MARC 16 č Mnrija, epokor. 17 P Patrik + IS S Ciril Jeruž. 19 N 4. PiMtna^Jožel 20 P Feliks in tov.3 21 T Benedikt 22 S Nikolaj, zvel. + 23 (•■ Irenej 24 P Gabrijel + 2S_S_Oznan. M. D^ 26 N Tiha nedelja 27 P Rupert, >:kof 28 T Janez, puSč, ® 29 S Jona + 30 (•. Angela Fol. 31 P BI. Modest + Slovenec EBVI SEOXENSKI LIST ffl AMERIKI &*Ur: ga vtro in wro3 — mi prtvioo in retnič* — vi Vol* 8a msg$l GLASILO SLOV. KATOK. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; & P. DRUŽBE SV. MOHORJA !G CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of font Slovenian Organization*} NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- ŠTEV. (NO.) 52. CHICAGO, ILL., PETEK, 17, MARCA FRIDAY, MARCH 17, 1939 LETNIjjC (VOL). XLV1II. S srdom in ogorčenostjo izžvižgavalo prebivalstvo v Pragi nemško vojaštvo, ko je to vkorakalo v mesto. — Navdušen sprejem Nemcev od Slovakov v Bratislavi. — Ogrska zasedla Podkarpatsko Rusijo. Praga, — Položaj, ki je vladal to sredo v tukajšnjem mestu se je mogel nekako primerjati pogrebu kake drage osebe, katera je postala žrtev morilca. Prebivalstvo je bilo v pravem pogrebnem razpoloženju in med žalostjo, ki mu je stiskala srce, in ki jo je o-čitno kazalo s solzami v očeh, je tudi glasno dajalo duška sovraštvu in jezi nad morilko njih priljubljene domovine — nad nazijsko Nemčijo. Tako se je prvikrat zgodilo, da je zmagovita Hitlerjeva vojska naletela na izžvižgavanje in grozilni zasmeh, dočim je na vseh svojih dosedanjih osvo-jevalnih pohodih doživljala navdušenost pozdravljanje. Na povelje Hitlerja je nemško vojaštvo na štirih točkah prestopilo mejo in pričelo P. pohodom proti Pragi v sredo zjutraj ob 6. uri. Štiri ure pozneje je vkorakalo v Prago samo, spremljano od topov in strojnic. Na važnejših točkah je bilo takoj postavljene orožje za slučaj,ako bi prišlo med prebivalstvom do resnejših nemirov. Ta varnostna odredba pa ni bila potrebna. Do dejanskih izgredov namreč ni prišlo nikjer, dasi je ljudstvo privrelo na ceste in je z iz-žvižgaVanjem in neprikritim sovraštvom pozdravljalo nemške vojaške kolone. Od časa do časa se je jezno vzklika-nje in kričanje izprevrglo v izraze patrijotičnih čustev in tedaj so iz tisočerih grl privrele na dan češke domoljubno pesmi, s čimer so dovolj jasno pokazali svoje skrajno sovraštvo do Nemčije, pod katere peto so po dvajsetletni svobodi zopet tako nepričakovano zašli. Vse drugačen sprejem je doživelo nerriško vojaštvo na Slovaškem, kamor je vkorakalo isti dan. V Bratislavi, premoliti Čehoslovaške, jim je Prebivalstvo z narodno milico Priredilo pravo prisrčno dobrodošlico in ponovno so se slišali vzkliki "Heil Hitler!" m podobno. Nepristranskemu opazovalcu prizorov v obeh mesfih, Pragi in Bratislavi bi bilo težko razumeti velikansko razliko v patrijotizmu dveh slovanskih plemen, ki se »e razlikujeta med seboj v ■'»'čemer drugim kakor v ime nu. Čehi bili prisiljeni, privoliti k zasedbi Zasedba na tako brutalni način razkrojene Češko - Slovaške se je izvršila po konferenci, ki §ta jo imela bivši predsednik Kaeha in bivši zun. minister ^hvalkovsky večer prej s Hit-'erjem v Berlinu. Pod silovitim Pritiskom sta morala oba moža Privoliti na zasedbo svoje domovine od strani nemškega vodstva in se je nato dalo Cehom Po radio namočilo, naj se zasedbi ne upira in mirno sprejme vojaštvo. Takoj nato je iitler izdal proglas na Čeljte, v katerem je izjavil,da je pri-SllJen iti zopet delat red, češ, da je nad nemškim prebivalstvom, katerega je "darežljivo" lani v jeseni pustil na Če-hoslovaškem, izbruhnil nov terorizem, ki da je postal neznosen. In v rešitev teh bo poslal svojo vojsko na Češko. Milostno pa je obljubil, da bo vzel Čehe pod pokroviteljstvo nemškega Rajha, kamor je itak njih ozemlje spadalo nad lisoč let. Obenem jim je zagotovil avtonomni razvoj njih narodnega življenje. Podkarpatsko Rusijo pograbila Ogrska, ki pa pride tudi sama na vrsto Dočim ste Češka in Slovaška postali pravi provinci Nemčije, je pa treji del, Rutenija, ki se uradno im'enuje Podkarpatska Rusija, padel v roke Ogrske. Ta provinca je uživala po razpadu države neodvisnost le nekaj ur. Ogrska vojska je namreč takoj pričela s pohodom v njo in jo v sredo docela zasedla. Poljska je to zasedbo pozdravila, kajti s tem meni, da je končana nevarnost, da bi od tukaj naziji propagirali za Ukrajino. Rumuni-ja, druga soseda, je uradno molčala, vendar pa je poslala na mejo vojaštvo za vsak slučaj. Precej nerazumljivo je, da je Hitler tako mirno dopustil; da je Ogrska zasedla ta del. Dobro razlago za to pa je podal francoski časnikar Pertinax v sredo v nekem pariškem listu. Dejal je namreč, da Hitler smatra Ogrsko itak za svojo deželo. Ogrska, pravi, je z zasedbo toliko pridobila, kakor pridobi kaka v mrežo ujeta riba, ko požre drugo ribo, ki je z njo vred ujeta. Obenem je Pertinax povdar-jal, da bo ta zadnja drama svarilen vzgled vsem ostalim srednjeevropskim državam, ki še mislijo, da se bodo mogle uspe-sno upirati nazijskemu prodiranju, upajoč na Francijo in Anglijo. Padle bodo druga za drugo. POGAJANJA ODLOŽENA Delavska konferenca se bo ponovno sestala 24. marca. —o— New York, N. Y. — Konferenca. ki se vrši med zastopniki federacije in CIO za dosego sprave med obema organizacijama,je na zasedanju zadnji torek sklenila, da bo za deset dni prekinila raizgo-vore in se bo sestala zopet 24. marca, in sicer v prostorih delavskega departmenta v Washingtonu. Pogajanja se vrše tajno, toda, kakor neki list ugotavlja, so precej burna. Federacija baje dolži CIO, da je načrt, ki ga je predlo žil Lewis, sestavljen v komunističnem duhu. -o— USFEHI, KI JIH JE HITLER DOSEGEL ZA NEMČIJ.O Berlin, Nemčija. — V šestih letih, od 30. januarja '033, odkar je postal nemški kancler, je dosegel Hitler za svojo domovino naravnost neverjetne uspehe. Prvi med temi je bila pridobitev Posarja, 14. jan. 1935; dva meseca nato je Hitler objavil, da Nemčije več ne vežejo mirovne pogodbe, in je odredil splošno vojaško službo; tri mesece pozneje je Anglija priznala Nemčiji pravico do vojnega brodovja. Sledila je zasedba Porenja, 7. marca 1936. Dve leti nato, 13. marca 3938, je prišla Avstrija pod Nemčijo; 1. oktobra istega leta je nemška armada vkorakala v sudetski del Čehoslovaške, na kar je zdaj, 14. marca 1939, povzročil Hitler razpad Ceško-Slovaške in z vojaštvom zasedel nje češki del. RUDARJI ZAHTEVAJO KRAJŠE URE IN VEČ PLAČE New York, N. Y. — Mecl unijo premogarskega delavstva in med operatorji rudnikov mehkega premoga so se zadnji torek otvorila pogajanja za novo pogodbo. Prva zahteva, ki so jo premogarji izrazili, je bila po uvedbi 30 ur dela na teden in 50 centov poviška plače na dan. Po sedanji pogodbi, ki poteče, 31. marca, je delovni teden* 35 ur, temeljna plača pa znaša $6 na severu in $5.60 na jugu. -o- ŠOLSKA DOBA OSTANE NEIZPREMENJENA Springfield, 111. — Senat-ska zbornica zakonodaje je zadnji torek odobrila mestu Chicagi pravico, da sme razpisati davka 48 milijonov dolarjev za prihodnje leto v svrho vzdrževanja šol. S tem so odrezali dva in četrt milijona od predloga, ki je bil stavljen, in s tem je padel v vodo tudi predlog, da se šolsko leto podaljša za dva tedna, od sedanjih 38 tednov. Kadar pošiljate naročnino ne pozabite omeniti, komu na-klanjate svoje glasove! CHICAŠKI ČEHI IZRAZILI PROTEST Chicago, 111. — Za to sredo zvečer so chicaški Čehi priredili veliko zborovanje v Pilsen park avditoriju, 26th in Albany, da izrazijo protest proti nazijski agresivnosti v srednji Evropi, katere žrtev je postala njih stara domovina. Eden govornikov je bil Jan Masaryk, sin ustanovitelja in prvega predsednika Čehoslovaške. Drugi govorniki so razlagali načrte in cilje, ki jih irna Hitler s svojimi imperija-lističnimi potezami. KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — V glasilu nazijske milice je zad*-nji torek izšel članek, v katerem se povdarja, da "vsak zdrav Nemec