določitev dnevnega reda 20. oz. 19. oz. 18. seje zbora (vsi zbori) 2. Potrditev zapisnika 19. oz. 18. oz. 17. seje zbora (vsi zbori) 3. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 — prostorski del (vsi zbori) 4. Informacija o izvajanju nalog na področju izvoza v letu 1983 in o možnostih za povečanje izvoza v letu 1984 (samo ZZD) 5. Poročilo o uresničevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v letu 1983 — s smernicami za nadaljnji razvoj v letu 1984 (vsi zbori) 6. Osnutek odloka o zakloniščih- v občini Krško (vsi zbori) 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Krško za leto 1983 (ZZD in ZKS). 8. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v prvem trimesečju 1984 (ZZD in ZKS) 9. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1984 (ZZD in ZKS) 10. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ZZD in ZKS) 11. Predlog odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene kvadratnega metra stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Krško (ZZD in ZKS) 12. Predlog odloka o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Krško (ZZD in ZKS) 13. Sklep o višini vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (ZZD in ZKS) 14. Predlog odloka o ustanovitvi in delovnem področju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško (ZZD in ZKS) 15. Predlogi sklepov za izdajo soglasij (ZZD in ZKS) 16. Predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti (samo ZZD) 17. Volitve in imenovanja (vsi zbori) 18. Vprašanja in predlogi delegacij oz. delegatov (vsi zbori) Med zaključevanjem redakcije smo izvedeli: DNEVNI RED SEJ ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI BO PREDVIDOMA RAZŠIRJEN ZA TOČKO: — Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. SKUPŠČINSKI ZBORI SO 17. NOVEMBRA SPREJELI Potem ko so delegati soglašali s predlaganim dnevnim redom in potrdili zapisnik prejšnje seje zbora, so sprejeli naslednje sklepe: SPREMEMBE DRUŽBENEGA PLANA NUJNE! — Po temeljiti in obsežni razpravi so delegati v zvezi s ..Predlogom dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985" ugotovili, da predlagane spremembe izhajajo iz dejanskih razmer, ki nujno narekujejo spremembe temeljnih planskih dokumentov. Vsi temeljni nosilci samoupravnega planiranja naj nadaljujejo z aktivno obravnavo in pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985, o tem bo v prihodnjih mesecih organizirana razprava. Pred predložitvijo dogovora v podpis podpisnikom naj IS prouči predlagane spremembe in dopolnitve dogovora in jih, če je možno, v predlogu dokumenta upošteva. Temeljni nosilci planiranja naj bi do 15. decembra letos v organih upravljanja sprejeli sklep o pristopu k tem dokumentu. REPUBLIŠKA RESOLUCIJA 1984 — Delegati so imeli na ..Osnutek resolucije o politiki družbenega razvoja SR Slovenije v 1984. letu" nekatere pripombe, vendar so dali dokumentu podporo. Delegata na seji republiške skupščine 23. 11. 1983 so pooblastili, naj pripombe iz razprave posreduje na tej seji. OBČINSKA RESOLUCIJA 1984 — Po temeljiti razpravi in pojasnilu podpred-nika IS IGORJA DOBROVNIKA, da bo predlog občinske resolucije 1984 bistveno spremenjen, so delegati sprejeli ..Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984". Pripombe iz razprave so bile posredovane Izvršnemu svetu, ki naj bi pripravil predlog dokumenta za januarsko sejo skupščinskih zborov. Skupščina je tudi zavezala vse temeljne nosilce planiranja, da morajo svoje plane za prihodnje leto — upoštevajoč usmeritve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije — najkasneje do 15. decembra letos posredovati strokovnim službam IS SO Krško. Komisija in podkomisije za dolgoročni program gospodarske stabilizacije so dobile nalogo, naj se vključijo v obravnavanje planov temeljnih nosilcev planiranja v prvem tednu decembra KAKO SMO URESNIČEVALI DRUŽBENI PLAN OBČINE? — Delegati so v zvezi s prejšnjimi tremi gradivi in v zvezi s ..Poročilom o uresničevanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 v letih 1981, 1982 in 1983" poslušali uvodni ekspoze predsednika Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoi gospodarstva, podpredsednika IS IGORJA DOBROVNIKA, ki je med ostalim podal tudi oceno tekočih gospodarskih gibanj. Delegati so poročilo sprejeli. SLOVENSKI DELEGATI V ZVEZNEM ZBORU — Uvodno obrazložitev k dokumentu ..Poročilo o deli/ delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5.1982 do 31. 7. 1983" je podal ..posavski" član delegacije v Zveznem zboru FRANC ČARGO. Delegati so poročilo sprejeli in pri tem menili, da poročilo realno prikazuje delo slovenske delegacije ter kritično opozarja STRAN 4 NAŠ GLAS Št. 23 - 22. december 1983 na odprta vprašanja in probleme, predvsem glede delegatskega načina odločanja. Delegati SO Krško so zavzeli stališče, naj slovenska delegacija za Zvezni zbor sproti poroča o posameznih pomembnejših problemih, da bi bila zagotovljena vsebinska obravnava vprašanj in širše preverjanje stališč v OZD, občinah in republiki (na tej ravni je praksa že uveljavljena!) Sodelovanje z OZD je treba osredotočiti na obravnavo vprašanj, ki se neposredno nanašajo na položaj in pogoje dela posameznih OZD, kar je-mogoče doseči z večjo povezanostjo delegatov Zveznega zbora s skupinami delegatov za Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije. Na pobudo FRANCA CARGA bo Zbor združenega dela SO Krško 27. decembra obravnaval poročilo o planih OZD naše občine za realizacijo čim večjega izvoza na konvertibilno tržišče v prihodnjem letu. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OSNOVNIH ŠOL — Delegati so sprejeli ..Poročilo o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine z dne 28. 12. 1981 o samoupravni organiziranosti osnovnega šolstva v občini Krško", katerega temeljna ugotovitev je, da se zaenkrat odloži samoupravna reorganizacija osnovnih šol v občini. KAJ PRINAŠAJO SPREMEMBE NOVEGA? — delegati so sprejeli „Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984". Delegat senovske Metalne FRANC MARGON je menil, da bi bilo v bodoče dobro pri takšnih gradivih, kise ponavljajo iz leta v leto na sejah skupščine, primerjati vsebino novih in prej veljavnih členov. Tako bi delegati lažje ugotovili, kaj prinašajo predvidene spremembe novega. ODLOK O DAVKIH OBČANOV — Delegati so sprejeli ..Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov", pripombe obrtniške delegacije pa so bile posredovane predlagatelju dokumenta. POSEBNI OBČINSKI DAVEK — Delegati so sprejeli ..Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve" VOLITVE IN IMENOVANJA - Delegati so soglašali z imenovanjem JOŽETA SKUFCE za predstojnika organizacijske enote Zavod SR Slovenije za šolstvo v Novem mestu. DRAGOLJUBA KUPIRO-VIČA iz Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško pa so imenovali za delegata drušbene skupnosti v Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Krško. KAJ BI DALA. DA BI LAHKO VZELA NASE VSAJ DELČEK BREMENA, KI GA NOSIJO S ALVADORSKI OTROCI VOJNE! — Zdenka Hrastelj LISTAMO PO ZAPISNIKU ALI BESEDA D ELEGATOV Zakaj ne centralna na trdo gorivo? — IVANKA PETAN, delegatka konference delegacij Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško je na 19. seji Zbora združenega dela SO Krško 17. novembra 1983 postavila vprašanje: Skupnost stanovalcev stanovanjskih blokov Cesta 4. julija 67, Cankarjeva 1 in Cankarjeva 1 a navaja, da je SKIS Krško pred dvema letoma napeljevala mimo njihovih blokov cevovod za centralno kurjavo s trdim gorivom za nove bloke v Cankarjevi ulici, ne da bi njihove bloke vezala na omenjeni cevovod, čeprav so to predlagali zaradi visoke cene tekočega goriva. Sedaj so se začela pripravljalna gradbena dela v ..koloniji" na bivšem otroškem igrišču, kjer se bodo gradile nove stanovanjske stavbe. V zvezi s tem so ustno prosili vodstvo SKIS-a, naj bi jih v tej fazi priključili na novo kotlovnico s trdim gorivom, vendar je bil odgovor negativen. Zaradi navedenih razlogov se stanovalci preko delegata Tovarne celuloze in papirja obračajo na gornji naslov z željo, da bi se čimprej razčistilo, zakaj jih SKIS noče ali ne more priključiti na trdo gorivo in s tem poceniti mesečno plačilo kurjave za okoli 100%. Ali se SKIS ne zaveda tega, da takšno ravnanje ni stabilizacijsko in obenem negativno vpliva na počutje ljudi? Drobno gospodarstvo naj bi se pospešeno razvijalo I — Delegacija skupnosti obrtnikov je oddala pisni predlog, kjer ponovno predlaga, da se v okviru programa dela občinske skupščine uvrsti na seje zborov problematika drobnega gospodarstva, predvsem z vidika pospešenega razvoja drobnega gospodarstva, in v tem okviru samostojnega dela, z namenom da se zagotovi ustrezen in skladen razvoj te dejavnosti. Davčnih olajšav deležno malo obrtnikov? — Delegacija skupnosti obrtnikov predlaga, naj Izvršni svet SO Krško skupaj s pristojnimi upravnimi organi pripravi poročilo o tem, koliko samostojnih obrtnikov je že deležno teh olajšav, in oceno, koliko jih bo le-teh deležno po spremembi odloka. V Obrtnem združenju Krško ugotavljajo, da teh olajšav ni deležno veliko obrtnikov. ODGOVORNO »SPROSTITI ZA P O R O"! POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBClNE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 (PROSTORSKI DEL)", KI GA OBRAVNAVAJO VSI ZBORI SO KRŠKO IZ UVODNE OBRAZLOŽITVE: Občinske skupščine morajo uskladiti svoje planske dokumente z „^akonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti" (Uradni list SRS, št. 44/82) in z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Iz „Osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 (prostorski del)" je razvidno, da najboljših kmetijskih zemljišč ne bo možno v celoti obvarovati za kmetijsko proizvodnjo, saj je predvideni razvoj predvsem gospodarskih organizacij možno smiselno in ekonomsko organizirati le v obliki funkcionalnega zaokroževanja njihove dejavnosti v neposredni bližini že obstoječih objektov, pri čemer gre za zemljišča boljše kvalitete (Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Pilot STEVOKOVAČEVIČ pred poletom D. Brezovica Žvabovojl' \ ^i(VRHPOU E//5 ^S X Jr%%°u ' ¦ ' - *" ,.-' \ / Vratno^. , ^y*. i f A ,-_/ Gradec ^Cerov' Al «J G/andovtca 6 70 i, Glavica ^6*8 \ / STRAN 6 NAŠ GLAS Št. 23 - 22. december 1983 Krško — 2,50 ha, Surovina Maribor — 1 ha, RTP pri Nuklearni elektrarni Krško — 2 ha, industrijska cona Zadovinek — 6 ha, stanovanjsko naselje Stari grad — 0,95 ha). Ostala družbena gradnja se bo do konca tega srednjeročnega obdobja odvijala na slabših kmetijskih površinah, podobno pa bo tudi z individualno stanovanjsko gradnjo. JANUARJA — JAVNA OBRAVNAVA DOKUMENTA! Osnutek dokumenta sta na izredni seji 8. decemp/a 1983 obravnavala Izvršni odbor in odbor za prostorsko planiranje Kmetijski zemljiški skupnosti Krško in predlagala, da se ga posreduje v javno obravnavo. V času javne obravnave, ki naj bi bila po sklepu Izvršnega sveta SO Krško v januarju prihodnjega leta, bo potrebno vso pozornost posvetiti temeljiti analizi prostorskih potreb, pri tem pa od porabnikov prostora, ki s svojim razvojem v tem planskem obdobju posegajo po kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, pridobiti dodatno argumentacijo. Javno razpravo bo v sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo koordiniral Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. Na podlagi pripomb in predlogov k osnutku dokumenta na seji skupščinskih zborov in v toku javne obravnave bo Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva pripravil predlog dokumenta, katerega uradni predlagatelj bo Izvršni svet SO Krško. S sprejetjem predloga bo sproščena zapora za izvajanje prostorskega dela družbenega plana občine Krško, ki velja od sprejetja „Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti" O KATEGORIZACIJI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Strokovna podlaga za izdelavo osnutka dokumenta je bil elaborat o kategorizaciji kmetijskih zemljišč. Elaborat je bil izdelan na osnovi kategorizacije kmetijskih zemljišč iz leta 1977, ki je bila dopolnjena v skladu z navodilom o strokovnih merilih za razvrstitev zemljišč v ustrezne kategorije. Predlog kategorizacije, ki je bil izdelan v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo Krško oziroma njenim odborom za prostorsko planiranje, sta na svoji seji sprejela Izvršni odbor (11. julija 1983) in Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti (20. julija). OSNOVNI CILJ: SMOTRNA IN SKLADNA RABA PROSTORA Dokument navaja približno take osnovne cilje: Z opredelitvijo zemljišč, ki naj bi jih trajno varovali, bomo uresničevali poglavitni cilj ohranitve prvotnih naravnih danosti. Vse pomembnejše posege v prostor bomo načrtovali in izvajali na podlagi dolgoročne in vsestranske presoje njihovih vplivov in učinkov. Pri posegih v prostor bomo upoštevali opredelitve: — policentrični sistem poselitve, — načrtno usmerjanje razvoja naselij, — na Krškem polju: razvoj naselij v skladu z naravno rastjo prebivalstva (varovanje kmetijskih zemljišč), — usmerjanje