v starosti 25 in 35 let zagreši velik zločin,ako ne podari nemškemu narodu najmanj štiri do pet otrok". — Dunaj. — Vojaške parade, ki bi se imele vršiti to sre do na Dunaju v proslavitev obletnice zasedbe Avstrije in pri katerih bi im& biti navzoč tudi Hitler, so bile odpovedane zaradi novih dogodkov, ki so se odigrali te dni. — Bratislava, Slovaška. — Ta nova "neodvisna" država, za katero je slovaški parlament odglasoval v torek, bo vodila popolnoma Hitlerjevo politiko. Med drugim se bo pridružila tudi protikomuni-stičnemu paktu med Nemčijo, Italijo, Ogrsko in Japonsko. BREZUSPEŠEN POIZKUS REŠITVE Chicago, 111. — Na koncu Waveland ave. je zadnji torek zvečer skočila v jezero neka Mrs. Mary Berg, stara 47 let. Ko sta videla njen sa-, momorilni poizkus, sta skočila za njo dva dijaka, stara po 15 let, toda njuno prizadevanje, da bi jo rešila, je ostalo brez u|speha. Obrežna straža ie pozneje potegnila iz vode ni eno mrtvo truplo. Čin ženske se pripisuje obupu zaradi bolezni. HITLER OGROŽA AMERIKO Nlemec povdarja, da iz nazij-skih ciljev tudi Amerika ni izključena. —o— Chicago, 111. — Sloviti nemški pisatelj Tomas Mann, ki ie prejel v 1929 svetovno No-olovo nagrado za literaturo, ie v razgovoru s časnikarji to sredo z vso resnostjo povda-lil, da se naj tudi Amerika čuva pred Hitlerjem, češ, da so cilji nazijstva neomejeni in iz njih niti Amerika ni izključena. Anglija pa, je dejal, se bridko moti, ako misli, da bo s tem, da daje Hitlerju,prosto roko v vzhodni Evropi, obvarovala zapadno Evropo vojne. Hitler, povdarja Mann, je 'blufal' zadnje leto v septembru in isto dela tudi zdaj, češ, da niti tedaj, niti zdaj ni bil pripravljen na vojno. -o- PIL ZASTONJ IN ŠE DOBIČEK DELAL Chicago, 111. — Tukajšnja policija je bila v tox-ek obveščena, naj najde sled za nekim moškim, ki si zastonj privošči dobro pijačo in povrhu napravi še velik dobiček. Po raznih salunih si je ta prefri-ganec naročil "štamperl" po 25 centov, ga plačal z deset-dolarskim bankovcem in odšel z drobižem $9.75. Ta drobiž je bil njegov dobiček, kajti bankovec je bil ponarejen. Ovadbe o njegovem slepar-stvu so prišle na policijo iz različnih delov mesta. Iz Jugoslavije Nenavadna nesreča mlade zobotehnične učenke v Škocja-nu na Dolenjskem, ki je dvakrat padla v studenec. — Gornjesavska dolina bo dobila dolgo pričakovano elektriko. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo. V zadnjem trenutku rošena Škocjan, 22. febr. — Pretekli petek bi se bila kmalu pripetila huda nesreča. Zobo-tehnična učenka tukajšnjega zdravnika Dr. Debeljaka Zora, je šla po vodo na tako imenovani farovški studenec, ki je betoniran in'je tudi precej globok, ob enem pa silno neroden, za zajemanje vode. Zora je po malem zajemala vodo. Pred studencem je bila precej debeia plast ledu. zaradi česar je Zori spodrsnilo, da se je postavila na glavo v vodo. Bila je toliko prisebna, | da se je v vodi hitro obrnila in z veliko težavo zlezla iz studenca. Ko je stopila na prag studenca, ji je ponovno spodrsnilo in spet se je znašla v vodnjaku. Na vrtu je župnikov hlapec Sušterič prekopaVal vrt in vse to videl. Ker Zort drugič ni bilo iz vode, je skočil k studencu in videl, kako se Zora v vodi preobrača. Brž jo je potegnil ven in Zora je mokra in premrzla hitela domov. Če bi hlapec Šušterič ne bil videl nesreče, bi se bila mrzla ko-oel najbrž tragično končala za Zoro. zavodu gg. lazaristov je umrl misijonski brat Alojz Baje, doma od Sv. Križa pri Litiji, star 56 lfet. ——o- Napaden Ko je 62 letni brusač Franc Božič z Rake na Dolenjskem brusil pri nekem gostilničarju v Hrastniku nože, ga je pri delu napadel neki rudar in ga začel obdelovati s stolom. Božič je pri tem dobil hude poškodbe na roki in rebrjh ter so ga morali oddati v celjsko bolnico. -o- FINANČNIKI NE VIDIJO NIKAKEGA ALARMA New York, N. Y. — V fi-nstačnih krogih se v napeti situaciji v srednji Evropi ni videlo nič alarmantnega za biznes. Delnice na borzi so se namreč ohranile na svoji prejšnji višini in se ni pokazala rikaka nervoznost. Pač pa so čehoslovaške državne obveznice v ceni globoko padle,kar je pač razumljivo. Sod so ukradli Pred kratkim je bi! posestniku Mišiču v Kopjicah ukraden 600 literski sod. Posestnik je pustil sod čez noč pred hišo, da se osuši in sod se je tes "osušil", kajti ko je zjutraj posestnik vstal,ni bilo soda več nikjer. Dlan mu je odtrgalo V tovarni lesenih klincev v Slovenski Bistrici se je ponesrečil 42 letni delavec Štefan Vidmar. Stroj za struženje mu je posnel z dlani leve roke kožo in meso do kosti. ZRAČNI ORJAK NA POLETU 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Ogromni potniški aeroplan, ki je bil nedavno zgrajen, tehtajoč 41 ton, je plul nad Washingtonom potem, ko je bil "krščen" na ime "Yankee Clipper". Vdelana slika ka že Mrs. Roosevelt, ko je izvršila "krstitev" na washingtonskem mornariškem letališču. Kdor čaka, pričaka Mozirje, 21. febr. — Gor-njesavinjska dolina bo vendarle elektrificirana. Mnogo črnila je bilo že razlitega zaradi tega velevažnega vprašanja. Že skoraj celo desetletje se je potegovala naša dolina za napeljavo velenjske elektrike, bilo je sklicanih mnogo anket, ali žito je Ifc počasi zorelo. Številni tihi in glasni nasprotniki elektrifikacije so sedaj bitko izgubili. Na nedavno sklicanem sestanku v Na-zarjih, pri katerem je bil navzoč tudi svetnik g. Rueh iz Ljubljane, je biJo načelno sklenjeno, da se bo končno le pristopilo k elektrifikaciji naše doline. Po Savinjski dolini bo potegnjen daljnovod do Ljubnega, pa Zadrečki pa do Nove Štifte. Vse prizadete občine so že vnesle v nove proračune nanje odpadajoče zneske, s katerimi pa le jamčijo /a najetje dolgoročnega a-rnortizacijskega posojila, ki ga bodo dejansko vračali kon-sumenti toka. Dela se bodo pričela že to pomlad. Elektrificirana dolina bo .v še večji meri privlačnejša za tujce, ki jih prihaja k nam vedno več. Smrtna kosa ' V Mariboru je umrla Frančiška Ivovačič, rojena Nardin. vati posestnika in gospodarskega strokovnjaka Dr. Stanka Ivovačiča v Košakih. _ Na Bučah pri Kozjem j t umrl Jurij Božiček, daleč na okrog poznan pod imenom "Kladovškov stric", ki je bi; eden najuglednejših posestnikov v šmarskem okraju. Dočakal je 80 lei. — V Celju v Preveč mu je zaupa! Posestnik Vinko Fingušt iz Zgornje Gorice je poslal svojega' hlapca Friderika Gil-čverta na Pragersko k trgovcu Petru Napastu po denar za prodan krompir. Dal je hlapcu svoje kolo in ta se je odpeljal, nazaj ga pa ni več bilo. Odnesel je Finguštu 2134 dinarjev, katere je dobil od trgovca; in se odpeljal s kolesom neznano kam. Nezgoda Posestnik Rudolf Kovačič iz Krčevine, je kopal vodnjak. Izkopano zemljo so dajali na cementni obod, ki so ga "na vrvi spuščali v globino. Po nesreči se je pa ta vrv odvezala in cementna masa se je zvalila na Kovačiča in mu prizadela smrtnonevarno poškodbe in zlom hrbtenice. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico. Skrivnostna lobanja Ko sta brezposelni splavar Danilo Frajie in čevljarski pomočnik Ignac Martin iz Maribora stikala ob desnem dravskem bregu za starim železom', je Marin nenadno vzkliknil proti svojemu tovarišu: "Glej, glej tam čuden picker". Stopila sta bližje in sagledala v pajpir zavito člo-/eško lobanjo. Na lobanji so >ili še ostanki mesa, vendar jčividno že oglodani po ka-cem psu. Lobanjo sta izročila irožnikom, ki domnevajo, da >-re za lobanjo neke izginule leklice, katera je izginila >rez sledu. V bolnišnici bodo iognalj, ali gre za moško ali žensko lobanjo. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 17. marca 1939 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov urednifitva in uprave: 1849 W. Germak Rd., Chicago Helefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ... Za pol teta Za četrt teta 4*00 2.50 1.Ž10 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Za celo leto_____.$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta .„.,________1.75 Posamezna številka______3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued datly, except Sunday, Monday and the day after holidays Published by: EDINOST PUBLISHING CO. AddresB of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________ For half a year _$5.00 __2.50 For three months _____________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half year_______3-00 For three months___________1.75 Single copy ____________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo »oaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, rflinois, under the Act of March 3. 1879. Nesrečni Slovani Trezni Slovapi vedo, kdo je odgovoren, da med Slovani ni tistega bratskega medsebojnega sočustvovanja. Tisti so odgovorni, ki sp zakovali slovansko Rusijo v nesrečni mednarodni komunizem. Ta je upropastil slovansko zavednost kolikor je je še bilo, Slovana pa naredil takega, da se ga ves civilizirani svet boji kot nekega prevratneža, ki ne zna drugega, kakor le rušiti in uničevati. Nesrečni Slovani! Vladno gospodo prav malo skrbi naraščajoči narodni dolg. Nekateri celo pravijo, da si pomagajo zmanjševati dolg na ta način, da za vsakih pet dolarjev dolga si izposodijo osem dolarjev. S tem plačajo dolg in jim še trije dolarji ostanejo. Kaj se godi te dni v srednji Evropi je vsakemu že več ali manj znano. Radio vesti nam pripovedujejo uro za uro, kaj se godi, kako vadljajo sovražniki slovanstva za slovansko zemljo. Lanskega oktobra, po znanem za Slovane usodnem monakovskem dogovoru, kateri je prepustil najbolj urejeno demokratično slovansko državo Cehoslovaško, nemškemu volku v milost in nemilost, da jo po švoji mili volji razkosa in pogoltne kos za kosom, ni nihče verjel uradnim izjavam Hitlerja in izjavama Chamberlaina in Daladierja, ko so izjavljali, da jamčijo nove čehoslovške državne meje. Koliko veljave in iskrenosti je bilo v tistih besedah, nam jasno kažejo in povedo dogodki tega tedna. Cehoslo-; vaške neodvisnosti ni več. Nazijske politične spletke so dosegle svoj namen. Po stari metodi: deli in vladaj, so v zadnjih mesecih podpihavali Slovake, Ukrajince, Rutince itd. Ti kot nezavedni otroci so se dali uplivati in so udarili proti svoji lastni materi slovanski državi in se odcepili od nje. To svojo nesrečo bodo še bridko obžalovali v bodočnosti. Kako politiko igra Hitler je vsem več ali manj znano. Tisti, ki čitajo družinski mesečnik "Novi Svet" se gotovo spominjajo članka v novemberski številki "N. S." pod naslovom: "Hitlerizem". Tam je bilo objavljenih 18 važnih Hitlerjevih citatov. V enem izmed teh Hitler slovesno izjavlja o zadevi sudetskega vprašanja in pravi tako-le: "Ko bo ta problem sudetske krize rešen, potem ne bo nobenih gramom, ki ^bo v nedeljo 16, VESELA VEST ZA FARANE CERKVE M. B. V WAUKEGANU Waukegan, 111. Farani cerkve Matere Božje v Waukeganu, s ponosnim ve željem gledajo na dan ordinacije novih duhovnikov, ki se bo vršila v St. Mary of the Lake Seminary v Mundelein, 11. v soboto 15. aprila. Ta dan bo namreč naš Northchi-kažan, zelo popularen in spo štovan faran naše slovenske cerkve Matere Božje, prejel mašniško posvečenje. Je to Rev. Michael Cepon, kakor se bo imenoval ko bo enkrat prejel sv. obrede mašniškega po-svečeiija, ki je dobival svoj prvi šolski pouk v naši domači farni šoli Matere božje in je pozneje graduiral na Wau-kegan Township High School. Nekaj časa je bil zaposlen pri Public Service Co. v Waukeganu, nekako devet let, potem je pohajal šest let v Quigley Preparatory Seminary v Chicago, kjer se je pripravljal na mašniško posvečenje. Farani cerkve Matere Božjo v Waukeganu se sedaj pripravljajo, da pripravijo s sodelovanjem vseh društev prav lep pozdravni sprejem s pro- jenjem in zastrupljenjem krvi v glavi. Njeno življenje je viselo na nitki in zdravniki so izjavili, da morda komaj eden izmed sto bolnih za to boleznijo, ostane živ. No, hvala Bogu, včeraj so jo pripeljali iz bolnišnice v hotel. Bila je v bolnišnici 18 dni in sedaj se bo morala zdraviti v Mayo kliniki toliko časa, da bo dovolj močnaj za prestati še eno operacijo. — Dragi prijatelji v Sheboyganu, hvala za kartico in pisma, ki smo jih prejeli cd vas, ki povprašujete, koliko časa bova še •tukaj ostali. Zdravnik se je izrazil, da najmanj še en mesec, do šest tednov. Torej še sam ne more določenega povedati. — Vendar pa, naj nadaljujem o mojem potovanju v domovino. Bila je peta ura zjutraj, ono nedeljo v domovini, ko smo se odpravili k sv. maši k Sv. Trojici. Šli smo po znani poti sko zi hosto, po kateri sem hodila če v svoji mladosti. Koliko spominov mi je vzbudila ta pot. Kako smo kot dekleta hitele po tej poti, kot bi nas veter nosil, za nami pa fantje. — V tem, ko sem to nedeljo korakala po tej znani poti, naenkrat začutim v glavi nekaj nenavadnega. Ustavim se začetka, povedati šele na kon cu. Pa nič ne de. Ilazen igral skih nastopov bo na izključno slovenskem programu naših mladih prihodnjo nedeljo tudi veliko najlepših domačih pesm,ic. Sedmi in osmi razred bosta nastopila skupno, enako peti in šesti razred, četrti razred pa bo nastopil sam zase. ■ Podrobnosti bomo razkladali, ker si vsi sarrii lahko približno predstavljate, lin zazdelo se mi je, da sem v klop. Po končani maši 'me pa zunaj cerkve obstopijo in tedaj se je začelo: O, poglej jo, Mici je zopet doma, po toliko letih. — Jaz jih gledam in gledam, poznala jih pa nisem, četudi so bili po večini mojih let. Pa so se mi predstavili in tako smo začeli pogovor. Potoma jih povabim v gostilno ki je nasproti cerkve, katero vodi sestrična mojega pokojnega moža, ki je zares prijazna,kakor tudi njen mož. Po dobrem okrepčilu 1 smo se podali proti domu, kajti bilo je že blizu poldne. Ko stoo že bili skoro doma, sem vprašala, kako je to, da ni bilo prejšnji večer slišati nič fantovskega petja, kot je bilo- to nekdaj v navadi. Pa mi povejo, da ni več tako, kot je bilo nekdaj. Sedaj poberejo k vojakom malo da ne vse od kraja in skoro nič ne izbirajo. Ko pa pridejo fantje nazaj od vojakov, so pa vsi nekako otožni. Smo pač pod drugo vlado, ?o mi povedali in še dostavili, da so včasih Srbi opanke nosili. sedaj jih morajo pa Slovenci. — To naj za danes zadostuje, o priliki bom pa še kaj napisala.. Mary Majcen 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' nadaljnih teritorijalnih zahtev v Evropi." — Kaj pa je sedanje kosanje in razdejanje Čehoslovaške republike? Navadnemu človeku na cesti se gabi, ko vidi, koliko iskrenosti in veljave imajo razne izjave vodilnih evropskih državnikov. Kje je zdaj tisti Chamberlain, ki je izjavljal da so nove meje čehoslovaške države zajamčene? Kje je Dala-dier? Nikjer nobenega ni. To so tisti iskreni "zavezniki in prijatelji" slovanstva, ki jih je prejšnja leta slovanski tisk v Pragi in Beogradu tako slavil, tako častil in proglašal za tako "iskrene" prijatelje. Zd$j se jih naj nagle-dajo! Ni še minilo pol leta, ko so Nemci zasedli Sudete, zdaj že Hitlerjevi vojaki stojijo v Pragi. Hitler hinavsko izjavlja : "Mi jemljemo Čehe v svoje varstvo." — V kakšno ? Kdo pa je ogrožal Čehe? Nihče drugi kot Hitler sam, z svojimi političnimi zvijačami. On je tisti, ki je pregovoril Slovake za odcepitev in nevedni Slovaki so padli v to nesrečno past. Slovaki se bodo za to svojo zgodovinsko napako še bridko kesali. Sicer je prišlo vse, kakor je moralo priti. Vsak, ki je količkaj poznal nemške namene, je vedel, kaj čaka po okupaciji Sudetov Cehoslovaško. Hitlerjev načrt, da mora do- bod ob . . . . biti prosto pot do Ukrajine, je bilo treba izvajati in Hitler ^očki °in IkS^'pXTinfe! stega razreda. Pravzaprav bi moral vse to, kar sem izblebetal že koj od aprila v farnem Auditoriju. Predsednik programa je Rev. M. J. Hiti, kateremu bodo s svojim sodelovanjem pomagali še razni drugi odbori, da bo slavnost čim slovesnejše uspela. X. DOKTOR KISLA REPA IN DRUGO Chicago. 111. "Doktor Kisla Repa" je naslov mladinske igre. ki jo bodo igrali fantički naše farne šole prihodno nedeljo, na dan sv. Jožefa. Naš g. župnik, pater Bernard, ki so to igro sami spisali pred par leti. pravijo, cla je zelo imenitna — hm, hm! Za igralce so bili po-i^brani taki dečki, ki so res pripravni za igranje in dobro obvladajo slovenščino. "Janko in Turki" je mladinski prizor s petjem, ki ga ga je izvajal. Na severu se mu niso hoteli tako pokoriti Poljaki, kakor je želel. Zraven je Poljakov malo preveč. 30 milijonov jih je. Te bo pohrustal o drugi priliki in na drugi način. Obenem če gre skozi Poljsko na Rusijo, bi bila to preširoka fronta. Ako pride skozi Češko, Slovaško in Podkarpatsko Ukrajino, bo imel čisto ozko fronto, kjer bo apliciral večjo moč svoje mehanizirane nemške vojske in bo zmaga toliko lažja. Vse to računajo v Berlinu. Zato je Čehoglovaška morala izginiti. Da pa ne bodo Slovaki in Ukrajinci kazali kak odpor, jih je treba politično počastiti s tem, da se jim da neodvisno državo. To pri nezavednih vleče. Prav tak način, s kakoršnim je n. pr. Dunaj in Pešta farbala stoletja Hrvate. Tako je Hitler napravil svoj prvi. korak v svoji' politični ofenzivi proti vzhodu, da doseže Ukrajino. Rumunijo in Poljsko bo lahko pregovoril. Dal bo vsaki kos ruske zemlje in te mu bodo še pomagale. Ampak, kaj to pomeni za slovanstvo je pa drugo vprašanje ! Od slovanskega telesa je s tem odrezana desna roka. Zdaj bodo vrtali naprej do njegovega srca. In slovanski orjak, ki leži preko pplovice srednje, jugovzhodne in vse vzhodne Evrope, se ne prebudi. Kakor omamljen leži na operacijski mizi in iz^jega režejo njegovi zakleti sovražniki kos za kosom. Kdo ga je omamil?. kaj in kako takile ptički ob takih prilikah zapojejo. Nastopil 'bo tudi naraščaj Adrije m zapel "V petju oglasimo zdaj se složno mi" in "Popotnik pridem čez goro". Vsega skupaj je ravno de-vetintrideset važnih vzrokov, zakaj bi bilo lepo, ko bi se vsi rojaki in rojakinje tukaj ha-okrog zbrali v nedeljo na o-menjeni mladinski prireditvi. Eden izmed teh vzrokov je la, da hrani g. župnik v svoji mizici prav velik račun za kurjavo šole in cerkve, v blagajni pa imajo razmeroma zelo malo denarja za ta namen. Vseh nadaljnih vzrokov pa menda ni treba naštevati. Zadnjih par let je bila ude ležba na letnem slovenskem mladinskem nastopu izredno iepa, in naši rojaki za to gotovo zaslužijo najlepše priznanje; Mnogi so se izrazili, da so po njihovi sodbi naše mladinske prireditve izmed vseh prireditev najbolj zani mive in da bodo prej opustili vse druge prireditve kakor slovenske mladinske prireditve. Zelo verjetno je, da bo mladinski nastop to nedeljo vsem še bolj ugajal, kakor so jim ugajali dosedanji podobni nastopi. Program se bo začel ob treh popoldne in bo trajal kaki dve uri. Vstopnice so po 50c. Ivan Račič -o- KAKO SMO SE IMELI V DOMOVINI Sheboygan, Wis. (Nadaljevanje) — Precej časa je že, kar sem zadnjič pisala, kako smo se imeli v domovini preteklo poletje. _ V prvi vrsti naj vam povem, da to poročilo pišem iz Rochester/ Minnesota. Zadela me je namreč zopet nesreča. Operirana je bila tu moja hčerka, poročena Stubler, ki je pre stala težko operacijo za gno- slišala glas mojega pokojnega moža. Utrne se mi solza, ki se spusti doli po licu, da me brat začudeno pogleda, a nič ne reče, kot bi uganil, kaj in kako mi je pri srcu. V tem pa pridejo za nami trije možje in njih žene, ki so bili vsi trije tovariši mojega pokojnega moža v mladih letih. Ko so me zagledali, so bili vsi veseli in začeli smo pogovor o vseh mogočih stvareh. Eden omeni. Takrat so bili čajsi, pred 25 leti, ko smo bili še brezbrižni 20 letni fantje. — Tako smo med pogovori kmalu prispeli iz gozda na piano v ravnino, kjer me je presenetilo novo moderno železniško poslopje — postajališče Tržišče. Zgradili so namreč novo železnico in tu v Tržišču se odcepi stara proga od nove. Še ena postaja je, do koder drži že-lezriica, namreč Št. Janž-,Kr-melj, tja do rova, kjer kopljejo premog in od tam se vije nova proga do Sevnice in naprej v Zidan most. Kakor so mi povedali, so gradili to progo tri leta. Pri tem delu ši je marsikateri, zlajsti sinovi revnejših kmetov prislužili nekaj dinarjev. Sedaj so pa ti revni ljudje tožili, kje se bo zaslužilo vsaj za škornje, kajti pozami vendar ne bodo mogli biti bosi. — V tem smo že blizu cerkve. Na trgu pred cerkvijo je bilo se polno ljudi, ki so mi pa bili vsi neznani. Stopimo v cerkev, katera je bila kljub slabemu vremenu kmalu polna. Ko se je pričela pridiga, so uboge ženice posedle kar po tlaku, dasi je bil na več krajih ves moker od dežnikov, kajti tisto nedeljo je precej deževalo. Kar me pocuka neka ženica iz naše vasi, stopi iz klopi in mi namigne! r;a|j bi se jaz vsela. Jaz ji prigovarjam, naj le kar mirno sedi, toda ona ni odnehala, NOVE KNJIGE "Naša župnija" je ime knjigi, ki jo je izdala Liturgična knjižnica. Založba "Božji vrelci", Ljubljana. Knjigo je spisal č. g. Janez Oražem in ima sledečo vsebino: 1. Posvetilo. — 2. Uvod: Župnija — Cerkvica Kristusova. Potem I. del vsebuje "Sedmero svetih stebrov". 1. Krst. Rojstvo božje družine; 2. Birma. Na delo poklicani! 3. Mašniško posvečenje. Duhovnik v župniji. 4. Rešnje Telo. Sveto ognjišče in družinska miza. 5. Pokora. Vir novega zdravja. 6. Maziljenje. Pozabljeni sodelavci. 7. Zakon. Od svetega ognjišča k domačemu ognjišču. Nato sledi II. del: "Župnija v • M) Z1V1 . 1. Bogu naproti. Adventno pismo. 2. Srečanje z Bogom. Božično pismo. 3. Bog z nami. Pobožično pismo. 4. Borba za božje življenje. Postno pismo. 5. V cvetu življenja. Velikonočno pismo. 6. Božja setev zori. Binkoštno pismo. 7. Posebni dnevi božjega obiska-nja. Prazniki v župniji. 8. Gospodovi dnevi. Nedelje. 9. Vsak dan pri božjem delu. Delavniki. 10. Slovstvo v župnijskem življenju. 11. Pomožno slovstvo. — Knjiga je lepo vezana. Ta knjiga je najnovejše delo, izdano v pomoč duhovnikom zlasti v dušnem pastir-stvu. Knjiga nudi bogato snov in podlago za cerkvene govore. Kot tako prav toplo priporočamo vsem našim slovenskim duhovnikom, da sežejo po njej. Knjigo je sprejela v prodajo naša knjigarna in stane s poštnino vred $1.10. Naroča se pri: Knjigarna "Ame- Dogodki ved Slovene! pe [Ameriki Nagla smrt Cleveland, O. — Preteklo soboto okrog 3. ure popoldne se je nenadno zgrudil na cestnem tlaku mnogim poznani pionir Frank Debevc z Glass Ave., kjer stanuje družina že nad 20 let. Mož je bil na sprehodu in se je vračal od jezera proti domu. Sodijo, da ga je najbrže zadela kap. Padel je pa na tla s tako silo, da si je prebil čelo. Star je bil 56 let. — Doma je bil iz 2e* rovnice pri Cerknici in je prišel v Ameriko pred 30 leti. Pred 10. leti mu je umrla žena in pred 8 leti se je poročil z Julijo Marolt iz Vipave. Poleg nje zapušča še eno hčer, tri sinove in dva brata; Aniona v Madisonu, O. in Alojzija v Collinvvoodu. V starem kraju dva brata in dve sestri. Z Willarda Willard, Wis. — Na bolniški postelji so Mr. Joseph Ra-kovec, Mr. Frank Lunka, Mrs. Klanchar in Mr. J. Bayuk. —• Na operacijo se je moral podati Mr Frank Perovšek, Sr. Društvo sv. Družine bo imelo skupno sv. obhajilo na Cvetno nedeljo 2. aprila. rikanski Slovenec", 1849 West morala sem jo ubogati in sesti Cermak Rd. Chicago, 111. Na operacijo Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek se je moral podvreči operaciji na slepiču Mr. Lud-\vig Prah, sin dobro poznanih župljanov cerkve sv. Štefana Mr. in Mrs. Petra in Marije Prah, ki žive na 1806 23rd St. Operiran je bil v bolnišnici »v. Antona in je operacijo srečno prestal. Mlademu fantu želimo čimhitrejšega okrevanja. Mr. Perko v Hot Springs Chicago, 111. — Mr. Jožef Perko, trgovec s čevlji, se je podal te dni za par dni v Hot Springs, v svrho zdravljenja. Želimo mu izboljšanja in srečnega povratka. Vesti iz Clevelanda Cleveland. O. — Iz Huron Rd. bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Agnes Mervar s St. Clair Ave. — V bolnišnico Lakeside se je moral podati radi operacije i. Sterlekar z Arrowhead Ave. — Iz Glen-ville bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Theresa Yerse s Kildeer Ave. — V St. Vincet Charity bolnišnici je prestala operacijo Miss Josephine Zo-rich, hčerka Mr. Fr. Zoricha z Addison Rd. — Umrl je Frank Henikman, v starosti 72 let. Doma je bil iz vasi Podturen, Topi,ice pri Soteski na Dolenjskem. V Ameriki je živel 45 let. Zapušča ženo, štiri sinove in dva brata V Kanadi. -o- Dar. — Za vbogo dnlžino vdove Marold v Marinčkih jo darovala Mrs. Johana Sadar iz Leadville, $1.00. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (70) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs Ko jc Tarzan vide!, kako drvi atha-rijski divjak razjarjen proti njemu z ostrim bodalom, da ga zakolje, se ni umaknil, ampak je mirno stal. Ko je prišel Atharijec bližje, ga je zgrabil od zadaj, ga s svojo silno močjo dvignil visoko v zrak in ga zagnal ob tla, da se je arena potj-esla. Lahko bi ga bil ubil, toda hotel jc videti, kaj bo Atharijanec napravil, ko se zopet zave. Mislil je, da je boj že končan, toda Atharijanec je vstal in prestrašen zbežal od Tarzan^, Ta.rzan pa za njim- To videč, si je divjak sam zasadil bodalo v srce. "Izgubil si," se zasmeje Th^tan. "Toda, saj ga tvoj Tarzan ni ubil,"* reče kralj. "Res da ne," odvrne The-tan; "toda ostrašil ga je do siutti." Kralj se je smejal in rekel: "Stavo si dobil, Tarzan je prost." Nako ukaže kralj privesti v arenojTarzanovc tovariše Gregoryja in Ggabija in jih vprašal, kdo se bo boril z levoni, "Jaz," odgovori Tarzan, namesto onih dveh. "Ne, ne!" reče kraljica; "ti Tarzani si prost in se ti ni treba boriti." Kralj se je zopet je^no obrnil h kraljici. "Tako, ti se poteguješ za tujca," reče jezno; "zato se pa Tarzan ne bo boril samo z enim levom, ampak Z dvema^ da veš l" iwmmvwwnfW, Petek, .17. marca 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Kdo bo zmagal v kampanji? Colorado se hrabro drži in pravi, letos mora biti zmaga naša! — Na drugih frontah hite s pripravami za nove napade. — Kdo bo zmagal je še tajnost. — Toda en odgovor je na vse to: tisti, ki bo te zadnje dni pridobil največ novih naročnin, bo pridobil gotovo največjo število glasov in s tem tudi zmago. Letošnja kampanja postaja bolj in bolj zanimiva te zadnje dni. Kolikor bolj se bliža zaključek kampanje, toliko večje skrivnosti se kopičijo v vseh taborih naših navdušenih in hrabrih agitatorjev. Kakor smo že omenili, v državi Colorado se vojskujejo za glavno zmago, kakor se nekoč tam za Belim gradom. Pa tudi na vzhodu v državi Ohio in slavni Pennsylvaniji ne spijo in ne držijo rok križem. Od tam poročajo, da bodo za zaključek prifrčale take bombe, da bodo Chicago kar okrog obrnile. Jojmene, jojme-fle, kaj se obeta! Iz slavnega slovenskega Rima prihajajo vesti, ki napovedujejo iznenadenje od te strani. Kaj bo torej? Vsekakor zanimiv in hud spopad. Tako resne borbe še ni bilo v nobeni kampanji, kakor je baš letos. Vsem agitatorjem (cam) polagamo na srce to-le: Agitirajte Vsak dan. Izrabite vsako prosto uro za agitacijo. Nobenega večera tte zamudite. Obiskujte svoje znance in vsako slovensko hišo po Vaših uglednih naselbinah. Zdaj je čas agitacije. Storite to in Zmaga bo vaša! Posebno se potrudite, za nove naročnike. Ti so, ki štejejo desetkrat toliko, kakor stare naročnine. Zato za temi v boj! Za te posebno agititirajte! Mnogo je še slovenskih hiš, ki nimajo "Amerikanskega Slovenca". Te pridobite in zmaga bo Vaša! Naprej junaško v boj! Naprej do častne zmage! Te dni so agitirali: REV. M. J. BUTALA, slovenski župnik in Duhovni vodja KSKJ. je dobil te dni glasove od: Mr. Joseph Suštarich, Calumet, Mich. 2700 gl.; Mr. John Bregar, Calumet, Mich. 1 novo naročnino 2500 gl.; Mr. Leo Dolinšek, Joliet, 111. 250 gl.; Mr. John Do-brauc, Franklin, Kan. 1000 gl.; Mrs. M. Zugel, White Pine Mine, Mich. 1 nova 5000 gl.; Neimenovan 8,000 gl.; Mr. Anton Strukel, La Salle, III. 2250 gl.; Mrs. Johana Mohar, Sheboygan, Wis. 500 gl.; INtr. John Kramarich, Joliet, 111. 2 nove in 20 starih 18,250 gl. Skupaj to pot dobi 40,450 NADALJNIH GLASOV. MRS. MARY CADONIC, Pittsburgh, Pa. je dobila te dni od: Mr. Jakob Drašler, Moon Run, Pa. 750 gl.; Mr. Mich. Tomšič, Starbane, Pa. 1 novo 2500 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 1000 gl.; Mr. Mathias Klučevšek, Johnstown, Pa. 1100 gl.; Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa. 2 nova, 10 starih 12,750; Mr. John Voglar, Centerville, Pa. 250 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 1 nov 2500 gl. Skupaj to pot dobi 20,850 NADALJNIH glasov. MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111. je dobil glasove od: Mr. Anton Golenko, Chicago, 111. 600 gl.; Mr. Jožef Fajfar sam je dobil 1 novo in 11 starih, kar da 7,800 gl. Skupaj to pot 8,400 NADALJNIH GLASOV. MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila glasove od: Mr. John Bartol, San Francisco, Calif. 4000 gl.; Mrs. Josephine Meglen sama je poslala 1 novo in 11 starih, kar da 6250 Si.; Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont. 500 gl.; Mr. George Pav-lakbvich, Denver, Colo. 6500 gl.; Mrs. Kath. Ce,sar, San Francisco, Calif. 1000 gl.; Mr. Anton Rupar, Pueblo, Colo. 1000 gl.; Mrs. Mary Rus, Pueblo, Colo. 1000 gl.; Mr. Frank Dokl, Milwaukee, Wis. 500 gl. Skupaj dobi 20,750 NADALJNIH GLASOV. MR. FRANK OGRIN, North Chicago, 111. je dobil te dni od Mr. Andrew Košir, Waukegan, III, 500 NADALJNIH GLASOV. REV. FRANCIS SCHWEIGER, slovenski župnik na Gilbert, Minn. je dobil te dni glasove od: Mi-. Matt Lushina, Mountain *fon, Minn. 500 gl.; Mr. J. J. Peshell, Ely, Minn. 6350 gl.; Mrs. Mary Delak, Biwabik, Minn. 250 gl. Skupaj to pot je dobil 7,100 ^ADALJNIH GLASOV. REV. MILAN SLAJE, slovenski župnik in Duhovni svetovale SŽZ. v Lorain, Ohio, je dobil glasove te dni od Mr. Johna Pri-Sek Cleveland, Ohio, 2 nove in 31 starih naročnin, kar da 16,750 ^ADALJNIH GLASOV. MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind. je poslal sam ^00 NAD'ALJNIH GLASOV. Kandidatje se nahajajo v'sledečih pozicijah: MRS. JOSEPHINE MEGLEN. Pueblo, Colo.................304,300 glasov REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio..............................214,250 " REV. MATIJA J. BUTALA, Joliet, 111............................204,400 " MRS. MARY CADONlČ, Pittsburgh, Pa.........................183,450 " MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, Illinois...........................160,300 " REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.............136,400 " Mrs. ursula IVŠEK, Rock Springs, Wyo.................. 55,500 " MR. FRANK OGRIN, No. Chicago-Waukegan, 111..... 