viškov prebivalstva v urbana središča občine (Krško, Senovo, Brestanica, Kostanjevica na Krki), — omogočanje razvoja industrije s smiselnim zaokroževanjem tehnoloških celot, — omogočanje pridobivanja prostora za razvoj drobnega gospodarstva, — spreminjanje le manj kvalitetnih zemljišč v stavbna, — določanje pogojev o ravnanju s prizadeto plodno zemljo, — varovanje zalog pitnih voda z upoštevanjem regijskih interesov, — smotrno pridobivanje in uporaba kamnitih materialov in rudnin, da ne bodo prizadeti kvaliteta voda ter naravno in z delom ustvarjeno okolje, — povečanje stanovanjskega sklada in pridobitev poslovnih prostorov za drobno gospodarstvo z oživljanjem starih mestnih jeder. OPOMBA V ZVEZI S POVZETKOM: Osnovno delegatsko gradivo je obsežno in vsebuje silno množico zelo konkretnih podatkov, ki jih ni možno navajati v kratkem povzetku. Ker bo o gradivu tekla široka javna razprava, je seveda nujno, da sleherni od razpravljalcev pozna gradivo do potankosti, saj bo le tako lahko učinkovito sodeloval v razpravi. Navedemo naj samo še to, da gradivo vsebuje tudi karto občine z vrisanimi varovanimi zemljišči (največ jih je — jasno — v ravninskih predelih občine!) DOMOVINO JE TREBA Z VSEM SRCEM LJUBITI, LE TAKO SE! LAHKO BORIŠ ZANJO — Nataša Ameršek IZVOZNI PLANI Z A 1984 POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..INFORMACIJA O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU IZVOZA V LETU 1983 IN O MOŽNOSTIH ZA POVEČANJE IZVOZA V LETU 1984". KI GA OBRAVNAVA SAMO ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO. Na pobudo ..posavskega" delegata iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ FRANCA CARGA bo ZZD SO Krško na decembrski seji obravnaval poročilo o planih OZD našeobčineza realizacijočim večjega izvoza na konvertibilno tržišče v prihodnjem letu. Iz tabel, ki so sestavni del poročila, je razvidno, da načrtuje izvoz na konvertibilno tržišče 16 OZD v naši občini: Tovarna celuloze in papirja ..Djuro Salaj" Krško, Kovinarska Krško, SOP Krško, 2ito—TOZD Imperial, Novoles—TOZD Sigmat Brestanica, Iskra—TOZD IEZE Kostanjevica, Metalna—TOZD TGO Senovo, GG—TOZD Bohor Senovo in TOZD Gozdarstvo Kostanjevica, Lisca— TOZD Šivalnica Senovo, M—TOZD Hotel Sremič Krško, Novoles—TOZD Bor Krško, Transport Krško, M—Agrokombi-nat Krško, Labod—TOZD Libna Krško in SGP Pionir—TOZD Gradbeni sektor Krško. Izhodišča za priprave izvoznih oz uvoznih planov je sprejela skupščina SISEOT (Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino). Ob upoštevanju teh izhodišč in lastnih možnosti so OZD v naši občini pripravile plane, ki predvidevajo naslednje skupne rasti — 17,9-odstotno rast izvoza na konvertibilno tržišče, — 41,3-odstotni padec izvoza na klirinško tržišče, — 6,9-odstotno rast izvoza na obe tržišči skupaj, pri čemer je seveda treba Št. 23 - 22. december 1983 poudariti, da bo glavni delež izvoza in tudi povečanje prispeval naš papirno-celu-lozni velikan. Izvršni svet v svojih stališčih poudarja, da je informacija, ki jo bodo obravnavali delegati ZZD, zgolj izhodišče za razpravo, ki naj bi informacijo vsebinsko dopolnila. Posebej je treba oceniti možnosti tistih OZD, ki se premalo vključujejo v izvoz oziroma ni bistvenih premikov pri povečanju prodaje njihovih izdelkov na zunanje tržišče. IS tudi ugotavlja, da izvozni rezultati M—Agrokombinata niso celovito prikazani v okviru te DO, zato bo potrebno za to poskrbeti. Izvršni svet tudi ugotavlja, da je bil letošnji izvoz v globalu enak lanskemu in da nismo dosegli načrtovanih rasti, ker so bili usklajeni plani za letošnje leto nižji od realizacije 1982. Pri nekaterih OZD je prišlo do „izpada", plani so bili preseženi le v papirni in tekstilni industriji. Cilj, da se uvoz pomembneje zmanjša, pa je bil dosežen. GARANCIJA JE ŠIROKA IN DOBRA USPOSOBLJENOST POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..POROČILO O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRU2BENE SAMOZAŠČITE V LETU 1983 — S SMERNICAMI ZA NADALJNJI RAZVOJ V LETU 1984", KI GA OBRAVNAVAJO VSI ZBORI. Potem ko dokument najprej oceni doseženo stopnjo razvoja na tem področju, navaja SMERNICE ZA NADALJNJI RAZVOJ V LETU 1984, iz katerih je deloma moč razbrati tudi doseženo stopnjo dosedanjega razvoja (pozitivne plati in pomanjkljivosti): Teritorialna obramba: Njen razvoj bo potekal v skladu s spremembami mobilizacijskega razvoja, izpopolnjevanjem usposabljanja in nadaljevanjem modernizacije tehničnega opremljanja v okviru razpoložljivih možnosti. Narodna zaščita: V zakonu, smernicah in drugih aktih določeno zasnovo narodne zaščite bo potrebno uveljaviti, s tem da se začne usposabljanje temeljnih nosilcev nadaljnjega razvoja narodne zaščite. V letu 1984 se bo uveljavila nova organiziranost in pričelo usposabljanje delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog narodne zaščite. Civilna zaščita: Organizacijski in materialni razvoj civilne zaščite bo potekal v skladu z usmeritvami za razvoj civilne zaščite v tekočem srednjeročnem obdobju. Pri nadaljnji krepitvi civilne zaščite bo prioritetna naloga organiziranje in usposabljanje civilne zaščite v krajevnih skupnostih in NAŠ GLAS organizacijah združenega dela ter krepitev materialne osnove za izvajanje ukrepov civilne zaščite, zlasti še ukrepov preventivnega značaja. Dosledno bo potrebno izpolnjevati tudi obveznosti pri gradnji zaklonišč. Skrb za kadrovsko popolnitev: V letu 1984 bo posvečena večja pozornost kadrovski popolnitvi v tistih delovnih organizacijah, ki so posebnega pomena za vojno proizvodnjo (Rudnik Senovo) in kadrovski popolnitvi krajevnih skupnosti. Pri načrtovanju vojne organizacije in kadrovskem popolnjevanju bo potrebno večje sodelovanje organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti v smislu kvalitetne in racionalne kadrovske popolnitve. Vojaška mobilizacija: V izvajanje vojaške mobilizacije bo potrebno vključiti vse krajevne skupnosti in pri tem posvetiti vso pozornost izbiri kadrov (izvajalcev) in materialni opremljenosti Podružbljanje SLO in DS: Potrebno bo krepiti proces podruž-<-bljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zaostriti bo potrebno odgovornost nosilcev obrambnih in varnostnih priprav v temeljnih samoupravnih sredinah ter resornih organov, odgovornih za stanje na posameznih področjih. Aktivnosti v letu 1984 bodo usmerjene v dodelavo in konkretizacijo obrambnih in varnostnih načrtov. Usposabljanje za SLO in DS: Pri načrtovanju in organiziranju obrambnega in samozaščitnega usposabljanja bo potrebno težiti k večji usklajenosti in racionalnosti. Predvsem bo potrebno v letu 1984 odpraviti ugotovljene slabosti ter tako usposabljanje dvigniti na višjo kakovostno raven. STRAN 7 Vse oblike obrambnega usposabljanja bo potrebno načrtovati v dela prostih dneh oziroma v času, ko bo manj prizadet delovni proces ali kmetijska opravila. Materialna sredstva: Pospešiti bo potrebno nabavo tehničnih sredstev upravnih zvez, oborožitve in druge opreme. V skladu z usmeritvami bo potrebno v letu 1984 realizirati izgradnjo I. faze sistema za alarmiranje. Usmerjanje v poklice: Nadaljevati bo treba z aktivnostmi pri usmerjanju mladine v vojaške in obrambne poklice in težiti k temu, da bi v občini Krško izpolnili plan v okviru republiškega razdelilnika (11 kandidatov). Sodelovanje s PO: Zaradi kvalitetnejšega izvajanja nalog na področju obrambnih priprav bo potrebno večje sodelovanje s pokrajinskim odborom za Posavje, predvsem v tistem delu, ki je neposredno vezan na regijsko razreševanje. Finančna sredstva: Sredstva za financiranje skupnih nalog ljudske obrambe v letu 1984 bodo rasla v mejah, določenih z resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije, ta pa ne bodo presegla 0,5%od narodnega dohodka Zagotoviti bo potrebno, da se porabijo sredstva za obrambne priprave v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dejansko za neposredne naloge ljudske obrambe. V MIRU TUDI ZA DRUGE NAMENE! POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..OSNUTEK ODLOKA O ZAKLONIŠČIH V OBČINI KRŠKO", KI GA OBRAVNAVAJO VSI ZBORI. Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: ZAKAJ NOV ODLOK? Potrebo p o nove m od loku o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih narekujejo novi Zakon o SLO in DS (konec 1982), novi Pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča (oktober 1983) in izpopolnjena ocena ogroženosti z vidika civilne zaščite v občini Krško, ki jo je izdelal Občinski štab za civilno zaščito. Osnutek novega odloka se razlikuje od prejšnjega odloka predvsem v določbah, ki določajo območja, kjer je gradnja zaklonišč obvezna. Gledena stari odlok je v predloženem osnutku to območje zmanjšano in zajema le najbolj ogrožena območja, kar velja še posebej za zasebne investitorje, medtem ko je območje, kjer je gradnja zaklonišč obvezna, za družbene investitorje ostalo enako. STRAN 8_____________________________NAŠ GLAS_____________________________Št. 23 - 22. december 1983 KJE ZAKLONIŠČA? Na posebni karti (kot je to navedeno v 8. členu) so vrisana območja, kjer je gradnja zaklonišč obvezna. Na karti je celotno območje občine razdeljeno v tri cone. V prvi coni je gradnja zaklonišč obvezna za vse investitorje in zajema najbolj poseljene predele občine. V drugi coni je gradnja zaklonišč obvezna le za družbene investitorje in zajema predvsem območje Krškega polja. V tretji coni graditev zaklonišč ni obvezna, razen za objekte navedene v 9. členu odloka, to je tam, kjer se zbira večje število ljudi (šole, zdravstveni domovi, vzgojnovarstvene ustanove itd.). KAKŠNA ZAKLONIŠČA? Vsa zaklonišča se gradijo za nadpntisk 200 kPa (kilopaskal = enota za tlak! 1 paskal = 1 N/m2; kilopaskal = 1000 paskalov! op. ur.) Pomembna novost v predloženem osnutku izhaja iz novega Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča. Gre za zaklonišča v individualnih stanovanjskih hišah, kjer bo po novem dovoljeno graditi mala zaklonišča brez opreme za filtroventilacijo. Potrebno je le zgraditi ustrezen bivalni prostor, odporen proti nadpritisku 200 kPa (ali po starem 2 atm), in vgraditi ustrezna vrata, odporna proti nadpritisku, ter. predvideti možnost izgradnje rezervnega izhoda. Novi Pravilnik prinaša tudi spremembo pri velikosti zaklonišč. Namesto do sedaj veljavnega določila, da sme biti zaklonišče za največ 200 oseb, se po novem sme zgraditi zaklonišče za največ 300 oseb. SREDSTVA ZA ZAKLONIŠČA V poglavju, ki govori o financiranju zaklonišč, so vnesene spremembe, ki izhajajo iz novega Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in se nanašajo predvsem na višino prispevkov za zaklonišča. V načelu je višina prispevkov enaka ali nižja kot po do sedaj veljavnem odloku. Sredstva, zbrana iz prispevkov za zaklonišča, so strogo namenska,namen-jena so za izgradnjo javnih zaklonišč, z njimi pa razpolaga izključno Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozačito pri Skupščini občine Krško. SOLIDARNI S SALVADORSKIMI OTROKI Na leskovški osnovi šoli so člani literarnega in novinarskega krožka prisluhnili predavanju učiteljice zgodovine o razmerah v Salvadorju, nato pa so zapisali na kratko svoje misli ob tednu solidarnosti z nesrečnimi salvadorskimi otroki. Objavljamo jih na večih mestih v številki. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦Mt************* REBALANS OBČINSKEGA PRORAČUNA POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA „PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983, KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI V predlogu dokumenta je predvideno, naj bi predvideni prihodki proračuna občine Krško znašali 149 milijonov 253 tisoč din. Od tega naj bi šlo za splošne družbene potrebe 148 milijonov 470 tisoč din, nerazporejeni prihodki oz. rezerva pa bi znašali 783 tisoč din. V začetku letošnjega leta je bila načrtovana nižja rast splošne porabe, vendar so gospodarska gibanja med letom, porast cen in osebnih dohodkov narekovala tudi spremembo na tem področju. Republiški sekretariat je pripravil osnutek Aneksa k družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji, po katerem se med drugim spremenijo dovoljene rasti v posameznih občinah. Ob sestavi proračuna je bila predvidena stopnja rasti osebnih dohodkov za negospodarske dejavnosti 10,7%, sedaj pa velja „do 23%". Bruto povečanje znaša 3 milijone 455 tisoč din. Povečanja so predvidena še: — za obračun amortizacije osnovnih sredstev, — za odpravnini ob dveh dodatnih invalidskih upokojitvah, — za plačilo razlik pri zamenjavi solidarnost ni h stanovanj za sod ne organe in vojaške osebe, — za investicijske stroške in del anuitet pri izgradnji objektateritorialneobrambe, — pri sredstvih za vzpodbujanje razvoja in intervencije v kmetijstvu (ureditev ribarnice), — pri stroških za kategorizacijo zemljišč, — pri financiranju občinskih in medobčinskih sodnih organov, organov varnosti in inšpekcij (tudi valorizacija osebnih dohodkov!), — za zagotavljanje pravic borcev NOV ipd., — pri sredstvih za financiranje nekaterih DPO, — zaradi nekaterih neplaniranih ali premalo planiranih, a nujnih izdatkov (vlak bratstva in enotnosti, proslava 40 obletnice zasedanja AVNOJ, sofinanciranje monografije Kozjanskega odreda, sofinanciranje časopisa TV—15, jubileji nekaterih društev), — za stroške pri ureditvi avtobusne postaje v Krškem, — pri stroških za odpravo škode na komunalnih in spomeniškovarstvenih objektih zaradi neviht in nalivov. PRORAČUNSKA REZERVA je načrtovana za primer, da prihodki ne bodo realizirani stoodstotno. V primeru, da bodo, pa bo o njeni porabi sklepal Izvršni svet in o tem kasneje podal poročilo Skupščini. PRIHODKI Po rebalansu proračuna naj bi znašali prihodki: — davek iz dohodka pogodbenih organizacij združenega dela (POZD) — 126 tisoč din, — davki od osebnih dohodkov — 76 milijonov 995 tisoč din, — davki od prometa proizvodov in storitev ter davki od prometa nepremičnin in pravic — 36 milijonov 585 tisoč din, — davki na prihodke od premoženja in premoženjskih pravic ter drugi davki —8 milijonov 378 tisoč, — takse — 7 milijonov 382 tisoč din, — prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov in organizacij DPS ter drugi prihodki — 18 milijonov 627 tisoč din, —¦ iz preteklega leta prenesena sredstva — 1 milijon 160 tisoč din. RAZPOREDITEV PRIHODKOV Po rebalansu proračuna naj bi bili prihodki razporejeni takole: — sredstva za delo upravnih organov — 62 milijonov 333 tisoč din, — sredstva za posebne in druge namene upravnih in drugih organov — 13 milijonov 807 tisoč din, — sredstva za vzpodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu — 3 milijone 418 tisoč din, St. 23 - 22. december 1963_________________________________NAŠ GLAS___________ STRAN 9 — sredstva, prenesena drugim uporabnikom DPS in SIS — 27 milijonov 245 tisoč, — sredstva za družbene dejavnosti — 12 milijonov 954 tisoč din, — sredstva za druge splošne družbene potrebe — 17 milijonov 401 tisoč din, — izločanje sredstev rezerv — 1 milijon 468 tisoč din, — drugi odhodki— rezerva —783 tisoč din. Opomba: Vsi, ki jih zanimajo podrobnosti v zvezi s spremembo občinskega proračuna, si lahko ogledajo številne tabele tako imenovane „bilance", ki je sestavni del odloka in jih vsebuje originalno delegatsko gradivo! ZAČASNO PRORAČUNSKO FINANCIRANJE POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..PREDLOG ODLOKA O ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI KRŠKO V PRVEM TRIMESEČJU 1984", KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Dokument predvideva naslednje: Ker zaradi objektivnih razlogov Skupščina občine Krško ne bo pred pričetkom prihodnjega leta sprejela ustreznega odloka, se bodo proračunske potrebe občine Krško v I. trimesečju 1984. leta do sprejetja proračuna za leto 1984 financirale na podlagi proračuna občine Krško za leto 1983. V času začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva največ do višine 25% vseh prihodkov, ki so bili razporejeni s proračunom občine Krško za leto 1983 v okviru določil družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 in Aneksa k temu dogovoru. Prihodki in razporeditev prihodkov po tem odloku so sestavni del proračuna občine za leto 1984 in se morajo prikazati v zaključnem računu občine Krško za leto 1984. Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov odloča o najetju kratkoročnega kredita iz rezervnega sklada skupščine občine Krško. ZA USKLAJENO DAVČNO POLITIKO! POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA .PREDLOG DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA LETO 1984, KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. O osnutku dokumenta smo pisali v povzetku delegatskega gradiva za sejo skupščinskih zborov 17. novembra, kosta ga Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti tudi sprejela. Na osnovi pripomb ustreznih dejavnikov je nastal predlog, ki se v primerjavi z osnutkom vsebinsko razlikuje v petih členih. 6. ČLEN: DAVČNA OLAJŠAVA ZA KMETOVALCE Novost v 6. členu je v tem, da bodo zavezancem davka iz kmetijstva priznali davčno olajšavo do 70% od odmerjenega davka, če so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejoobveznosti setvenih planov občin, kajpak pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. 8. ČLEN: DAVČNA OLAJŠAVA ZA NALOŽBE V POSLOVNE PROSTORE IN DRUGA POSLOVNA SREDSTVA se prizna zavezancu, če vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 8. ČLEN: POSEBNA DAVČNA OLAJŠAVA ZA GOSTINCE Če gostinec doseže več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se mu prizna do 30-odstotna davčna olajšava od odmerjenega davka glede na delež tovrstnega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata. 10. ČLEN: OPROSTITEV DAVKA ZA VSE MOČNO PRIZADETE Oprostitev davka po odbitku je predvidena za vse invalide s 100-odstotno telesno okvaro, za osebe, ki so izgubile vid ter za duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko OZD. 14. ČLEN: DAVEK NA PROMET Z VINOM... Za leto 1984 naj bi bila predpisana enotna stopnja posebnega občinskega davka na promet z vinom, vinsko-sadnimi pijačami in penečim vinom v višini 6% od vrednosti. 19. ČLEN: BREZ ..PRAVILOMA"! Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke (za odmero in izterjavo družbenih obveznosti, ki niso osnovna funkcija teh uprav, se uporabijo (tu je izpuščena prej stoječa beseda PRAVILOMA!) kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja oziroma jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. SPREMEMBE OBČINSKEGA DAVČNEGAODLOKA POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV", KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Naj navedemo vsebino členov ali delov členov, v katerih se predlog odloka razlikuje od osnutka tega dokumenta: KAJ JE ZAČASNO OPROŠČENO DAVKA OD KMETIJSTVA?: — dohodki zemljišč, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija ali komasacija — za dobo 5 let, — dohodki zemljišč, na katerih se zasadijo novi nasadi (vinogradi in sadovnjaki nad 20 a) — za dobo 5 let, — dohodki zemljišč, namenjeni za nabavo kmetijskih strojev, ki služijo za proizvodne namene — za dobo 3 let, — dohodki" zemljišč, ki so vloženi v preusmeritev gospodarstva (panog), za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene — za dobo 5 let, — dohodki zemljišč, namenjeni za vzrejo in pitanje živine ter proizvodnjo mleka — za tisto leto, za katero se davek odmerja. BODITE HRABRI IN VZTRAJNI! BOLJŠI ČASI SE BLIŽAJO IZ DNEVA V DAN! — Jasna Konc STRAN 10 NAŠ GLAS Št. 23 - 22. december 1983 OLAJŠAVE ZA IZPOLNJEVALCE SETVENIH PLANOV Za vložena sredstva za zgoraj navedene namene se prizna davčna olajšava v višini 50% od odmerjenega davka, če zavezanec v celoti izpolnjuje obveznosti setvenih planov občine in v višini 30%, če izpolnjuje vsaj 50% tovrstnih obveznosti. POTREBNA JE VLOGA Z DOKUMENTACIJO! Posamezne olajšave, navedene spredaj, se upoštevajo le na osnovi vloge, kiji mora biti predložena ustrezna dokumentacija, potrjena od kmetijske organizacije oz. službe za kmetijstvo v občini. OLAJŠAVA ZA GOSTINCE RAZLIČNA! Zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo od 40 do 60 odstotkov celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20% od odmerjenega davka, tistim pa, ki na ta način dosežejo več kot 60 odstotkov celotnega prihodka, se prizna davčna olajšava v višini 30% od odmerjenega davka. O olajšavi za vse močno prizadete smo vse zapisali pri prejšnjem povzetku! PO NOVEM V ODSTOTKIH OD VREDNOSTI! POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA „ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE", KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Novost v predlogu glede na osnutek dokumenta: Posebni občinski davek od prometa naravnega vina, vinsko-sadnih pijač in penečega vina se plačuje po stopnji 6% od vrednosti. Prej sta bila zneska fiksna: 4 din oz. 8 din (za peneče vino) od litra. ODŠKODNINA ZA RAZLAŠČENA ZEMLJIŠČA POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA „PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI ODSTOTKA OD POPREČNE GRADBENE CENE KVADRATNEGA METRA STANOVANJSKE POVRŠINE, KI SLUŽI ZA DOLOČITEV KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE V OBČINI KRŠKO", KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Po novem naj bi poprečna gradbena oena za kvadratni meter stanovanjske površine znašala 23.117,15 din. Odstotek od poprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine naj bi znašal: — za območje urbanističnega načrta mesta Krško 0,7%, — za vsa druga območja v občini Krško pa 0,6%, tako da bo znašala ..odškodnina" za kvadratni meter razlaščenega stavbnega zemljišča v prvem primeru 161,80 din, v drugem pa 138,70 din. PO ČEM HIŠE IN STANOVANJA? POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI VREDNOSTI ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA V OBČINI KRŠKO, KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) je določil, da je osnova za določitev izklicne cene za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja, valorizirana na dan prodaje. Valorizirana vrednost se določi tako, da se upoštevajo predvsem gradbeni stroški na dan prodaje, prometna vrednost zemljišča, stroški za komunalno urejanje zemljišča in izrabljenost hiše oziroma stanovanja. Občinska skupščina mora določiti vsako leto za svoje območje vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, upoštevajoč krajevne razmere in predpisano enotno metodologijo. Predlagana vrednost posameznih elementov je ugotovljena skupno s strokovno službo Stanovanjske skupnosti. Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine naj bi znašala v letu 1982 23.117,15 din, stroški za komunalno urejanje zemljišča pa 15% od poprečne gradbene cene. VEČ ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA „SKLEP O VIŠINI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA", KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Krajevne skupnosti, na območju katerih je vpeljano plačilo tega nadomestila, so podale pobudo za uskladitev višine nadomestila z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav ter ostalih komunalnih potreb, ki se financirajo iz tega vira. S precejšnjim povečanjem cen komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v letošnjem letu je postalo vprašljivo izvajanja načrtovane izgradnje komunalnih objektov in naprav, pri čemer je bilo tudi ugotovljeno, da smo v primerjavi z ostalimi občinami, tako v regiji kotv republiki, med najnižjimi glede višine nadomestila. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško naj bi od 1. 1. 1984 znašala: 1. za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za proizvodno, poslovno in družbeno dejavnost, 0.009 din mesečno. 2. za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo v stanovanjske namene, 0.0048 din mesečno. Št. 23 - 22. december 1983 NAŠ GLAS STRAN 11 KDO VSE BO IMEL ČLANA V SVETU? POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA „PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI IN DELOVNEM PODROČJU SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KRŠKO", KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. V NAŠEM GLASU smo v zvezi s tem dokumentom že obširneje pisali, ko je bil še v fazi osnutka. Ker nanj ni bilobistvenih pripomb, naj tokrat predvsem zapišemo nekaj o njegovi predvideni sestavi: Svet šteje 37 članov. Predsednika, tajnika in člane sveta imenuje na predlog komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve — po predhodnem mnenju OK SZDL — občinska skupščina. Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve pripravi predlog na podlagi predlogov organizacij, skupnosti in društev, ki delegirajo svoje predstavnike v svet. Za tekoče izvajanje nalog imenuje svet na svoji prvi sej i 6-članski izvršilni odbor in komisije za posamezna področja dela. Po enega člana delegirajo v svet: Izletnik Celje—PE Krško, Transport Krško, Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško, Mercator—Agrokombinat Krško, Rudnik rjavega premoga Senovo, Zastava avto— TOZD Servis Krško, GG Brežice—TOZD Bohor Senovo in TOZD Kostanjevica, Cestno podjetje Novo mesto—TOZD Vzdrževanje Krško, Kostak Krško—DE Ceste, Občinski sekretariat za ljudsko obrambo, Občinski sekretariat za notranje zadeve, Občinski sekretariat za občo upravo in upravno pravne zadeve, Medobčinski inšpektorat Krško, Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZSMS. Občinski sindikalni svet. Delavska univerza, Temelj- no sodišče Novo mesto—Enota Krško, Zdravstveni dom Krško, Zavarovalna skupnost Triglav—Območna skupnost Krško, AMD Krško, AMD Brestanica, AMD Kostanjevica, ZŠAM Krško, UNZ Krško, PM Krško, Zveza prijateljev mladine Krško, Izpitna komisija za voznike motornih vozil Krško, Občinska izobraževalna skupnost Krško, Skupnost otroškega varstva Krško, SKIS Krško, Občinska skupnost za ceste, Občinski odbor Rdečega križa Krško ter Šolski center in Dijaški dom Krško. Po svojem položaju so člani sveta tudi: sodnik za prekrške, predsednik zbora krajevnih skupnosti SO Krško ter predstavnik INDOK centra. Svet lahko pri reševanju določenih vprašanj iz varstva in preventive v cestnem prometu povabi k sodelovanju tudi druge člane ali organizacije, ki lahko prispevajo k uspešnejšem delu sveta. Mandatna doba sveta je štiri leta. Delo sveta je javno. Delovanje sveta se natančneje predpiše s poslovnikom o delu sveta, ki ga sprejme svet. Strokovne naloge za svet opravlja tajnik sveta, upravno-tehnično delo upravni organ za notranje zadeve, finančne zadeve pa pristojni upravni organ za finance občine Krško. Sredstva za opravljanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu, na podlagi programa dela sveta. Del sredstev, ki jih prispevajo druge organizacije ali skupnosti, se steka na poseben račun za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SOGLASJA K USTANOVITVENIM DOKUMENTOM POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..PREDLOGI SKLEPOV ZA IZDAJO SOGLASIJ". KI GA OBRAVNAVATA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Delegati bodo predvidoma sprejeli troje sklepov o izdaji soglasij, in sicer k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Krško, Skupnosti otroškega varstva Krško in Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško. S OLIDARNOST Z NAJBOLJ PRIZADETIMI POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ..PREDLOG SKLEPA O DOVOLITVI UPORABE SREDSTEV SOLIDARNOSTI", KI GA OBRAVNAVA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA. Delegati naj bi sprejeli sklep o tem, da se iz sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč SR Slovenije (podpisnicadružbenega dogovorajetudi občina Krško!) dodeli: RUDNIKUŽIVEGA SREBRA IDRIJAza odpravo Škode, nastale zaradi drsenja tal, 16.033.392,60 din, za odpravo posledic neurja občinam MARIBOR — PESNICA — 11.435.000 din, PTUJ — 32.864.000 din, LENART — 2.875.085,60 din, METLIKA — 10.536.000 din, ŠENTJUR PRI CELJU — 2.645.440din, ŠMARJE PRI JELŠAH — 21.275.960 din, SEVNICA — 29.276.128 din, za biološko sanacijo v Brkinih pa občinam ILIRSKA BISTRICA, POSTOJNA in SE2ANA — 41.520.000 din (skupni znesek!). Glede izjemne uporabe sredstev solidarnosti za idrijski rudnik si naj delegati prebero podrobno obrazložitev v osnovnem delegatskem gradivu! SPREMEMBE NAREKUJEJO SPREMEMBE POVZETEK DELGATSKEGA GRADIVA „VOLITVE IN IMENOVANJA", KI GA IMAJO NA DNEVNEM REDU VSI TRIJE ZBORI. ZZD in ZKS bosta predvidoma sprejela sklepa: da'se koLdelegat družbene skupnosti — v SVET OŠ KOPRIVNICA imenuje FRANC MIRT, član delegacije KS Koprivnica za Zbor krajevnih skupnosti SO Krško, — v SVET OŠ „XIV. DIVIZIJE" SENOVO pa FANIKA MACUR, članica delegacije Lisce — TOZD Šivalnica Senovo za Zbor združenega dela SO Krško. VSI ZBORI bodo predvidoma izvolili: — za člana skupine delegatov za delegiranje v Zbor občin Skupščine SR Slovenije (namesto upokojenega Štefana Stroka, ki ga bodo zbori predvidoma razrešili) BOJANA PILETIČA, člana delegacije Rudnika rjavega premoga Senovo v Zboru združenega dela SO Krško, — za članico skupine delgatov za delegiranje v Zbor občin Skupščine SR Slovenije (namesto pokojnega Mirana Martinčiča) BRANKO KUŽNIK, članico delegacije Nuklearne elektrarne Krško v Zboru združenega dela SO Krško. ZZD bo predvidoma izvolil: — za člana skupine delegatov z gospodarskega področja za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (namesto Edvarda špilerja, ki je bil imenovan za direktorja) PAVLA DREA iz Kovinarske — TOZD Prodajni inženiring, — za članico skupine delegatov s prosvetno-kulturnega področja za delegi- STRAN 12_________________________NAŠ GLAS__________________________Št. 23 - 22. december 1983 SEJE SKUPŠČIN OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (namesto Rado-mira Lapuha, ki ni več dijak Srednje šole Krško) MAJDO KOLŠEK iz Srednje šole kovinarske in elektrotehnične šole Krško, — za namestnika predsednika Zbora združenega dela SO Krško (namesto upokojenega Štefana Stroka) STANETA BAJCA iz Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" — TOZD Celuloza. Kri rešuje življenja! PLAN KREPKO PRESEŽEN 24. in 25. novembra je bila v naši občini krvodajalska akcija, kije spet presegla pričakovanja. Krije darovalo 739 prostovoljcev, 401 v Krškem in 338 na Senovem. Letni plan je bil presežen natanko za 101 darovalca, pri čemer so se spet posebno izkazali senovski rudarji, saj jih je nekaj manj kot četrtina vseh zaposlenih darovalo dragoceno življenjsko tekočino. Sicer pa je bilo največ darovalcev iz Tovarne celuloze in papirja ..Djiiro Salaj" Krško (160), pa tudi iz nekaterih drugih OZD jih ni bilo tako malo (Kovinarska Krško, Lisca Senovo, Metalna Senovo, SOP Krško, Elektrarna Brestanica, Labod—TOZD Libna Krško...). Vsem iskrena hvala! OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KRŠKO ŽELI VlSEM KRVODAJALCEM IN AKTIVISTOM RDEČEGA KRIŽA SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984! SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO 5. SEJA SKUPŠČINE Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva K rško M ARJANC A FR1TZ je za 24. november 1983 sklicala 5. sejo skupščine, ki je imela predviden naslednji dnevni red: 1. Pregled zapisnika in izvršitve sklepov 2. Poročilo o izvajanju socialne politike v občini Krško ter predlog ugtovitev. stališč in priporočil k republiškemu poročiluouresniče-vanju socialne politike(POROČEVALEC, št. 22 z. dne 25/10-1983) 3. Poročilo o poslovanju Skupnosti socialnega skrbstva Krško v obdobju od I. 1. 1983 do 30. 9. 1983 4. Uskladitev denarnih pomoči ter sprememba in dopolnitev finančnega načrta Skupnosti za leto 1983 5. Samoupravni sporazum o prevzemu souslanovileljskih pravic do Doma počitka lmpoljca Sevnica z enotami Sevnica, Krško in Brežice 6. Vprašanja in predlogi delegatov Predsednica zbora uporabnikov skupščine Skupnosti socialnega skrbstva CVETKA Kl-NČIČ pa je kot nadaljevanje prejšnjeseje sklicala sejo zbora uporabnikov s lakirnic predvidenim dnevnim redom: 1. Pregled zapisnika in izvršitve sklepov 1. seje dne 1.4.83 2. Osnutek Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v Domu počitka lmpoljca. Enota Krško 3. Aneks št. 3 k Samoupravnemu sporazumu — izredno povišanje cene oskrbnega dne v Domu upokojencev Krško. SKUPNOST POK OJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 9. SEJA ZBORADELEGATOV Predsednik zbora delegatov Enoteskupnos-li pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Krško ADAM VAHCIČ st. je za 7. december sklical 9. sejojbora delegatov, za katero je bil predviden naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 8. seje zbora in poročilo delegatke o zasedanju skupščine SP1Z 2. Poročilo delegatov o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SPIZ v SRS za obdobje 1981-1985 3. Izvedbeni sklepi na podlagi statuta skupnosti in zakona 4. Spremembe indopolnitveSrednjeročnega plana skupnosti za obdobje 1981 —1985 5. Program dejavnosti skupnosti in finančni načrt za leto 1984 6. Pravilnik o organiziranosti in nalogah enote SPIZ v občini 7. Delegiranje delegata za 9. sejo skupščine SPIZ 8. Vprašanja in predlogi delegatov Občinska skupnost za zaposlovanje 7. SEJA SKUPŠČINE Predsednik skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško ANTON PLETERSKI je za 16. december 1983 sklical 7. SEJO SKUPŠČINE te samoupravne interesne skupnosti. Iz gradiva, ki smo ga prejeli v INDOK center, je razvidno, da je bil predlog dnevnega reda takle: 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev dveh overovateljev zapisnika 2. Pregled sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika 3. Poročilo o delu s finančnim poročilom Občinske skupnosti za zaposlovanje in sklada za štipendiranje za III. tromesečje 1983 4. Predlog samoupravnega sporazuma o izvajanju politike zaposlovanja z oceno možnosti zaposlovanja v občini v letu 1984 Da ne utone v pozabo. .. PRIZNANJE ZA RESNO DELO Zvezna konferenca SZDL je svoj čas razpisala tekmovanje ..Program akcij krajevnih skupnosti 1981 — 1985". Kot posebno družbeno priznanje za prispevek k razvoju samoupravljanja, huma-nizaciji življenja in dela ter pospeševanju družbenega standarda v krajevni skupnosti je podelila diplome samoupravljanja, ki jih je prejelo tudi lOslovenskih krajevnih skupnosti in 4 posamezniki. Diplome je 17. novembra v prostorih Republiške konference SZDL v Ljubljani slovesno podelil FRANC ŠETINC, predsednik RK SZDL. Meddobitniki je bila tudi KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC iz občine Krško, na kar smo lahko ponosni. Ker tekmovanje na zvezni ravni še traja, je dosežek KS Leskovec lep zgled za ostalih 15 KS v naši občini. In za konec še iskrene čestitke za zasluženo prizna je! Št. 23 - 22. december 1983 NAŠ GLAS STRAN 13 5. Osnutek programa dela Občinske skupnosti in skupščine za zaposlovanje v letu 1984 6. Osnutek finančnega načrta Občinske skupnosti za zaposlovanje in sklada za štipendiranje za leto 1984 7. Obravnava gradiva za 8. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS 8. Osnutek Poslovnika skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje 9. Vprašanja in predlogi delegatov SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO Delo IS 6. SEJA SKUPŠČINE Za ponedeljek, 26. decembra 1983, ob 14. uri (v sejni sobi B) je sklicala predsednica skupščine dr. JANJA ROš-KER 6. REDNO SEJO SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO, ki bo imela na dnevnem redu predvidoma: 1. Poročilo o delu Skupnosti otroškega varstva Krško med sejama, uresničevanje sklepov 5. seje in odobritev zapisnika 2. Vprašanja in pripombe delegatov 3. Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Krško 4. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok za obdobje 1983—1985 5. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med Občinsko zvezo prijateljev mladine Krško in Skupnostjo otroškega varstva Krško za obdobje 1983—1985 v letu 1983 6. Finančni plan in realizacija Skupnosti otroškega varstva Krško po stanju 30.9. 1983 7. Realizacija programov vzgojnovar-stvenih organizacij v občini Krško v letu 1982/83 v 8. Programi vzgojnovarstvenih organizacij v občini Krško v letu 1983/84 9. Osnutek delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1984 10. Sklep o izgradnji zaklonišč v občini Krško 11. Dokončanje vzgojnovarstvene enote pri Osnovni šoli „XIV. divizije" Senovo 12. Sklep o začasni prispevni stopnji za programe družbenega varstva otrok. 13. Obravnava gradiva za 5. sejo zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije 14. Imenovanje delegatov v svetu Vzgojnovarstvenega zavoda Krško Delegatsko gradivo za sejo je natisnjeno v posebni (22.) številki Našega glasa. Občinskazdravstvena skupnost Krško 11.SEJA SKUPŠČINE Predsednik Skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško ZDENKO PICELJ je za sredo, 28. decembra 1983, sklical 11. REDNO SEJO SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO (ob 12. uri v sejni sobi B SO Krško!). Iz gradiva, prispelega v INDOK center, je razvidno, da bodo na dnevnem redu točke: 1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika 10. redne seje skupščine ter odgovori nadelegatska vprašanja 2. Obravnava in sprejem poročila o 9-mesečnem poslovanju Občinske zdravstvene skupnosti Krško v letu 1983 3. Sprejem rebalansa plana OZS Krško za leto 1983 4. Sprejem sklepa o revalorizaciji programov OZS s področja zdravstva 5. Sprejem sklepa o valorizaciji nadomestil OD 6. Obravnava in sprejem osnutka finančnega plana OZS Krško za leto 1984 7. Obravnava in potrditev strokovnih navodil za ugotavljanje potrebnosti in upravičenosti prevozov z reševalnim avtomobilom 8. Obravnava predloga SS o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v Domu počitka Impoljca, enota Krško 9. Sprejem ugotovitvenega sklepa o pristopu k Aneksu št. 2 k SS o temeljih plana OZS Krško za obdobje 1981 — 1985 10. Sprejem programa dela skupščine OZS Krško za leto 1984 11. Predlogi in vprašanja delegatov Rožno—Presladol DRŽAVNA ODLIKOVANJA V KS Rožno—Presladol je l RANČ RAKAR podelil državna priznanja, s katerimi je Predsedstvo SI RJ odlikovalo: za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države Z REDOM ZASLUC ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO ALBINA IVAČIČA, za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM MATKA ABRAMA in KRISTLJA KRANJCA. 40. REDNA SEJA Za 10. november napovedana 40. redna seja Izvršnega sveta SO Krško je imela na predvidenem dnevnem redu: aneks k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 z osnutkom pripomb, predlog odloka oustnovitvi in delovnem področju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine K rško, odredbo o o rgan izi ra nju i n izvajanju obveščanja vobčini Krško,informacijoo realizaciji sistema alrmiranja, informacijo o obisku gospodarske delegacije v Bajini Bašti, informacijo o okužbi pitne vode na Senovem in o sprejetih ukrepih za odpravo povzročiteljev, infomacija o uresničevanju vseh sklepov s področja ekologije in poročiloo sestanku s predstavni ki Tovarne Celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško v zvezi z organiziranjem vaje „Klor". 