44,500 " MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind................. 43,500 NA POTOVANJU KOT KARDINAL Slika kaže papeža Pija, ko je kot bivši kardinal Pacelli, papeški tajnik, imel v letu 1936 med potovanjem po Ameriki govor na katoliški univerzi v Washingtonu. NEČLOVEŠKE JEČE V BARCELONI KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? Kar je Francova vojska odkrila v Barceloni v prostorih, kjer so poslovale razne "pomožne organizacije" španske komunistične vlade, presega vse človeške mere. Tu ne gre več za revolucijo, ki v valu pobesnelih množic uničuje, podira in mori, pa je težko meriti krivdo posameznika, tu tudi ne gre za državljansko vojno, v kateri si stoje pristaši enega političnega na-ziranja proti pristašem nasprotnega in se oba tabora z orožjem v roki bijeta za oblast v deželi, tu gre za živalstvo, ki ga je zmožen samo obseden človek. Tako rafiniranih priprav za mučenje, kakor jih je v Barceloni odkril že francoski general Dufieux in jih novejša poročila potrjujejo, ne more iznajti povprečen razbojnik, ki oropa svojo žrtev in pride pred, sodišče, za to je treba ljudi, ki se po nekem načrtu pripravijo na to, kako bodo mučili svoje politične ali svetovno-nazorne nasprotnike; sebi v satansko veselje ali pa zato, da izsilijo iz njih "priznanja" in tako izvedo še za druge. V ne.katerih ženskih samostanih je Francova vojska kmalu po zavzetju Barcelone našla sobe, v katerih so komunistični trinogi zapirali svoje ujetnike in jih mučili do smrti ali do — blaznosti. Glavni delež v teh zverin-stvih je imela SIM (servizzio in-formativo militare — vojaška poročevalska služba), ki je bila pod neposrednim vodstvom predsednika komunistične španske vlade Negrimi, doktorja filozofije. Kdor je padel v te ječe, navadno nikoli več ni prišel na beli dan. Večinoma so pomrli že po ječah ali pa pozneje zavrženi v kakem kotu, ker si pač nihče ni upal vzeti k sebi ljudi, ki jih je španska čeka zavrgla. V zadnjih 48 urah, preden je v mesto prikorakala Francova vojska, je Negrinova "SIM" tako pahnila iz ječ 800 do 1000 ljudi, ki so bili že vsi izčrpani in je komunistične trinoge zaskrbelo, kaj bo z njihovim slovesom, da so prijatelji revnega človeštva, če Francova vojska po njihovih ječah dobi toliko tako do konca izmučenih jetnikov ali pa celo mrtvih. Večinoma jih je v krat-' kem res umrlo, ker nihče ni vedel, kdaj in kam so jih zavlekli. Eden izmed tistih šrečnih, ki je ostal pri življenju, je tudi Viktor Gomez, uradnik "Španske banke", sedaj pa vojak "Guar-dia civil". Ta je časopisju v precejšnji meri opisal, kaj se je godilo po teh mučilnicah, dokazi o resničnosti njegovega pripovedovanja pa so bili najdeni v prostorih samih. Mučenja so se navadno začela s tem, da je "SIM" svojega ujetnika najprej nastanila v veliki sobi, kjer jih je bilo še več skupaj. Tu so jih pustili po kakih osem dni, brez hrane in brez pijače. Od nekod je v sobo prihajal razgret zrak, kar je kmalu izsušilo vso naravno vlago telesa. Pojavljati se začne neznosna žeja, ki je od dneva do dneva hujša. Na zunanji strani stene pa vedno curlja živ curek sveže vode, ki se vidi skozi rešetke. To traja dan za dnem, noč za nočjo — v razgretem zraku brez kapljice vode, ob studencu! Od časa do časa pride paznik in lega ali onega potolaži, da bo Za Velikonoc se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka. VČERAJ SO BILE NAŠE CENE: Za $ 2.45............ 100 Din Za $ 4.75............ 200 Din Za $ 7.00............ 300 Din Za $11.00............ 500 Din Za $21.50............1000 Din Za $42.50............2000 Din Za $ 6.30............ 100 lir Za $ 12.00............ 200 lir Za $ 29.00............ 500 lir Za $ S7.00............1000 lir Za $112.50............2000 lir Za $167.00............3000 lir Za višja Izplačila dovoljujemo poseben popust. Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati: Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00......$16.00 in za $25.......$26.25 m Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, 'Chicago, III J, kmalu zunaj na prostem, drugič zopet vse prekliče in pravi, da še ne bo nič, tretjič mu sporoči, da mu je umrl ta ali oni od domačih, čeprav vse to ni nič res, le da se v jetniku bori upanje z obupom in da vsak dan na novo vzljubi življenje in — kapljico vode! Nekaj posebnega je soba za enega jetnika, ki je vsa tako u-rejena, da mora zlomiti tudi najbolj trdne živce. Sobo razsvetljuje oster žaromet. Sploh je vse tako urejeno, da jetniku neprestano udarjajo v oči neke kričeče barve in črte, naj pogleda kamorkoli. Na stenah lepijo težki beli in črni krogi, tu in tam kvadrat z lisami šahovske deske. V tla so trdno vzidane kričeče bele opeke, ki so tako razpostavljene, da nikakor ni mogoče med njimi najti takega prostorčka, da bi se jetnik mogel vleči. Še v hoji po sobi gori in doli ga ovirajo, da mora neprestano buljiti v tla in mučiti oči s temi belimi kockami. Soba ima tudi posteljo, ki pa ni drugega kot nekak lesen zaboj. Ležišče pa je postavljeno postrani, da se jetnik nikakor ne more odpočiti, ampak bi se takoj zavalil na tla na opeko, če bi od zmučenosti zadremal. Ne preostane mu drugega, kakor da stopica sem in tja, dokler pač more, potem kleči, sedi, čepi v kakem kotu in čaka rešitve. Od zunaj pa se v celico neprestano sliši neki metro-nom, ki tiktaka in jetniku napenja živce do skrajnosti. Paznik pride od časa do časa, da bi sprejel izjavo in "priznanje" jetnika na zapisnik. Svojevrstna naprava je tudi električni stol, ki ni namenjen temu, da bi jetnika usmrtil, ampak da bi ga mučil. Namesto sedeža je železna mreža, ki se z električnim tokom da razgreti do razbeljenosti. Jetnike so privezovali na ta stol, spustili električni tok, zraven pa preiskovalnega sodnika oziroma uradnika "SIM". Seveda je le malokdo tako trden, da na takem stolu z razbeljenim železom pod seboj ne bi "priznal" vsega, kar kdo želi. Toda to je le nekaj najbolj groznih značilnosti boljševiške-ga postopka, ki se je v Španiji razvil do take satanske rafini-ranosti, ker se je izpopolnjeval vsa leta državljanske vojne in ni bil kakor revolucija, ki pride kakor vihra in gre. Očividno je, da so vse te iznajdbe prišle iz ogni-šča vseh nečloveških surovosti, iz sovjetske Rusije, od koder jih je GPU tako mojstrsko prenesla v svojo podružnico v Španijo. Kako upravičeno je torej, če sv. oče prosi krščanski svet: "Odrešenik sveta, reši Rusijo!" Beseda o tem m onem PREVRATNIKI NAŠEGA ČASA. Piše X. BANANE V RUMUNIJI Po mnogih poskusih je u-?pelo aklima.tiziraiti banane in zemeljske oreške v rumun-?ki provinci Besarabiji. V bodoče Rumunski ne bo treba u-važati tolikšne koločine zemeljskih oreškov v kakor doslej, po drugi strani pa dobi novo sirovino za pridelovanje rastlinskega olja. Besarabske banane seveda nimajo popolnoma enakih lastnosti kakor banane iz prekomorskih kra-jey, so pa še .vedno dobro nadomestilo -za importirane banane. ROJAKI SLOVENCI! iaut. Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. 'V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JCOTT, ILL. Telefon 2,4767 Med nami živijo ljudje, ki so docela prepričani, da bi naenkrat zginila s sveta vsa revščina in odstranjena bi bila vsa nezadovoljnost, ako bi vsak posameznik užival vsostransko prostost. Prostosti nam dajte! tako zahtevajo. Oglejmo si te vrste ljudi bolj od blizu, da bomo jasno spoznali, katere vezi vtesnjujejo ljudi in kam bi prišla človeška družba, ako bi bili ljudje sproščeni vseh vezi in obveznosti. Prevratniki učijo, da bi morala med vsemi ljudmi vladati popolna enakost. Ne bi smelo biti nobene razlike med bogatimi in revnimi, med mojstri in pomočniki, med delodajalci in delavci, med gospodarjem in hlapcem. Država je edina gospodarica. Država naj poseduje vse tovarne, vse stroje, vse orodje, vso zemljo, vse hiše, vse premoženje. Vsi ljudje morajo delati za državo in država pa naj potem dii, vsakemu posameznemu človeku kar in kolikor potrebuje. Na ta način bi vsak brez izjeme delal po 2—3 ure na dan in vsi bi imeli vsega dovolj, kar bi poželeli in tako bi zavladala vsestranska zadovoljnost po svetu. Razmišljajmo globlje ta navidezno mikavni, vabljivi nauk prevratnikov ali bolje rečeno ne-zadovoljnežev našega časa. Na zahtevo prevratnikov bi morali oni, ki imajo premoženje, ga oddati državi. Hišni'posestniki bi morali odstopiti vse svoje hiše in poslopja državi. Tovarnarji bi morali državi oddati vse stroje in prostore. Kmetje bi morali svoja posestva dati državi. Ali bi bilo to pravično? Ali bi prizadeti tudi mirno dali državi? Ali ne bi taka prisilna tirjatev izzvala nejevoljo, upor in končna strašna posledica bi bila krvava domača vojska vseh proti vsem. Pa vzemimo, da se je posrečilo, da so vsi ljudje vso svojo lastnino izročili državi. Da vsi brez izjeme delajo samo za državo in vse, kar pridelaj o "n. pr. živež, stroje itd., vse je podržavljeno in država bi posameznikom od tega skupnega premoženja delila po njihovi potrebi ne oziraje se ali je kdo spreten pri delu ali ne, priden ali len, ali je vešč svojega dela, obrta, posla ali ne, vseeno ali je kdo izobra-enec ali umetnik ali delavec ali cestni pometač ali kdo veliko zasluži ali malo, vsak bi prejel od države, kolikor pač potrebuje. Kaj mislite, kakšna zmešnjava bi nastala vsled tega? Kdo bi se še hotel marljivo in resno učiti? Ali bi se še kdo prizadeval za napredek? Delo bi vršili površno. Naredilo bi se malo. Nastala bi splošna potreba. Za kakšno delo bi se po večini pehali v državi kakoršno so si jo zamislili prekucuhi ali prevratniki? Za lahko in prijetno delo bi se še zanimali ljudje. Kdo bi pa o-pravljal težka dela? Kdo bi se še mučil v poletni vročini na polju? Kdo bi se zglasil za naporno delo v rudokopih? Kdo bi se še trudil po cestnih kanalih in rovih? Da, da sedaj se še dobijo ljudje, ki opravljajo imenovana težka dela. Kmet še rad opravlja težko delo na polju. Pa zakaj ? Zato, ker so .poljski pridelki njegova last. Tudi za težka DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvjemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 491S PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. """HUM l Tin i »i dela v rudokopih se oglašajo možje. Pa zakaj? Njih delo je primerno dobro plačano in tako preživljajo svoje družine. Toda v državi kakor si jo zamislijo prevratniki ne bi bilo tako. Plačani bi bili vsi enako bodisi da so lahko delali, bodisi da so težko vršili delo. Kaj bi morala država ukreniti, da bi bila izvršena tudi težka dela? Dosledno, država bi bila prisiljena, da bi ljudi komandirala za to in ono težko delo. S takim državnim postopanjem bi bila odstranjena prostost in samoodločba. Ali bi bili zadovoljni oni delavci, ki bi bili prisiljeni, komandi-rani za težko delo? So zopet drugi prevratniki, ki hitijo zatrjevati, da bi se prišlo zadevi v okom na ta način, da bi si ljudje delo zamenjavali? Ali bi bilo to mogoče? Ali bi za-mogel kdo danes obdelovati kmetijo, čez pol leta bi pa delal pri steklarskem obrtu, zopet čez-pol leta bi šel kopat v rudnik, čez drugega pol leta bi bil pisar v kakšnem uradu, na to bi postal kuhar, in pozneje še učitelj itd. Ne bi šlo in ne bi šlo tako. Vemo, da vsak človek je le v enem poklicu ali stroki dobro izučen. Zopet bi morala država vsiljevati poklice. Ali bi bilo to tista toliko opevana in hvaljena prostost in enakost? Vprašanje nastane koliko bi posameznik prejel plače za svoje delo? Pravijo prevratniki, da toliko, kolikor posameznik potrebuje. To je pa pri raznih ljudeh različno. Eden n. pr. potrebuje več hrane kot drugi. Eden porabi več obleke kot drugi. Zopet drugi potrebuje več knjig, zopet drugi shaja brez vsake knjige. Kdo bo pa to določil, koliko kdo potrebuje, koliko kdo dobi? U-radniki, pravijo prevratniki. Dobro. Uradniki bi to določili. Vsakdo bi se moral javiti uradnikom in oni bi določili koliko kdo potrebuje in koliko kdo dobi. Vsak bi bil toraj popolnoma odvisen od uradnika. Uradnik bi toraj odločil, kakšen poklic si bo kdo izbral, kakšnega obrta se bo učil. Uradnik bi določil, koliko kdo potrebuje hrane, obleke, knjig, orodja, sploh sredstev, da se ohrani. Nihče potemtakem ne bi bil svoboden, nihče sam svoj gospod. Cela država bi bila ena sama prisiljena delavnica. Vsi ljudje bi bili sužnji države. Živela taka svoboda prekucuhov, prevratnikov. ALI BI NE BIL TO VIŠEK BEDARIJE!? Ali bi bili ljudje zadovoljni v taki državi? Ne bi bili zadovoljni, ker ne bi imeli niti najmanjše prostosti. Pritoževali bi se sedaj eni sedaj drugi, da so prezirani, zapostavljeni. Bili bi vodni štrajki in upori ter punti. Država ne bi mogla več ljudstvo držati v redu in miru, nastala bi prava babilonska zmešnjava. Živel tak so-cijalni red prekucuhov, prevratnikov! Nasprotniki reda v državi bi tako dosegli vrhunec neumnosti. Pa bodo še trdili, da bi bila država po njihovem vzorcu nekaj idealnega. PRIZNAJMO, DA KOGAR HOČE BOG KAZNOVATI, GA UDARI S SLEPOTO. f/eliko število takih slepcev ima dandanes vsaka država. Želeti je^da bi se ti-le "učeni slepci" kaj naučili iz nesreče drugih n. pr. od Rusije. Vsem prevratnikom naše dobe bi zelo koristilo, ako bi segli po najnovejši moderni knjigi: "Komunizem in komunistična Rusija", ki jo je napisal g. Fran Erjavec. Knjiga obsega 526 strani. Morda bi se'marsikateremu prevrat-niku posvetilo v glavi. -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"! AMERIKAN5K.I SLOVENEC GUZAJ LJUDSKA POVEST Ker se pa le ni mogla pogoditi radi cene, ga je povabil župnik na kupico vina v župnišče. Pri tej priliki mu je g. župnik razložil, da se mora na malih župnijah iskati denar le pri živini, da ga drugod ni dobiti in je življenje težko. Cujte in mislite si, to je celjskega mesarja tako ganilo, da mu je odkupil vole po župnikovi ceni in dal nadavka 100 goldinarjev, hlapcu pa, da jih 14 dni še dobro redi 5 goldinarjev in kuharici pa 2 goldinarja. Ali kaj, po preteku 14 dni, treh tednov, mesec dni ni bilo nobenega po vole. Po vsem Celju so iskali tega mesarja, pa ga tudi niso našli. Slivničani so na tihem šušljali, da je bil ta mesar Guzaj. Še tisti dan je naduči-telj Boštjan Sirk dal na svoja okna narediti močne nočne polke in si je kupil puško iz samega strahu pred Guzajem, češ, za mene ve, da nimam otrok, pač pa imam denar. Enemu da, drugemu vzame. Vendar ni bil prišel. Tiste polke so še sedaj." C. g. župnik J. Lončarič od Sv. Jederti nad Laškim je poslal sledeči dve pojasnili: "Guzaj je prišel nekoč pri belem dnevu v župnišče pri Sv. Jederti nad Laškim. Bil je nobel oblečen. Župnika ni bilo doma. Gospodinji se je predstavil po nemški za nekakšnega uradnika z Dunaja. Gospodinja mu je postregla kot se je spodobilo takemu gospodu. Med pogovorom pa je vprašal, če ima župnik kaj denarja. Gospodinja je odgovorila, da ne, ker je pred kratkim plačal neko masno obleko s svojim denarjem in je torej zdaj suh. Ko se je Guzaj najužinal, se je vljudno zahvalil in pristavil: "Povejte gospodu župniku, da ga lepo pozdravi Guzaj, to sem jaz." Izignil je. Ženske so se tako prestrašile, da so zaloputnile in zaklenile vsa vrata in se več ur, dokler ni prišel župnik domov, niso upale nikamor iz hiše." II. Tu pri Sveti Jederti nad Laškim živi posestnik Jakob Selič (p. d. Knir), ki je bil v mladosti na Dobju pri Planini. O Gu-zaju pripoveduje: "Neki večer pred Simon-Judovim je glišal strele iz pušk. Brž je skočil iz hiše ter začul "z vrha Jezerc — kakih pet minut hoda — velik krik in vik. Kmalu je zvedel, kaj se je zgodilo. Guzaj je ustrelil gospodarja. Takoj so hiteli po župnika. (G. Kunej, ki je umrl na Zgornji Ponikvi pri Žalcu, je takrat bil tam župnik.) Ta je rekel, da gre le z oboroženim spremstvom na spoved. A ni trebalo. Ustreljeni je prej izdihnil. Zakaj je Guzaj umoril gospodarja? Govorilo se je tedaj, da je imel Guzaj z neko Sentjureanko znanje ter z njo kupil posestvo na Jezereah. Ko pa je moral k vojakom, je njegova znanka vzela drugega Sentjurčana. To je Guzaja peklo. Po ka kih 15 letih je šel z enim pajdašem omenjeni večer na Jezerce. Začel se je prepir, ki je končal z obestranskim streljanjem. Guzaj in njegov spremljevalec sta med bojem potegnila gospodarja ven in ga pred hišo ustrelila. Žena se je prestrašila m skočila skozi okno ter zbežala, sin ki še zdaj tam gospodari, p. d. Kačan — je vpil na pomoč. Zločin je bil izvršen." (Opomba pisatelja. Zločin na Jezereah je Guzaj v svojih po ustrelitvi javnosti prepuščenih pismih odločno zanikal. Piše v enem pismu dobesedno: "Proklete Jezerce, nikoli nisem bil tam in ne poznam ne ženske in ne ustreljenega moža, katerega mi hoče hudobni svet naprtiti na vest. Vem, da bom kriv vsake tatvine, ropa in prelitja krvi, ki se bo zgodilo za mojega življenja na Spodnjem Štajerskem. Svet naj me le dolži, jaz in moji prijatelji vemo in sodimo drugače in po resnici.") VI. POGLAVJE. Roparski glavar se igračka z zasledovalci. MINISTRI NAJ BI BILI TOČNI Angleški ministrski predsednik