23. november 1983: 41. REDNA SEJA Za 23. november je bila sklicana seja Izvršnega sveta SO Krško z naslednjim dnevnim redom: 1. Osnutek dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 2. Objava dosežene rasti sredstev OD v gospodarstvu v obdobju l-IX 1983 in ocena rasti za obdobje I-XI1 83 3. Poročilo o poteku izterjave v času od 25. 8. do 15. 11. 1983 4. Predlog za odpisdružbenih obveznosti 5. Predlog za brezplačen prenos pravice uporabe nepremičnine družbene lastnine 6. Obravanva pripomb na dogovorotemc-Ijih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981-85 7. Predlog sprememb prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti v mesecu decembru 1983 8. Poročilo o izvajanju zakona o pravni pomoči vobčini Krško VARČUJMO Z ELEKTRIKO ^\ it N PRIDRUŽITE SE AKCIJI STRAN 14 NAŠ GLAS Št. 23 - 22. december 1983 9. Imenovanje člana v komisijo z spremljanje dogovora o zagotavljanju kadrovskih in materialnih pogojev za delo Temeljnega sodišča v Novem mestu in Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu 10. Izplačevanje OD v Galeriji Božidar Ja-kac na podlagi 17. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku. 2. december 1983: 42. REDNA SEJA Na dnevnem redu so bile točke (pogradivu, prispelem v INDOK center!): 1. Potrditev zapisnika 39. redne seje IS 2. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 —1985 (prostorski del) 3. Poročilo o uresničevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v letu 1983, s smernicami za nadaljnji razvoj v letu 1984 4. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v letu 1984 5. Predlog odloka o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Krško 6. Predlog odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m'/4 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Krško. 7. Predlog sklepa o visi ni vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 8. Program dela skupščine občine v letu 1984— izdelava osnutka 9. Neuresničevanje nekaterihnalogizprog-rama dela skupščine občine v letu 1983 7. december 198 3: 43. REDNASEJA Na dnevnem redu so bile točke: (zapis po gradivu, prispelem v INDOK center): 1. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1984 2. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Krško za leto 1983 4. Sklepanje o prispevnih stopnjah SIS družbenih dejavnosti: a) sprememba prispevnih stopenj v decembru 1983 b) določitev prispevnih stopenj za prvo trimesečje 1984 5. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti. VIDITE SAMO SEBE, A POZABLJATE, DA VAS SVET VIDI — Alenka Mirt PROČ Z NASILJEM! IMEJTE TUDI VI—BREZSKRBNO OTROŠTVO! — Vesna Lipovž 14. december 198 3: 4 4. REDNA SEJA 1. Potrditev zapisnika 40. redne seje IS 2. Predlog aneksa k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1983 3. Osnutek družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1984 4. Predlog odloka o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984 5. Pripombe IO Kmetijske zemljiške skupnosti k osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1981—1985 6. Predlog odloka o spremembah odloka o davku na promet proizvodov in od vplačil za storitve 7. Informacija o izvajanju nalog na področju izvoza v letu 1983 in o možnostih za povečanje izvoza v letu 1984. Medobčinski svet ZSS POMEMBEN POSVET Predsednik Medobčinskega sveta Zvezesin-dikatov Slovenije za Posavje JOŽE PETERKOČje za 24. novembersklical posvet za člane predsedstev občinskih svetov ZSS v Posavju, Medobčinskega sveta ZSS Posavje in Republiškega sveta ZSS iz Posavja. Posveta sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednica Republiškega sveta ZSS. MARJAN OROŽEN je zbranim spregovoril na temo „Vloga in naloge Zveze sindikatov pri uresničevanju programa gospodarske stabilizacije", FRANCKA HERGA pa na temo ..Razvojne možnosti gospodarjenja v letu 1984". Sledila je razprava o podanih temah in izmenjava medsebojnih izkušenj. M — Agrokombinat Krško ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Delavci M—Agrokombinata Krško so za praznik Republike prejeli naslednja državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ: za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembne za socialistično izgradnjo države Z REDOM ZASLUG ZANARODS SREBRNO ZVEZDO BOŽIDAR MARJETIC, za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM ALOJZ FORNAZARIČ, ANGELCA KOZOLE, JOŽE OLOVEC in JOŽE ŽARN, za prispevek pri socialistični izgradnji države Z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD ALBIN ŽARN. za trud in dosežene uspehe pri delu /. MEDALJO DELA ANA BO.IIČ in MARIJA ŽULIČ. Priznanja Plaketa M—Agrokombinata so prejeli LOJZE BABIC, KONRAD KOZOLE. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST KRŠKO. JOŽE GROZINA in ALOJZ JORDAN. ČLOVEK BREZ SVOBODE JE KAKOR RIBA BREZ VODE — Elena Kurevija SOVRAŽIMO VOJNO, ŽELIMO VAM MIRU — Verica Katic OZD IZ NAŠE OBČINE, KI SO PRISPEVALE ZA DOM PIONIRJEV POD PARTIZANSKIM ROGOM V DOLENJSKIH TOPLICAH: Poleg samih pionirjev so za DOM PIONIRJEV POD PARTIZANSKIM ROGOM v Dolenjskih Toplicah, za katerega je 23. maja 1981 vzidal temeljni kamen prvi komandant slovenskih partizanov FRANC LESKOŠEK — LUKA, prispevale svoj delež tudi organizacije združenega dela iz naše občine. V imenu pionirjev se jim za njihovo veliko razumevanje iskreno zahvaljujemo. Občinska zveza prijateljev mladine Krško RUDNIK RJAVEGA PREMOGA NOVOI.ES — JOZD BOR SENOVO KRŠKO LISCA — TOZD ŠIVALNICA ISKRA — TOZD IEZE KOSI A- SENOVO NJEVICA NA KRKI METALNA — TOZD IGO LABOD —TOZD LIBNA KRŠKO SENOVO ELEKTRARNA BRESTANICA ŽITO — TOZD IMPERIAL SOP KRŠKO — TOZD OPREMA KRŠKO TRANSPORT KRŠKO Št. 23 - 22. december 1983 NAŠ GLAS STRAN 15 Po Obveščevalcu TCP SREBRNI JUBILEJ PAPI R KO NFEKCI J E ANGELCA JAZBEC — ZVESTA KOLEKTIVU OD NJEGOVEGA ROJSTVA Svečano sejo delavskega sveta v prostorih starega hotela je 25. novembra proslavil kolektivno 25-letnicosvojegaobstoja. Ob prazniku te najmanjše tozd Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško je Skupščina krajevne skupnosti Krško podelila kolektivu PRIZNANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO. Za svojo 25-letno zvestobo kolektivu je prejela plaketo delovne organizacije „Djuro Salaj" ANGELCA JAZBEC. Priznanje tozda Papirkonfekcija pa so prejeli: kot nekdanji upravnik in ustanovitelj ERNO IVAČIC, kot dolgoletni direktor JOŽE RAČIČ, MAKS RICHLY in MARTIN ZAGORC, dolgoletna — a žal že pokojna — sodelavca, za katera so priznanja prevzeli njuni svojci, ter delavci EDI ZUPANČIČ , JOŽE KOŠTOMAJ, IDA POVHE, SLAVICA GODLER. ANGELCA UREK, BARICA AMERŠEK, MARIJA M1KOLAVČIČ, FA-NIKA KORBAR, ANA ŠALAMON, STANE ZORKO, FRANC REP, FRANC BRAČUN, MIRA CAPL, DRAGICA NOVAK, HAN1KA RUMPRET, BRIGITA GODLER, CIRILA ZORKO, ZVONE KRANJC in JOŽE IVANŠEK. UTRINKI IZ ZGODOVINE PAPIRKONFEKCIJE Če naj verjamemo zapisu v Celulozinem Obveščevalcu, potem so v Papirkonfekciji praznovali srebrni jubilej z zamudo (a bolje kdaj, kot nikoli!): Sreda, 23. II. I983 — PAPIRKONFEKCIJA PRAZNUJE — Na današnji dan pred 26 leti — 23. novembra 1957 —je bilo v Krškem ustanovljeno Obrtno podjetje za predelavo papirja, današnja Papirkonfekcija. Uradno je podjetje začelo poslovati 12. januarja 1958, ko je bil kot upravnik nameščen ERNO IV AČ1Č in ko je bilo zaposlenih šest delavcev. Začetna proizvodnja je obsegala konfek-cioniranje ciklostilnega papirja, izdelavo papirnatih vrečk in trakov za računske stroje.... Zaradi vedno večjega povpraševanja po konfekcijski inkartonažni proizvodnji so v naslednjih letih ustrezno povečali proizvodnjo. Naslednja pomembna faza v razvoju Papirkonfekcije je bila združitev x Valvasorjevo tiskarno in knjigoveznico, za kar so se delavci obeh odločili na referendumu 19. februarja 1966. Osem let pozneje, 1. januarja 1974, je Papirkonfekcija postala tozd „Djuro Salaja", istočasno pa so se pričeli pogovori o izgradnji Tovarne embalaže Senovo (sedaj tozd TES). KAJ VSE OBSEGA PROIZVODNI PROGRAM PAPIRKONFEKCIJE? Konfekcija: tisk reklamnih ovojnih papirjev v štirih barvah do meter širine, izdelava manufakturnih in špecerijskih vrečk od pol do K) kilogramov, izdelava formatnih papirjev ILO SW kvalitete. Tiskarna: izdeluje vse vrste blokov, tiskovin, plakatov, letakov, tiska brošure, tovarniška glasila, koledarje, prospekte,, knjige. Tiska na navadnem in samokopirnem papirju, v eno- in večbarvnem tisku, v knjigotiskarski (..svinčeni") in ofsetni tehniki. Spiralna embalaža: spiralno navite cevi iz kartona premera od 50 do 300 milimetrov z Društvo ekonomistov Posavja USTANOVNA SKUPŠČINA 5. decembra letos je bila v Krškem ustanovna skupščina DRUŠTVA EKONOMISTOV POSAVJA, na kateriso sprejeli društvena pravila in začrtali program dela v prihodnjem letu. Okoli 120 ekonomistov v naši regij i bo po strokovni plati pomagalo reševati ekonomska vprašanja v združenem delu, povezani v društvo bodo to seveda veliko lažje počeli, saj bodo z medsebojnimi posveti in sodelovanjem gotovo uspešneje pomagali tako družbenopolitičnim skupnostim kot združenemu delu pri iskanju najustreznejših rešitev na tem področju. Za predsednika društva je bil izvoljen magister DEJAN AVSEC. različnimi debelinami sten, pač odvisno od namena uporabe. Pa razvojni cilji?: izdelava kvalitetnih specialnih tehničnih papirjev. PAPIRKONFEKCIJA POSLUJE DOBRO so zapisali v Obveščevalcu. In še: To je med drugim tudi posledica tega, da so v preteklih letih posodobili obrat tiskarne z novim ofsetnim strojem in pričeli s tiskanjem kvalitetnejših izdelkov (predvsem barvnega tiska) ter z izdelavo blanket za tobačno industrijo. V obratu konfekcije so z nabavo dodatnega anilinskega stroja uspeli s proizvodnjo ovojnih papirjev za tabačno industrijo. V obratu spiralne embalaže so se usposobili za proizvodnjo izdelkov, ki jih uporablja slovenska in hrvaška papirna industrija. Še posebno zadnjih devet let, ko Papirkonfekcija posluje kot tozd „Djuro Salaja", je kolektiv dosegel pomembne proizvodne uspehe, ki so posledica proizvodne aktivnosti in ustreznega sodelovanja v okviru delovne organizacije Tovarna celuloze in papirja ..Djuro Salaj" Krško. PA ŠE TO!: Tiskarna Papirkonfekcije tiska tudi „NAŠ GLAS" — skupne delegatske informacije v čedalje večje zadovoljstvo vseh. do katerih najde to delegatsko glasilo pot. Zato je prav, da Papirkonfekciji čestitamo ob srebrnem jubileju tudi mi. Želimo jim še veliko delovnih uspehov in pa seveda tudi plodnega medsebojnega sodelovanja! Uredništvo Našega glasa oz. 1NDOK center Krško SOLIDARNI S SALVADORSKIMI OTROKI STAREJŠI SE PREPIRAJO, MLAJŠI UMIRAJO — (Nataša Švab) STRAN 16____________________________NAŠ GLAS____________________________St. 23 - 22. december 1983 DELOVNIH 20 LET POD OKRILJEM LISCE TOZD ŠIVALNICA SENOVO LISCA—TOZD ŠIVALNICA SENOVO je le ena izmed tozd, organiziranih v delovni organizaciji Lisca Sevnica, ki zaposluje še skoraj 1900 delavk in delavcev. Ostale tozd so še: Šivalnica, Krojilnica, Blagovni promet in DSSSvSevnici inŠivalnicev Zagorju, Krmelju in Barušnici. PRVI KORAKI Prve zametke Lisce beležimo v Sevnici 1960. leta. Nekako takrat je tudi tedanja občina Senovo uvidela potrebe po zaposlitvi žena, zato je namesto stare krojaške delavnice „Pri žnidarju" osnovala 16. junija 1961 obrtno delavnico, ki je svoje prostore do bila v opuščenih gostilniških prostorih Leskovškove hiše v Brestanici. Ob koncu leta 1963jetodelavnicosprejelav svoje okrilje sevniška LISCA. Kaj hitro seje nato delavnica preselila v nove prostore ob brestaniški elektrarni. Povečali so tudi število zaposlenih in uvedi i ustrezen delovni program. Zaradi vse večjih potreb in želja so 1965 ob pomoči kolektiva senovskega rudnika rjavega premoga zgradil i in izročili namenu nov obrat na Senovem. Obrat so nato še dograjevali, tako da je današnji obseg dobil 1978. Dogradili so nekatere delovne prostore in sodoben obrat družbene prehrane — seveda ob sofinanciranju Rudnika in Metalne. OB JUBILEJU Verjetno si ob prvih korakih nihče ni predstavljal, da bo LISCA prerasla v tako pomembno proizvajalko ženskega perila. Senovska tozd Šivalnica je 20-letnico obstoja dočakala v njenem okviru in v tem trenutku njene delavke (no, tudi nekaj moških je v nji zaposlenih, med ostalimi direktor STAŠO ČUBER, kije „nasledil" IGORJA DOBROV-NIKA)s ponosom zrejo na prehojeno pot in dosežene rezultate. Jubilej je praznik vseh, ki združujejo delo v tej organizaciji. Bogate izkušnje, ki so sijih pridobili vdveh desetletjih, jim še kako koristijo v sedanjem zapletenem gospodarskem položaju. „ Naše delavke še zavedajo, da moramo zadržati ugled, kismosigapridobilinadomačem in tujem trgu z ustrezno izbiro programa in kakovostjo," menijo v senovskem tozdu, kjer je trenutno zaposlenih 354 delavks Senovega, Koprivnice, Brestanice,Krškega,Leskovcater celo iz Kumrovca in Klanjca v SR Hrvatski. Obrat družbene prehrane, ki pripravlja hrano tudi za druge senovske OZD.pa zaposluje 13 delavk. KAKO GOSPODARIJO? Leto 1982 je bilo za tozd eno izmed najtežjih. Proizvodne skupine niso imele v celoti zagotovljenega proizvodnega programa, zato jeprihajalo tudi do krajših zastojev. To težavo so lahko premagali le s povečanimi napori delavk in strokovnih služb. Tovrstni problemi so se prenesli tudi v letošnje leto, kar je eden izmed pomembnih vzrokov, da plana finančne realizacije nebodo dosegli, čeprav so delali dvoje udarniških sobot in marsikatero urico ob nedeljah ter pozno v noč. Svoj prispevek k nedoseganju proizvodnega pa seveda dajejotudizelozahtevni inozemski kupci, ki niti malo ne popuščajo pri zahtevah glede kvalitete. Kljub vsemu pa se lahko senovske tekstilne pohvalijo z lepim izvoznim dosežkom,saj so že malo pred koncem septembra presegli devizni priliv preteklega leta za 20 odstotkov, kar tudi kaže na izredna prizadevanja celotne delovne organizacije. OSEBNI DOHODKI In kako sodelavke nagrajene za svojedelo in trud?! Višino osebnih dohodkov bi morda težko primerjali z dohodki delavcev v drugih OZD, ker v senovski Šivalnici vplivajo nanje nekatere posebnosti, meddrugim kvalifikacijska struktura ipd. Preko 80 odstotkov zaposlenih ima na primer dokončano le osemletko. Povprečni osebni dohodki v prvih desetih meseci h so bili tako 13.344 d in, v septembru pa 15.826 din. In še to: Pred časom smo obiskali delavke v senovski Ši valnici in napravil i precejposnetkovv proizvodni hali. Prostor v Našem glasu pa je seveda našlo le nekaj posnetkov, ki jih objavljamo brez podpisov. ZAPIS OB JUBILEJU DDPP LESKOVEC 25. novembra so bili invalidski delavci DELAVNICE POD POSEBNIMI POGOJI LESKOVEC sprejeti v mladinske vrste. V svojih prostorih so imeli ustanovno sejo lastne osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije, ki so jo združili s proslavo v počastitev dneva Republike. V decembru praznuje DELA V-NICA četrto obletnico svojega obstoja, zato je prav, da o njej in njenih delavcih napišemo kaj več. Pred časom smo se pogovarjali z vodjo te za njene varovance silo pomembne ustanove STANKO PLETERSKI. Decembra 1979 je začelo v delavnici delati 7 invalidskih delavcev, nato pa se je njihovo število iz leta v leto povečevalo, tako da jih je bih v času našega razgovora že 22. Pretežna večina jih je iz naše občine, po eden pa iz brežiške in mariborske. Največ se jih vozi od doma, troje pa jih biva v krškem domu upokojencev. Delo v delavnici traja 8 ur, nagrade za delo pa se sučejo od 1800 do 6000 din, pač odvisno od sposobnosti in prizadevnosti delavcev. V Delavnici imajo svoj lastni proizvodni program, kot so izdelovanje tapiserij, vezenin in pletenin, hkrati pa nudijo usluge organizacijam združenega dela naše občine. Za SOP Krško obdelujejo aluminijaste rotorje, za TES Brestanica največ zlagajo embalažne elemente, za Papir-konfekcijo pa opravljajo občas na dela, kot je na primer lepljenje, hkrati pa hodijo tjakaj tudi pomagat nakladati izdelke in pospravljati. Poleg STANKE PLETERSKI pomagata voditi Delavnico še NADA RAČIČ, specialna pedagoginja, in JOŽE RESNIK, delovni inštruktor po poklicu mizar. Svoje izdelke Delavnica tudi razstavlja. Ob obisku smo imeli priliko videti zelo zanimive, lepe in spretno izdelane vsakovrstne stvaritve, med katerimi so še posebno pozornost vzbudile tapiserije. V TES-u so imeli prodajno razstavo v mesecu maju in so Št. 23 - 22. december 1963 NAŠ GLAS STRAN 17 STOLPEC ALI DVA ZA PISMA MLADIH Družabno srečanje novomeških in leskovških invalidskih delavcev. se z izkupičkom lepo pohvalili. Imeli so še troje informativnih razstav, sodelovali pa so tudi na prvi letošnji občinski razstavi drobnega gospodarstva v Delavskem domu .Edvarda Kardelja " v Krškem. Invalidski delavci so bili že dvakrat na letovanju. Leta 1982 so letovali v Poštarskem domu na Pohorju, letos pa v Iskrinih ..brunaricah ' na Primostku v Beli krajini, ob izlivu Lahinje v Kolpo. Se o prija teljskih STIKIH Pri razvijanju družabnih, prijateljskih stikov sodeluje leskov-ška Delavnica s podobnimi ustanovami v Novem mestu, Sevnici in Celju. Novomeščani so bili pri njih že trikrat na dalj časa trajajočem obisku, oni pa v Novem mestu žal le enkrat (na razstavi), ker ima delavnica v dolenjski metropoli žal le dvoje majhnih sobic za svoje delo in v njih ni možno organizirati družabnega srečanja, kakršnemu smo bili priča v Les-kovcu. Delavci obeh delavnic so se zavrteli ob zvokih harmonikarja strokovni vodje pa so si izmenjali izkušnje, do katerih prihajajo ob svojem delu. Ob jubileju želimo invalidskim delavcem in strokovnim sodelavcem DELAVNICE POD POSEBNIMI POGOJI LESKO-VEC še veliko zadovoljstva pri vsakodnevnem delu, obenem pa kajpak SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984. Uredništvo Našega glasa oziroma INDOK Center Krško. V telegrafskem stilu NOVI VOZNI RED POTNIŠKIH VLAKOV Za brzovlake velja stari vozni redili Smer DOBOVA - ZIDANI MOST, železniška postaja Krško, velja od 13. novembra 1983 dalje. 4.36 (A), 5.17, 5.59, 7.14, 9.14, 9.53, 11.14, 13.43, 14.21, 15.47, 17.45 (B), 17.55, 19.06, 21.09, 22.02. Smer ZIDANI MOST - DOBOVA, železniška postaja KRŠKO, velja od 13. novembra 1983 dalje. 5.21, 6.22, 7.02, 8.22, 10.23, 11.29, 12.41, 14.45, 16.11, 17.13, 18.26,19.20,21.27,22.36. LEGENDA: A: ne vozi ob nedeljah in praznikih B. vozi ob nedeljah, in 30. 11. 1983,3. 1. in 2. 5. 1984, ne vozi 27. 11. 1983 in 1.1. in 29.4.1984 DAN PLANINCEV V KRMI POD TRIGLAVOM Iz glasila učencev Osnovne šole „Dr. Mihajla Rostoharja" Krško objavljamo sestavek učenke 6. razreda VLADKE ZUPANČIČ. V šoli smo se dogovorili, da gremo na planinski izlet v dolino Krmo pod Triglavom. V soboto, 18. septembra 1983, smo se zbrali pred železniško postajo. Ko je pripeljal avtobus, smo vstopili in se odpeljali. Ustavili smo se na Bledu, kjer smo si ogledali razstavo o razvoju slovenskega planinstva. Nato smo se odpeljali naprej. Pripeljali smo se do zadnje postaje v Krmi. Ogledali smo si proslavo. Na njej je govoril predsednik Planinske zveze Slovenije tovariš Tomaž Banovec. Proslave se je udeležila tudi tovarišica Pepca Kardelj. Ko je bilo konec proslave, smo se odpeljali z avtobusom proti domu. Ogledali smo si še lepo sotesko Vintgar. Izlet mi je bil všeč, ker sem spoznala, kako lepa je naša domovina. Naš kulturni dan V KRŠKEM Z osnovne šole „XI\'." divizije Senovo smo prejeli dvoje.sestavkov o njihovem kulturnem dnevu. Napisali sta ju učenkiSUZANANOVAK in KATJA CEGLAR, spremno pismo pa ravnateljica OLGA KOŠIR. Ker sestavka opisujeta isto temo,pa je KATJIN za malenkost bolj zanimiv, objavljamo njenega. Učenci sedmih in osmih razredov smo šli v Krško, kjer smo si ogledali znamenitosti občinskega središča. Ločili smo se v tri skupine. Skupina, v kateri sem bila jaz, je najprej ob iskala samostan. Pater Metod nam je govoril o samostanu. Razkazal nam je slike in nam razložil njihovo vsebino. Nekaj slikarjev je znanih, nekaj ne. Ko je pater Metod pred štirinajstimi leti prišel v ta samostan, so bile slike v zelo slabem stanju. Prekrite so bile s prahom in vlago. Tovariš Viktor Povšc je vse te slike restavriral. Sedaj so zopet take kot takrat, ko so bile naslikane. Pater Metod je prav to posebno poudarjal. Skoraj neverjetnoje.kako lepo je tovariš Povše slike restavriral. Prav zaradi tega je pater Metod tovarišu Povšetu dal ime „Copmik". Pater Metod nam je razkazal še samostansko knjižnico. V njej so knjige, ki so jih patri tega samostana uporabljali. Knjigesonapisanev latinščini in nemščini. Vrednost teh knjig je izredno visoka. Nekaj pomembnih knjig iz samostana hrani Narodna univerzitetna knjižnica vl.jublja-ni. A pater Metod želi in si prizadeva, da bi te knjige dobil nazaj. Ažedvomi,dajihboresdobil. Vsekakor bi bila vrnitev knjig zelo pomembna. Prebral nam je pridigo Janeza Svetokriškega in odlomke iz posameznih knjig in samostanskega dnevnika. Mislila sem, da nam bo pater povedal tudi kaj več o protestantih. A žal nam o njih ni povedal skoraj nič. Verjetno zato, ker je on katoličan. STRAN 18 NAŠ GLAS Št. 23 - 22. december 1983 Za prijetno in poučno uro smo se mu zahvalili. Povabil nas je, naj bi samostan še kdaj obiskali. Nato smo šli v Galerijo. Ravno v tem času je razstavljal slikar Marijan Pliberšek. Njegova dela so mi zelo všeč. Večinoma slika pokrajine. V vseh slikah je ta ko rekoč živ Ijenje, gibanje. Tovariš Šribar nam je govoril o njegovih delih in o preteklosti cerkve, današnje Galerije. Govoril nam je o zgodovini Krškega, o Valvasorju, Dalmatinu in Bohoriču. Zelo zanimiv je pomen teh treh velikih mož. Potem smo obiskali še Valvasorjevo knjižnico in čitalnico. Tam nam je tovarišica Vida Cešnje-var — Fritz razložila potek dela v knjižnici. Imajo veliko knjig, ki so vsebinsko zelo dobre. Lahko smo siogledali knjige. Mislim, da smo bili tu najdlje. Nekaj učencev je bilo nad knjižnico tako navdušenih, da so se hoteli takoj včlaniti. Po ogledu knjižnice smo se vse tri skupine zbrale pri Valvasorjevem spomeniku. Tovariš Slavko Šribar nam je razkazal Krško, med drugim hiši, kjer sta bivala Dalmatin in Bohorič s svojo šolo. Zanimivost Krškega je tudi kmečka hiša sredi mesta. Pokazal nam je hiše, v katerih se je pred mnogimi letirazvijalaobrt.Videlismo nekdanjo ladjedelnico, hotel, skladiščnico leda, vinsko klet.... Poudaril je tudi hiter razvoj Krškega. Tovarišu Slavku Šribarju smo hvaležni, saj nam je prikazal naše občinsko središče tako temeljito, da sedaj mnogo več vemo. Z drugačnimi občutki bomo hodili po Krškem, saj nas pot pripelje večkrat tja. KATJA CEGLAR BILO JE DEKLE, ki je neko jut ro( srečno, nasmejano) vstalo in se veselilo dne, ki ga čak^. Počesala si je kostanjeve lase, si vpletla vanje moder trak ter obleka nov bel pulover. Spletla si gaje z vso skrbnostjo in končno je prišel dan, ko ga bo lahko oblekla. Z mladostnim razpoloženjem je hitela na postajo. Pripeljal je avtobus. Ni vedela, da je to njena zadnja pot. Sedla je na prosti sedež in mislila na svojo novo simpatijo. Zamišljeno je gledala skozi okno vemazano reko. Tedaj pa! Zavore, krik preplašenega dekleta ter grozno drsenje v smrt.... (Kaj je mislilodekle? Le to.da, da ima bel pulover.) Tišina, nastalajeoglušujoča tišina. Nihče ni preživel. Dekletov nov bel pulover je bil prepojen / rdečo tekočino. Kri! Kap. kap.... Lasje so ji zakrivali obra/. Tišina.... Potem pa policijski avto, rešilec. Ko so pogledali v razbit avtobus, so zagledali neko dekle. Na ustih nasmeh, roke sklenjene, kri na novem belem puloverju. V časopisu je pisalo: „Dne... seje zgodila prometna nesreča, šest oseb je izgubilo življenje." Ni bilo senzacija dneva, saj je še isti dan nekdo ubil znano osebo. Življenje teče dalje... Samo nihče ne bo pomislil na tisto dekle, z novim belini puloverjem. Alenka MIRI, 7. b OŠ ..Heroja M. Kerin Leskovec" (novinarski krožek) Volilno-programska seja Občinske konference SZDL Krško IZVOLJENI NOVI ORGANI IN SPREJETE SMERNICE ZA DELO 13. decembra popoldne so se zbrali v veliki dvorani SO Kiško delegati SZDL in na volilno-programski seji obravnavali poročilo o družbenopolitični aktivnosti SZDL v naši občini od 1980 do 1983 in sprejeli smernice za delo v prihodnjem mandatnem obdobju. Izvolili so tudi nove organe OK SZDL. Za predsednike delovnih organov so bili izvoljeni: SVETI: za družbenoekonomske odnose in gospodarsko stabilizacijo: MAGDA BAJC, za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu: ANDREJ KOVAČIČ, za vzgojo in izobraževanje: MAJDA BLAŽEVIČ, za kulturo: VERA ALEGRO, za znanost in raziskovalno dejavnost: IVAN B1NIČKL za telesno kulturo: MITJA OROŽEN, za zdravstvo in socialno politiko: MIRAN BRAČUN. za organiziranost SZDL in kadrovsko politiko: ANDREJ ZUPANČIČ. za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk: MARIJA KU-KOVIČIČ, za družbenopolitični sistem: ZORAN ŠOLN. za informiranje: Ž1VKO ŠEBEK. za negovanje revolucionarnih tradicij: LOJZE Šil H, KOORDINACIJSKI ODBORI: za kadrovska vprašanja: MARGARETA MARJETIC. za solidarnostne akcije: ROMAN SOTLER, za društva in občinska združenja: JANI:/ URŠIČ. za boj proti alkoholizmu: dr. RUDOLF LAD1KA, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: IVAN SRPČIČ, za proslave: ADOLE MOŠKON. za mednarodne odnose in vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini: SLAVKO KUNEJ. za družbeno izobraževanje: SLAVKO ŠRIBAR. za varstvo okolja: PETER ZORKO, za spremljanje in usmerjanje aktivnosti na področju družbenega planiranja: SONJA KOSI EV C, za družbeni položaj in aktivnost invalidov: MARTA BOSINA, za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi: MARGAREI A MARJETIC. za stike z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi: ICiOR DOBROVNIK. volilna komisija: IVAN SRPČIČ, komisija za vloge in pritožbe: REZI PIRC, žirija za priznanja ()!•: FRANC RAKAR. PREDSEDSTVO OK SZDL KRŠKO V vodstvo občinske organizacije SZDL so bili izvoljeni: za predsednico MARGARETA MARJETIC, /a podpredsednika ANDREJ ZUPANČIČ, za sekretarja VLADIMIR VOG-R1NC, za člane pa (nekateri šoto po položaju!) MARJAN MARKI, DRAGO ŠTERBAN. TONE PETROVIČ. STANE NUNČIČ. BRANKO PIRC. I RANČ DULAR.JOŽE 1VAČIČ, I RANČ TOMAŽIČ, REZI PIRC. SLAVKO ŠRIBAR. FRANC ČERNELIČ, NADA CIZL, ZORAN ŠOLN, VIRU LOGAR, VINKO PIRC. JOŽE ZAGORC, NADA PETRIŠIČ in STANE KRŽAN. Predsednik administrativno-dinamične ko-misije je EDO ZA.IE1.