Chamberlain je na eni zadnjih sej vlade svojim ministrskim tovarišem z vso vljudnostjo namignil, da mu je prišlo na uho, da nekateri od gg. ministrov prihajajo v urade šele med 11. ali celo J 2. uro dopoldne. Dejal je, da nikogar ne mara imenovati. prav pa da bi se mu zdelo, če bi gg. ministri vsaj ob 10 že bili vsak v svojem uradu. Naslednji dan je novi poljedelski minister sir Reginald Dorman-Smith prišel v svoje m'inistrstvo že ob pol 9. Najbolj reden izmed vseh je mi Brown, ki itak prihaja vsak dan ob 9. Vojni minister Hore Belisha, na katerega je Chamberlain s svojo opazko meril, je naslednji ponedeljek prišel ob 9.15, torek ob 9.17, v sredo pa že ob 8.47. Kakor je videti, si je opomin svojega ministrskega predsednika vzel zelo k srcu. Seveda pa to opazovanje, kdaj kak minister pride v urad, ne daje točne' slike njegovega dela, ker nekateri ministri ostajajo v svojih uradih pozno v noč. Obrambni minister s i r Thomas Tnskip, ki je nedavno odstopil, je skoraj redno bil v Iskre. nister za delo Mr. Ernestl uradu do dveh po polnoči. f Ko je bil Guzaj le količkaj slutil, kako kašo si bo skuhal s štoranjem po župni-ščih, bi tega ne bil storil nikdar. Njegovi farovški obiski se niso raznesli le po posameznih župnijah, priromali so do ušes višjih oblasti. Po tako drznih roparskih poskusih so se obrnili duhovniki do glavarstev, posamezne orožniške postaje so bile preslabo zasedene, da bi se bile upale z uspešnim ter doslednim zasledovanjem najbolj drznega roparskega glavarja s celo bando in še pod zaščito priprostega naroda. Orožnik je bil tedaj tudi nerodno ter že od daleč razločno vidno napravljen. Za trdim klobukom blesteče petelinovo perje, puško s prav dolgim bajonetom in še dolgo sabljo s svetlim ročajem. Treba je bilo malo stopiti na hrib in lahko si pokazal s prstom, po kateri grabi se vzpenja kvišku žandar, Po redko obljudenih gozdnatih krajih od Št. Jurja proti jugu so bile orožniške postaje posejane presneto na redko. In še iz teh so se gibale patrulje le bolj po vaseh, po graščinskih šumah, zapuščenih in z bajtami posutih pobočjih ni stikalo tedaj nobeno oko postave. Pred Guzaje-vim pojavom je bil v teh krajih mir. Orožnik je patruliral le bolj na papirju, bilo je dovolj dobrih ter obilno založenih hiš, kjer bi bil dobrodošel ter pogoščen ob vsaki uri. Posebno vznemirljivih slučajev do Guzaja ni bilo in za tatinske malenkosti se nikdo niti zmenil ni. Ko so butnili v javnost najdrznejši Guzajevi sejmski ropi po raznih krajih, jih na orožniškem poveljstvu ter glavarstvu niti verjeli niso. Šele ovadbe izpod peresa resnih duhovnikov so odprle oblasti oči, da je vendar le nekaj na celem bavbavu. Orožniške postaje so prejele povelje: Napraviti natančen zapisnik z vsemi, o katerih je znano, da so bili oropani ali napadeni od Guzajeve tolpe. Sestavljanje nepotrebnih zaslišanj je bilo čisto nepotrebno, dolgotrajno in niti najmanj nevarno. Predno so bili zapisniki prepisani na čedno, odposlani na pristojno mesto in tamkaj prečitani, je trajalo presneto dolgo. Šele z visokih uradniških mest so ugibali, ali je Guzajev pojav istinost, kje se klati, ta pošast v človeški podobi, in kako jej priti do živega. (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven In zanimiv slovenski mesečnik t Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $8.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, IIHnois SLOVENSKE velikonočne razglednice mmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Krasne večje oblike z jako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v kuvertah _________________________10c. komad Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, komad po_5c. Ducat ________________________________40c. NaroČila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois « Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška ' podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska 6|B Katoliška Jednota Ustanov|jena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. janpEjrja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH "DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer . se lahko, zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 00. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posimrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S, K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. ..... Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo "izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. . . V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Naivni, ali kaj? Menda neki Mohor, Cleveland, pripoveduje v "Naprej u" o "Kot prostovoljec v Španiji". Vse junar fko. Za kakšne reči tratijo ljudje svoje moči! Je njih zadeva. Včasih mora le v srcu nekaj zabrneti, kar udari na versko stran. Naleti tam na "kuta;rja", ki je kuhal in obvezoval, pa pohvali "nizko duhovščino", in lopne "visoko", in za srce je nekaj 'maže. Tudi na cerkve pride. Pripoveduje, kako so "Dimitrovci" zavzeli Belchite. Takole pripoveduje: "Belchite je bilo zasedeno, le okoli cerkve, ki je imela močno obzidje so se držali še fašisti. Iz zvonika in iz cerkve so sikale strojnice, koseč naše vrste. Prostovoljci iz "Dimitrove-ga" bataljona so metali čez obzidje pismene pozive na predajo, ka"r pa fašisti niso u-poštevali. Z dinamitom in s proti tankovskimi kroglami smo morali razstreliti vrata obzidja in pozneje, še glavna cerkvena vraita, predno so se udali. Boji za to cerkev so zahtevali več žrtev, kot pa zavzetje celega ostalega mesta. Takih cerkev, ki so bile na sličen način razrušene sem videl več. i Toda te cerkve niso bile razdejane, ker so 'bile molilnice, temveč za;to, ker so bile trdnjavice. Koder se fašisti niso skrivali in borili iz cerkvenih stolpov, se cerkvam ni zgodilo ničesar. V momentu pa,ko postane cerkvena zgradba vojaška trdnjava, prestane biti cerkev. V momentu, ko duhovnik vzame mesto križa V roke puško ali bombo, ni več duhovnik. Takih razbitih bivših cerkva in ustreljenih bivših duhovnikov sem videl na raznih mestih. Trdim pa, da ni bilo slučaja, da bi se kaki cerkvi ali kakemu duhovniku kaj žalega storilo, radi verskih dejanj, radi cerkvenih obredov ali slično. . ." Kako kaj takega le hladi! Kadar je borba, in meščanska borba je na življenje ali smrt, se ne gleda, ali je cerkev, grad, trdnjava. . .vse služi za obrambo in vsaki stranki. Tu je samole en slučaj. Kaj naredi iz tega ta naivni Mohar? Na stotine cerkva je bilov porušenih še preden se je meščanska borba prav pričela, in do 14.000 duhovnikov in nun ubitih. Ali so vsi ti "vzeli v roko puško"? In nune tudi?? Ali so samole naivni, ako tako pišejo in trdijo, in samole naivni tudi tisti, ki kaj takega verjamejo? Grize, grize, in vsaj en slučaj je tu, in ta hladilno maže. * Še o naivnih. Glede razmer v Rusiji se zbirajo ti naivneži okoli "Napreja". Njim je llusiji vse naravnost sijajno, dasi utegne biti nekaj sijajnega. Celo diktaturo zagovarja-i e "comme pač je tudi. Ampak vsi ljudje niso tako naivni. Pri tem moramo priznati našim socialistom precej kredita, ker niso zapadli ti otroški naivnosti. Priznam da se o Rusiji mnog" tudi laže, zavestno ali nez®' vestno, ampak dejstva. ne-ovrgljiva dejstva so prejasM da bi m'ogla potegniti kap0 čez glavo vsem, katerim gre c-dinole za resnico in za stvar-Propaganda je prav satanska; pa ji ne podležejo vsi, das' ji mnogi podležejo, ker je p«6 satanska. Vidim vrlo značil' no sodbo, in ta utegne zadet' resnico, ki se glasi: ". . Such are the enlightened method3 whereby an obtuse, withal I crafty and bestially — cruel Circassian (Stalin), surrounded by a gang of executioners and trusted janizarieSi holds in thrall a great country. Maybe the most amazing thing about it all is that a savage Eatern despotism of the mošt debased kind and rem1' niscent of the jungle is bein? acclaimed by many educate® people, both in the Old and *