ŠN1K. nadzornega odbora pa BRANKO VOGLAR. SLOVO OD DOSEDANJEGA SEKRETARJA Ob koncu seje se je predsednica OK SZDL MARGARETA MARJETIC zahvalila dolgoletnemu sekretarju občinske organizacije SZDL IVANU SRPČIČU in poudarila, da se je v času njegovega profesionalnega dela sloga SZDL v naši občini okrepila, med drugim tudi zaradi tega, ker je vsakdo, kije pri njem iskal pomoč, dobil ustrezna napotila za družbenopolitično delo. Priprava letala domače proizvodnje JAS I REB, polnjenje streliva Št. 23 - 22. december 1983 NAŠ GLAS STRAN 19 Karate klub NEK Krško DELO S PIONIRJI -VELIK IZZIV V Četrtek, 22. decembra, je imel v OŠ „Jurija Dalmatina" Krško svoj redni letni občni zbor KARATE KLUB NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO, na katerem so krški karateisti podali obračun svojega dela in zastavili načrte za prihodnje obdobje. Za predsednika so izvolili STANETA ŠKOBERNE-TA, za sekretarko pa MARJANCO NUNČIČ. Še pred tem dogodkom smo se pogovarjali z LJUBOM BOŽO-VIČEM, dosedanjim sekretarjem klu- ba in trenerjem prvega razreda, predsednikom Zveze karate organizacij Slovenije in članom Predsedstva Karate zveze Jugoslavije in izvedeli marsikaj o delu tega prvega slovenskega karate kluba. KARATE KLUB NEK KRŠKO deluje že več kot 15 let in je imel v svojih vrstah kopico slovenskih prvakov in celo evropske vicepr-vakinje. PRVENSTVENA NALOGA: DELO Z MLADIMI V zadnjem obdobju je prišlo iz objektivnih vzrokov do osipa v vrstah starejših karateistov - leta pač zahtevajo svoj davek. Klub si je zastavil dolgoročni načrt za delo z mladimi. Od lani so začeli sistematično vaditi s pionirji. V dveh sekcijah - na OŠ „Heroja Milke Kerinove" Leskovec in na OŠ ..Jurija Dalmatina" Krško -trenira redno 50 pionirjev, ki so že pridobili toliko znanja in karate šport toliko vzljubili, da po mnenju Ljuba Božoviča verjetno večina od njih ne bo odnehala. O SEDANJIH IN NEKDANJIH ŠPORTNIH USPEHIH Mladi tekmovalci so letos imeli ciklus tekmovanj (občinsko, regijsko in republiško) in so glede na »tekmovalno strast" nastopali dokaj uspešno. Čeprav so imeli najstarejši pionirji za sabo le osemmesečni intenzivni trening, so se uvrstili na republiškem prvenstvu nad pričakovanji. TEA ŽABKAR je bila celo tretja, pa tudi drugi so pokazali, da „delajo" lepo, čisto, natančno in tehnično pravilno, kar so bile vedno odlike krških karateistov. Z izkušnjami bodo prišli še boljši rezultati. Morda tudi taki, kot jih je nekaj let nazaj dosegla ženska mladinska ekipa. FRANJA PAVLIN, IRENA KOKOTEC in SONJA PISLAK so bile trikrat zapored mladinske državne prvakinje v katah, dvakrat zapored pa celo mladinske evropske podprvakinje. Seveda so se morale za takšne dosežke marsičemu odpovedati, čemur se drugim v njihovih letih ni bilo treba. IRENA KOKOTEC je še vedno ena najboljših jugoslovanskih karateistk. SISTEMATIČNI TRENINGI: USPEH! Potem ko se je 1978 vrnil s služenja vojaškega roka, je LJUBO BOŽOVIČ v treh letih rednega sistematičnega dela z navedenimi tekmovalkami sam sebi dokazal, da se da - ob konsultaciji s strokovnjaki, od katerih se človek vedno lahko kaj novega nauči - v relativno kratkem času doseči uspehe, ki jih marsikdo ne bi pričakoval. „Delo z najlmlajšimi je velik izziv za trenerja," je zatrdil sogovornik. Zato bodo letos v vrste krškega karate kluba oziroma „nuklearcev", kot jih kličejo tekmovalni nas- protniki, povabili tudi starše mladih tekmovalcev. Z njihovo pomočjo bodo skušali še okrepiti svoje prizadevanje za kar najbolj uspešno delo. Starejšo generacijo so povabili k rednim karate treningom rekreativnega značaja, ki bodo v glavnem OB SREDAH OD 18. DO 19.30 V OŠ „HEROJA MILKE KERINOVE" V LESKOVCU. Rekreacija, dobro razgibavanje in osnove samoobrambe so osnovni cilj. KAKO PA STAREJŠI TEKMOVALCI? Od starejših članov jih okrog 15 redno obiskuje treninge, ostali pa le občasno in je njihova vadba bolj rekreativnega značaja. Najiz-kušenejši tekmovalec MILE ČET-NIK je hkrati tudi trener. Varnostnike iz NEK vadi MIRKO TIŠ-LER, voditelj treninga pa je še SLOBODANSIMIČ. SREDSTVA ZA DELO, SODELOVANJE, VPISOVANJE NOVIH ČLANOV... Zveza telesnokulturnih organizacij Krško ima za delo krškega karate kluba-je poudaril LJUBO BOŽO-VIČ - veliko mero razumevanja. Seveda pa glede na množičnost in tekmovalne uspehe - „nuklear-ci" dobjena sredstva tudi opravičijo. KARATE KLUB NEK KRŠKO sodeluje s teritorialno obrambo s tem, da občasno trenira „njene fante", redno pa trenirajo vernost-nikeNEK. V klub vpisujejo dvakrat letno. V osnovni šoli v Leskovcu bo ponovni vpis po zimskih počitnicah. Ljubitelji karate športa, izkoristite priložnost, da se naučite te zanimive veščine! STRAN 20_________________________NAŠ GLAS St. 23-22. december 1963 ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence Šole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1984 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? LETALSKA SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA JMARŠAL TITO" V MOSTARJU, SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA ..BRATSTVO—ENOSTNOST" V BEOGRADU, SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA „1VO LOLA RIBAR" V ZAGREBU, SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA „FRANC ROZMAN—STANE" V LJUBLJANI (samo za kandidate z območja SR Slovenije). V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred. SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE V SARAJEVU S SMERMI: — pehota, — artilerija. — artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, — oktepno-mehanizirane enote, — inženirstvo, — zveze, — atomsko-biološko-kemična obramba, TEHNIŠKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE V ZAGREBU S SMERMI: — strojniška, — elektrotehniška, — raketna, — kemijsko-tehnološka, — prometna, LETALSKO TEHNIŠKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V RAJLOVCU S SMERMI: — strojnotehniška, — elektrotehniška, — elektronskotehniška, — telekomunikacijska, MORNARIŠKO TEHNIŠKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V SPLITU, INTENDANTSKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V SARAJEVU, V navedene šole je možen vpis v 1. in 3. razred. ŠOLA ZA STROKOVNE DELAVCE V VOJAŠKO—TEHNIČNIH POKLICIH S SPECIALNOSTMI: — radijske naprave, — UNF in radiorelejne naprave, — telefonsko-telegrafske naprave. Na tej šoli vpisujejo samo v 3. razred. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM? Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: a) SPLOŠNI POGOJI: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija, — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek, — da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah, — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) POSEBNI POGOJI: 1. kandidati za I. razred splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol rodov in služb: — da so rojeni leta 1968 ali kasneje. — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa. k i so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh, — učenci, ki so v 7. oziroma 8. razredu imeli dober uspeh, morajo v tem razredu imeti najmanj dobro oceno iz matematike, fizike in kemije, 2. kandidati za 2. razred splošnih srednjih vojaških šol: MILAD1N JEVTIC — najboljši pilot le- talske enote pod poveljstvom ZVONKA KRAMARJA TOMO CEPANEC — najboljši tehnik letalske enote NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKZ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Št. 23 - 22. december 1983 NAŠ GLAS STRAN 21 — da so rojeni leta 1967 ali kasneje, — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom, — učenci, ki imajo v 8. razredu osemletke dober uspeh, morajo iz matematike, fizike in kemije imeti oceno najmanj dobro, 3. kandidati za 3. razred splošnih srednjih vojaških šol, srednjih vojaških šol rodov in služb in Šole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih: — da so rojeni leta 1966 ali kasneje. — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom,tisti pa, ki so2. razred končali, morajo vtem razredu imeti najmanj dober uspeh, — učenci, ki imajo v 1. in 2. razredu dober uspeh, morajo v tem razredu iz matematike, fizike in kemije imeti najmanj oceno dobro. KAKO SE PRIJAVITE? Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila. Natečaj velja do 31. marca 1984. Zbirka NOB v Kostanjeviški osemletki, ki so jo odprli ob letošnjem Krajevnem prazniku (Foto: Vlado Podgoršek) SPREMENJENO MLADINSKO VODSTVO 10. decembra dopoldne je bila v mali dvorani Delavskega kulturnega doma ..Edvarda Kardelja" Krško programska seja Občinske konference ZSMS Krško, na kateri so mladi opravili tudi nadomestne volitve v predsedstvo OK ZSMS Krško. Novi sestav predsedstva je takle: predsednik ANTON PETROVIČ, podpredsednica GORDANA MASLO-VARIČ, sekretar IVAN URBANČ, člani JANEZ NEČEMER, BRANKO JANC. FRANJO SLIVŠEK, IVO OGOREVC, MATJAŽ SOTLER, SVETO BAHČ, TONE KORŠIČ, NA-NA POŽUN, SMIUA BOŽIČ, JANKO HARAPIN, DRAGO FA-BJANinJOŽE IVAČIČ. RAZVITJE PRAPORA NA RAKI Na proslavi praznika Republike, ki ga je v športnidvorani na Raki organizirala tamkajšnja osnovna šola, so bili v pionirske vrste sprejeti cicibani. Hkrati pa je bilo s proslavo 40-letnice rojstva nove Jugoslavije povezano svečano raz-vitje prapora Krajevne organizacije Zveze borcev NOV Raka. Prapor je predal svojemu namenu predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Krško STANE NUNČIČ, Slovesnost so popestrili recitatorji in pevski zbor šole. Raška borčevska organizacija je prapornaba-vila s sredstvi svojih članov in drugih krajanov, na pomoč pa soji priskočili še Občinski odbor ZZB NOV ter družbenopolitične organizacije krajevnih skupnosti Raka, Senovo in Leskovec. Kviz tekmovanje gasilskega podmladka v Leskovcu GASILCI V NAŠI OBČINI ZNAJO PRITEGNITI MLADE V pogovoru z dolgoletnim tajnikom Občinske gasilske zveze Krško LEOM KO-MANOM smo izvedeli"vrsto zanimivih podatkov o tem, da se šolarji na vsem območju krške občine prizadevno vključujejo vgasilske vrste, za karimajo zaslugetakoteritorialnaga-silska društva kot osnovne šole in — po našem — seveda tudi Občinska gasilska zveza, ki vsako leto poskrbi za popularizacijo te dobrodelne, življenjsko nujne organizacije. Posebno pozornost temu, je poudaril naš sogovornik LEO KOMAN, posvečajo v oktobru — mesecu požarne varnosti, ko organizirajo več prireditev operativnega in poučnega značaja bodisi za gasilce, gasilke ali podmladek. Teritorialna gasilska društva imajovsvojih vrstah vključene številne mlade, v okrilju pionirskih odredov na osnovnih šolah pa deluje že osem pionirskih društev MLADI GASILEC, in sicer v Koprivnici, na Senovem, v Bresta niči. Krškem (na osnovnih šolah ..Jurija Dalmatina" in ..Dr. Mihajla Rostoharja"), Leskovcu, na Raki in v Podbočju, zanimanje za ustanovitev pa so pokazali že tudi v Kostanjevici na Krki, zato se bo to najbrž zgodilo v kratkem, je poudaril LEO KOMAN. KAKO JE BILO NA GASILSKEM KV1ZU V LESKOVCU Občinska gasilska zveza je pripravila gradivo za tekmovalne ekipe, ki je vsebovalo predvsem snov iz problematike gasilske organizacije, ob koncu oktobra se je v dvorani leskovške osemletke zbralo pet tekmovalnih ekip mlajših pionirjev — gasilcev (7 do 10 let) in 15 ekipnjihovihstarejšihvrstnikov(l 1 do 15 let). Njihovim nastopom je bila priča precejšnja množica, med njimi tudi vrsta odraslih. Voditeljica prireditve je bila Justina Molan. PRI NAJMLAJŠIH GASILCIH JE ZMAGALA EKIPA GASILSKEGA DRUŠTVA VIDEM, ki je dosegla najvišje možno število točk, za njo pa sta se uvrstili ekip i osnovnih šol KOPRIVNICA in ..JURIJ DALMATIN" KRŠKO. Nastopili sta tudi ekipi G D KRŠKO in druga ekipa GD VIDEM. V KONKURENCI STAREJŠEGA GASILSKEGA PODMLADKA JE PRVO MESTO OSVOJILA EKIPA PIONIRSKEGA DRUŠTVA „MLADI GASILEC" Z OSNOVNE ŠOLE RAKA, a šele po uspešnejšem reševanju dodatnih vprašanj, saj stapolegteekipe v prvem delu kviza dosegli vse možnetočketu-di prva in druga ekipa OŠ LESKOVEC. V ra-ški ekipi so bila sama dekleta: Marjanca Molan, Mateja Tomšič in Marta Krošelj (informacija iz drugega vira!). Sicer pašo nastopi le še ekipe z osnovnih šol „JU RIJ A DALMATINA" KRŠKO. KOPRIVNICA, BRESTANICA in PODBOČJEtergasilskihdruštev LESKOVEC (dve ekipi!), BREGE. MALO STRAN 22 NAŠ GLAS Št. 23 - 22. december 1983 MRAŠEVO, MALI KAMEN, VELIKI KAMEN, BRESTANICA in KRŠKO. NAGRADE — Najboljši pri mlajši skupini so prejeli za nagrado: prvi ročni gasilski a parat S 3, drugi ročni gasi Is ki aparat S 2 in tretji gasilski ročnik s pipo. — Pri starejši skupini so bile nagrade za prve tri uvrščene: naprtnjača oziroma nahrbtnik zavodozbrizgalnonapravo,gasilski aparat S 9 in večji univerzalni ročnik. Nagrade bodo seveda mlade gasilce še bolj vzpodbudile k praktični aktivnosti. Naš sogovornik LEO KOMAN je za konec še omenil, da bo naslednje tako kviz tekmovanje namenjeno gasilkam — članicam. Prav je, da izveste... NOVO VODSTVO ZKO Na novembrskem občnem zboru so delegati društev in klubov izvolili novo vodstvo (izvršni odbor) Zveze kulturnih organizacij Krško: za predsednika MIRKA AVSENAKA, za podpredsednika VLADIMIRJA VOGRINCA, za člane pa MATA ZAKONJŠKA, JANKA PEČNIKA, SILVA MAVSARJA, MARJANA JORDANA, NADO CiZL, ERNESTA BREZN1KARJA in D UŠANA STUPARJ A. V nadzorni odbor ZKO so bili izvoljeni: za predsednika ANTON PLETERSKI st„ za člana pa KARLI BRENCE in FRANC BERNARDIČ. SONCE „JE VZŠLO IZ PREDALA" V počastitev obletnice Prešernovega rojstva je krški literarni klub pripravil III. decembra večer besede, glasbe in plesa pod naslovom SONCE V PREDALU. V enoinpolurnem programu, ki mu je sledila polna velika dvorana Delavskega doma »Edvarda Kardelja" Krško, je bil opazen sodoben pristop k oblikovanju kulturnega programa, ki je nudil za vsakogar nekaj: pesniške in satirične stvaritve člano vlilerarnega kluba so izvajali recitalorji in igralci, predstavil se je OKTET iz Leskovca. nastopila je skupina DARJA. JOE & PRIMOŽ, pel. igral na kitaro in celo recitiral je le dobro znani krški kantautor BOJAN RABZELJ, s pesmijo, plesom in glasbo sta ..postregla" STANKA MACUR in JANKO A VSENAK. druge je spel navdušila ročk glasba skupine NUCLEAR POWER.... Svoja prizadevanja so pod ..taktirkama" scenarista Sil J t MAVSARJA in režiserja MIRTA združile različne generacije ustvarjalcev - in obisk, lake} redko viden na domačih prireditvah, je bil velika nagrada za vse sodelujoče. Prireditev tudi ne bo izginila — kot megla v vetru — iz spomina, saj sta utrink e z nje posnela za januarski Posavski obzornik IV snemalec FRANC PAVKOVIČ m novinar Mil.AN JAZBEC'. v super H tehnik i jo je posnel redni filmski zapisovalce kulturnih dogodkov vnašiobčini VLADIMIR VOORINC. v videotehniki pajojc poskušal ohranili BOJAN SOTOŠEK. Paše to: Pri prtrt i/ilvi /i bila celovito izkoriščena tehnična oprema Delavskega doma ..Edvarda Kardelja". Na priredil vi so literali naše občine poimenovali svoje združenje po pisarelju in družbenopolitičnem delavcu BENU ZUPANČIČU. Za 8. februar, slo venski kulturni praznik, bo Literarni klub ..Bena Zupančiča" Krško izdal že tretjič tiskane LITERARNE LISTE, vkaterihbo ..levji delež" strani namenjen pesnici ASTIMA-LAVAŠIČ s Senovega, ostali člani pa bodo zastopani v skladu z obsežnostjo svojih ..pošiljk" na naslov: Literarni klub ..Bena Zupančiča" Krško. Cesta4.julija60a. 68270Krško. Literarni klub vabi v svoje vrste tudi nove člane: Če pišete, se okorajžite in pošljite kaj za ..pok uši no".' avtorji tekstov: Vida FRITZ: Sonce v predalu. Tako je to. Ena objestna - Marija Ml RTIČ: Epigrami, Monolog snažilke — Franci JEVŠEVAR: Podobno je pel že Pavese - Asta MALA VAŠ/Č: Epigrami, Žalost - Maja MALA VAŠ/Č: Ljubezen, Blues - Silvo MAV-SAR: Jutro, Lone/y nights. Tam na sredi bele stene — Drago PI RMAN: Govor individualnega poslovodnega organa - Nana POŽUN: Poslala bi pismo - Ana ROSTOHAR: Pa pojdiva, prijatelj, Na ribniku, Aj, tvoj dotik boli -Jože SAJE: Punčki I, Tema I - Miro T/ČAR: Zadnje čase mnogo izgubljam - Nuša Tl-ČAR: V harmoniji neskončnosti - Ivo UMEK: Imela sva prijetne dni .— Jožica VOGR/NC: Obljube - Marica ZALOŽNIK: Prišel si - Bojan RABZELJ: Moja cesta, Senovo sivo - Primož TAS/Č: Cerkljansko, Jure Fras, Avonka II. avtorji glasbe: Stanka MACUR: Aj, tvoj dotik boli - Bojan RABZELJ: Moja cesta, Jutro, Senovo sivo — Miran RUDAN: Lonely Nights, Valerie - Primož TASIČ: Cerkljansko, Jure Fras, Avonka II. zamisel in izvedba plesne točke: Stanka MACUR recitatorji in igralci: Andreja ABRAM, Andrej AN-DROJNA, Tatjana A VSEC, Darja GAŠPER/N, Tomislav JURMAN, Vida KUSELJ, Mir-jana OBERČ, Jure OŠTIR, Srečko PAVKOVIČ, Brigita ŠKRABAR, Bojan RABZELJ. izvajalci glasbenega programa: Janko A VSENAK (klavir, pan-flavta) - Stanka MACUR (vo-kal, klavir), Bojan RABZELJ (vokal, kitara) - Danilo S/TER (orglice) — Ervin MAHNE (kitara). LESKOVŠKI OKTET (vodja Danilo Siter) - DARJA , JOE in PRIMOŽ - NUCLEAR PO-WER. tehnična izvedba Adolf MOŠKON (zvok) - Stane JAKŠE (luč) - Bogdan ZUPANČIČ - Rudi SEMEC - Simon GOM/LŠEK režija: Ivan MIRT scenarij: Silvo M A VSAR plakat: Ni ko KEŠE Delovni obisk iz Bajine Bašte KRŠKO, 21. novembra — Na dvodnevnem obisku v KršMnse mudi gospodarska delegacija iz pobratene občine Bajina Bašta, ki s tem vrača obisk krških gospodarstvenikov. Tokrat nadaljujejo pogovore v delovnih skupinah za področje lesno-predelovalne industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, projektne in tekstilne industrije. Pričakovati je, da se bodoob jutrišnjih zaključnih pogovorih že dogovorili za povsem določene oblike sodelovanja med obema pobratenima občinama, zlasti kar zadeva skupne programe in vlaganja. Prvo tako obliko že predstavlja gradnja tržnice v Krškem, kjer bodo dobili prostore tudi tekstilci Kadinjače iz Bajine Bašte. VLADO PODGORŠEK v dnevniku DELO Št. 23-22. december 1983 NAŠ GLAS STRAN 23 Šah SIMULTANKAV ČAST DNEVA REPUBLIKE V prostorih bifeja senovskega kegljišča je bila na sam praznik Republike šahovska simultanka. v kateri seje mojstrski kandidat ROBERT CEGLAR pomeril z 21 šahisti, povečini i/Senovega in Brestanice. Rezultat je bil 15,5 : 5,5 v prid mojstrskega kandidata, sicer domačina, loč ko so osvojili: MIRKO JANKOV1Č, BOJAN KURINČ1Č, FRANC ŠP1LER in FRANC ROZMAN. Remizirali pašo: IVAN GMAJNER, JOŽE BOŽIČNIK in BRANKO DERNAČ. Šah NA SENOVEM IN V BRESTANICI REDNI BRZOTURNIR JI Že dlje časa se ljubitelji šahovske igre pomerjajo na rednih tedenskih brzoturnirjih, ki so izmenoma v BRESTANICI (Gostišče Pohle) in na SENOVEM (Gostišče Senica). Rezultati zadnjih treh: SENOVO, nedelja, 27. novembra: brzotur-nir v počastitev dneva Republike. 16 udeležencev. Vrstni red: 1. J ANKO KEŠE (13 točk), 2. IVAN GMAJN AR (13), 3. JOŽE BOŽIČNIK (12), 4. MIRKO JANKOVIČ (II), 5. ZORAN VELJKOVIČ (10,5) itd. BRESTANICA, nedelja, 4. decembra: redni brzoturnir (dvokrožni!). 10 udeležencev. Vrstni red: 1. JANKO KEŠE (14,5), 2. ZORAN VELJKOVIČ (12,5), 3. VIKTOR HLEBEC (12,5), 4. PAPEŽ (10), 5. JOŽE PERC(IO), itd. SENOVO, nedelja, 11. decembra: redni brzoturnir. 16 udeležencev. Vrstni red: 1. JANKO KEŠE (13,5).2. VIKTOR HLEBEC (12,5), 3. MIRKO JANKOVIČ (11,5), 4. JOŽE PERC (10,5), 5. ŠABAN AJETI (10) itd. Nikoli ni prepozno. . . TEK PO ..DOLENJSKIH BENETKAH" V počastitev kostanjeviškega krajevnega praznika sta Šolsko športno društvo ..Gorjanci" na Osnovni šoli ..Jožeta Gorjupa" Kostanjevica na Krki in Zveza telesnokultur-nih organizacij Krškoorganizirala že3. tradicionalni tek po ulicah ..dolenjskih Benetk". Nastopilo je več kot 300 tekmovalk in tekmovalcev v 20 kategorijah iz občin Brežice, Krško, Sevnica, Novo mesto, Ljubljana, Ribnica in Grosuoljer učenci iz pobratene krajevne skupnosti Videm—Dobrepolje. Rezultate smo prejeli s precejšnjo zamudo in ni prav nič naše krivde, da jih objavljamo dokaj pozno. A bolje kdaj kot nikoli! Seveda objavljamo le najboljše uvrstitve iz naše občine: Prehodni pokal mesta Kostanjevice za pionirske kategorije je že drugič osvojilo ŠŠD ..Gorjanci" z domače osemletke. pionirke 1972: I. LUCIJA SANTELJ, 2. MELITA BOŽIČ (obe OŠ Kost.) 3. DARJA SEDAJ (OŠ Krško), pionirke 1971: 2. N1COLE KUPLENIK (OŠ Kost.), pionirke 1970: 1. MIHELA PENCA (OŠ Kost.), 2. MANJA KER1N (OŠ Krško), 3. ANICA KODR!Č(OŠ Podbočje), pionirji 1970: 2. ORLANDO ROJ (OŠ Krško), pionirke 1969: 1. ANICA ŽUL1Č, 3. JOŽICA PRIMC (obe OŠ Kost.), pionirji 1969: ANDREJ DIVJAK (OŠ Kost.)' pionirke 1968: 3. VIDA ŠTEFANČIČ(OŠ Kost.), pionirji 1068: 3. TONI ŽULIČ(ŠŠDKost.), mladinci 1964/65: 3. ACO MIKLAVŽ (ŠŠD Podbočje), mlajši veterani: 3. JOŽE VUKČEVIČ (Kost.) Iz popravljalnice izdelkov tiskarskega škrata V zadnji redni številki Našega glasa (19.) — medtem so izšle tri posebne: rudarska, o varčevanju z energijo in za sejo skupščine Skupnosti otroškega varstva — nam je tiskarski škrat pomagal preimenovati dobitnika priznanja KS Kostanjevica na Krki (tudi pri Dolenjskem listu je bilo isto!), njegovo pravo ime je STAN E Ž AB-KAR ( in ne ŽAGAR), sicer pa je predsednik kostanjeviške ribiške družine. i^^^^^MMMMMMM********************************************************************- VELIKO OSEBNE SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1984 ŽELIMO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE KRŠKO, PRIJATELJEM IN SODELAVCEM V SOSEDNJIH IN POBRATENIH OBČINAH TER VSEM, S KATERIMI IMAMO TOVARIŠKE IN POSLOVNE STIKE! Skupščina, Izvršni svet in družbenopolitične organizacije občine Krško * * * ¦ ********¦¦**¦********¦********¦¦¦+* »»»*»*»**»***»******+******+***************** Y SREČNO NOVO LETO '8«: JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ 1 N Novo leto 1 S Ignac 1 C Albin 1 N Hugo • 1 T Prazn. dela • 1 P Foriunat 2 P Makarlj 2 Č Marija • 2 P Jania • 2 P Franc 2 S Boris 2 S Erazem 3 T Gcnovefa • 3 P Blaž 3 S Marin 3 T Ljuba 3 Č Aleksander 4 S Angela 4 S Andrej 4 S Izidor 4 P Cveto 3 N Pavla 5 Č Simeon 4 N Kazimir 5 C Vinko 5 S Angel 4 P Franc 6 P Gašper 5 N Agata 5 P Janez 6 P Viljem 5 T Valenia 7 S Zdravko 6 P Dora 6 T Pust 7 S Darko 6 N Janez 6 S Norbert » 7 T Egidij 7 S Tomaž 7 P Stanko 7 Č Robert 8 N Severin 8 S Janez 8 C Dan žena 8 N Albert 8 T Viktor » 8 P Medard 9 P Julijan 9 Č Polona 9 P Frančiška 9 P Tomaž » 9 S Dan zmage 9 S Primož 10 T Gregor 10 P Viljem 1 10 S Viktor » 10 T Matilda 10 Č Izidor 11 S Pavlin » 11 S Marija 11 S Leon 11 P Žiga 10 N Marjeta 12 Č Tatjana 11 N Krištof 12 C Lazar 12 S Pankracij 11 P Srečko 13 P Veronika 12 N Damijan 12 P Gregor 13 P Ida 12 T Janez 14 S Srečko 13 P Katarina 13 T Kristina 14 S Valerij 13 N Servacij 13 S Anton o 14 T Valentin 14 S Matilda 14 P Bonifacij 14 Č Vasilij 15 N Pavel 15 S Jurka 15 Č Klemen 15 N Helena © 15 T Zofka © 15 P Vid 16 P Marcel 16 C Julijana 16 P Hilarij 16 P Bernarda 16 S Janez 16 S Beno 17 T Anton 17 P Silvin © 17 S Jerica © 17 T Rudi 17 C Jošt 18 S Marjetka © 18 S Simeon 18 S Konrad 18 P Erik 17 N Dolfe 19 Č Marij 18 N Edvard 19 Č Leon 19 S Ivo 18 P Marko 20 P Boštjan 19 N Julijan 19 P Jožef 20 P Neža 19 T Julijana 21 S Neža 20 P Leon 20 T Srečko 21 S Simeon 20 N Bernard 20 S Silverij 21 T Irena 21 S Benedikt 21 P Dan lot. JLA 21 C Aloiz « 22 N Cene 22 S Maijeia 22 C Vasili| 22 N Leonlda 22 T Milan « 22 P Ahac 23 P Rajko 23 Č Marta « 23 P Slava 23 P Vojko « 23 S Željko 23 S Kresnica 24 T Feliujan 24 P Modest 24 S Gabriel « 24 T Jurij 24 Č Suzana 25 S Darko fi 25 S Matija 25 S Marko 25 P D mladosti 24 N Janez 26 Č Pavla 25 N Minka 26 Č Marcelin 26 S Zdenko 25 P Hinko 27 P Janoz 26 N Sergij 26 P Maksima 27 P Ust. OF 26 T Stojan 28 S Potor 27 P Andrej 27 T Rupert 28 S Pavel 27 N Janez 27 S Ema 28 T Gabrijel 28 S Janez 28 P Avguštin 28 Č Hotimir 29 N Franc 29 S Roman 29 Č Ciril 29 N Robert 29 T Magdalena 29 P Poter. Pavel • 30 P Martina 30 P Bogo 30 P Katarina 30 S Ivana • 30 S Einilija 31 T Janez 31 S Benjamin 31 Č Angela JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 1 N Bogoslav 1 S Peter 1 S Tilen 1 P Julija » 1 Č Dan mrtvih 1 S Marijan 2 P Marija 2 Č Alfonz 2 T Bogomil 2 P Dušanka 3 T Irenej 3 P I idija 2 N Štefan » 3 S Terezija 3 S Silva 2 N Blanka 4 S Dan borca 4 S Dominik » 3 P Dora 4 Č Franc 3 P Franc 5 C Anton t 4 T Zalka 5 P Marcel 4 N Drago 4 T Barbara 6 P Bogomila 5 N Marija 5 S Lovrenc 6 S Vera 5 P Zahar 5 S Savo 7 S Ciril, Metod 6 P Ljubo 6 Č Zaharija 6 T Lenart 6 Č Miklavž 7 T Kajetan 7 P Marko 7 N D. ari. JLA 7 S Engelbert 7 P Ambrož 8 N Spela 8 S Miran 8 S Maiija 8 P Brigita 8 Č Bogomir o 8 S Marija © 9 P Veronika 9 Č Janez 9 T Abraham 9 P Teodor 10 T Ljubica 10 P Lovrenc 9 N Peter 10 S Danijel © 10 S Andrej 9 N Valerija 11 S Olga 11 S Suzana O 10 P D. mor JLA © 11 C Milan 10 P Smiljan 12 Č Mohor 11 T Milan 12 P Maks 11 N Martin 11 T Danijel 13 P Evgen © 12 N Klara 12 S Gvido 13 S Edvard 12 P Emil 12 S Aljoša 14 S Franc 13 P Lilijana 13 C Filip 13 T Stanislav 13 C Lucija 14 T Demetrij 14 P Rastko 14 N Veselko 14 S Nikolaj 14 P Dušan 15 N Vladimir 15 S Marija 15 S Nikodem 15 P Terezija 15 Č Polde 15 S Kristina fi 16 P D. tank. JLA 16 C Rok 16 T Jadviga 16 P Jerica fi 17 T ALeš 17 P Pavel 16 N Ljudmila 17 S Marjeta fi 17 S Gregor 16 N Albina 18 S Miroslav 18 S Helena 17 P Frančiška 18 Č Luka 17 P Lazar 19 č Vincenc 18 T Irena « 19 P Etbin 18 N Roman 18 T Teo 20 P Marjeta 19 N Ljudevlt « 19 S Suzana 20 S Irana 19 P Elizabeta 19 S Urban 21 S Danilo « 20 P Bernard 20 C Svetlana 20 T Srečko 20 Č Julij 21 T Ivana 21 P Matej 21 N Urška 21 S Marija 21 P Tomaž 22 N Dan vstaje 22 S Timotej 22 S Mavricij 22 P Vendelin 22 č Cilka • 22 S Dan JLA • 23 P Branislav 23 Č Filip 23 T Severin 23 P Klemen 24 T Kristina 24 P Jernej 23 N Slavojko 24 S Rafael • 24 S Janez 23 N Viktorija 25 S Jakob 25 S I udvik 24 P Nada 25 C Darija 24 P Eva 26 C Ana 25 T Gojmir • 26 P Ludjan 25 N Katarina 25 T Božič 27 P Sergij 26 N Viktor • 26 S Justina 27 s Sabina 26 P Konrad 26 S Štefan 28 S 7mago • 27 P Jože 27 Č Kozma. Dam. 27 T Virgil 27 Č Janez 28 T Avguštin 28 P Venčeslav 28 N Simon 28 S Jakob 28 P Živko 29 N Marta 29 S Janez 29 S Mihael 29 P Ida 29 Č D. republike 29 S David 30 P Julita 30 Č Roža 30 T Marcel 30 P Andrej » 31 T Ignac 31 P Rajko 30 N Sonja 31 S Bolfenk 1 30 N Evgen ) 31 P Silvester n S s N rz*.? 3' č 3L7 *s občina krt 3 ko SKU laV\* PNE DE1 9 ^ EGATSK ?hdh E INFOR A9 MACIJE