IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX, marec 2016, str. 34 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/IX Marec 2016 MOZAIK IRDO Marko Pogacnik - Unescov umetnik za mir Str. 8 Str. 15 Str. 18 Demola Slovenija Str. 11 Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin Varuhi semen Delo Inštituta IRDO na podrocju mladih Inovacijsko okolje, ki povezuje mlade, podjetja in visokošolstvo Status delovanja v javnem inte- resu na podrocju mladih Pogovor z M. Pogacnikom Foto: Tadeja Brdnik MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavni urednici: Darija Cvetko, Barbara Bradac Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. Vsebine IRDO 4 IRDO Mozaik vpisan v razvid medijev 6 Oglaševanje v IRDO Mozaiku 8 Unescov umetnik za mir Intervju z Markom Pogacnikom 11 Društvo Varuhi semen Intervju s Tejo Lovrec 15 Nova rubrika IRDO MOZAIKA: Mladi, podjetništvo in DO 18 Program Demola Slovenija Poziv mladim za prijavo 20 DO v Sloveniji 24 DO v Evropi in po svetu 26 Dogodki in konference 29 Razpisi in priložnosti 31 Program Inštituta IRDO namenjen mladim 33 Definicija DO V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. »V pakistanskem mestu Lahore se je v javnem parku nedalec od otroških gugal-nic razstrelil samomorilski napadalec, pri cemer je bilo ubitih najmanj 70 ljudi, vecina izmed teh žensk in otrok. Ranjenih je okoli 300 ljudi. V eksplozijah na bru-seljskem letališcu je umrlo 14 ljudi, vec kot 92 je ranjenih. Ob eksploziji na posta-ji podzemne železnice Maalbeek je umrlo vsaj 20 ljudi, ranjenih pa vec kot 130 oseb.« »Delavci delajo po od 10 do 12 ur na dan, vkljucno s sobotami, nadrejeni jim grozijo z odpovedmi in drugimi ukrepi, jim prepovedujejo odhod domov, znižu-jejo place, vendar se nad razmerami ne pritožujejo na glas, na policijo pa pridejo šele, ko ne vidijo vec izhoda oziroma ko jih delodajalec odslovi. To so zgolj neka-tere kršitve s katerimi delodajalci v Loški dolini izkorišcajo v lesni industriji zapos-lene delavce, predvsem iz Bolgarije, Srbi-je in Kosova. Pa tudi slovenskim delav-cem, ki gredo s trebuhom za kruhom iskati delo v tujino ni lahko in velikokrat ostanejo brez zaslužka.« Ce bi družbena odgovornost postala naš nacin razmišljanja in delovanja, bi lahko svet premaknili na bolje, brali bi drugac-ne naslove, veselili bi se novic. Ne more-mo vplivati na vse. Moc posameznika je premajhna, da bi preprecila vojno, izkori-šcanje in druge grozote. Kje torej zaceti? Zacnimo doma, pri (pre)vzgoji sebe in vzgoji svojih otrok. Ne dajte se pretentati našemu uvodni-ku. Išcite pozitivne novice - saj obstajajo. Z njimi si napolnite srce in poglejte, kdo okoli vas potrebuje pomoc. Morda bomo težko pomagali žrtvam vojne, a zacnemo lahko s pomocjo svojim sosedom. Ste se vprašali, ce morda kak mladostnik ali otrok v vaši bližini potrebuje brezplacne inštrukcije? Starejši gospe iz 5. nadstrop-ja pa boste obarvali dan z obiskom in sladico. Toliko drobnih pozornosti s tako ogromnim ucinkom, kajne? Prijetno branje vam želi ekipa uredništva e-revije IRDO Mozaik Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! IRDO Mozaik je vpisan v razvid medijev str. 4 Elektronski medij »IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice« je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 2014, ki ga vodi Ministrstvo RS za kulturo. Z vpisom v razvid medijev so postavlje-ni temelji, da bo revija posredovana tudi širši javnosti. Program za mlade Demola Slovenija str. 18 Predstavljamo vam program za mlade Demola Slovenija. Demola Slovenija omogoca inovativno okolje, v katerem mladi (študenti, dija-ki in mladi diplomanti) ustvarjajo nove ideje - rešitve za realne prob-leme podjetij in drugih organizacij. Mladi, vabljeni k prijavi! Ohranjanje biotske pestrosti rastlin str. 11 Intervju z Markom Pogacnikom str. 8 Marko Pogacnik je akademski kipar, ki je oblikoval slovenski grb. V februarju 2016 je prejel prestižno imenovanje Unescov umetnik za mir. Z vsestranskim umetnikom, ki si prizadeva za harmonijo med planetom in vsemi živimi bitji, smo se pogovarjali o njegovem delu in pogledu na svet. Društvo Varuhi semen skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti kultur-nih rastlin. S pomocjo izobraževalnih seminarjev, delavnic na šolah, bazarja semen in sadik, ki ga pripravljajo vsako leto, osvešcajo in ucijo posameznike zakaj in kako pomembno je ohranjanje obstoja avtohto-nih kulturnih rastlinskih vrst. Pogovarjali smo se s predsednico druš-tva Tejo Lovrec. Elektronski medij »IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice«, ki jih izdaja IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, so vpisane v razvid medijev pod zaporedno številko 2014, ki ga vodi Ministrstvo RS za kulturo. Z vpisom v razvid medijev so postavljeni temelji, da bo revija posredovana tudi širši javnosti. Nastanek revije IRDO MOZAIK Inštitut IRDO je leta 2008 ustanovil Svet clanov inštituta IRDO, ki danes združuje vec kot 140 clanov posameznikov in kolektivnih clanov (podjetja, organizacije, ustanove). Za potrebe clanstva in osvešca-nja le-teh o družbeni odgovornosti je leta 2008 inštitut IRDO pricel izdajati prve slovenske družbeno odgovorne e-novice, takrat imenovane še IRDO e-novice. Z leti je iz manj kot 10 strani obsega revija prerasla kdaj tudi na 30 in vec A4 pdf strani razlicnih vsebin na temo družbene odgovornosti, iz Slove-nije in tujine. Namen revije IRDO MOZAIK Revija je nastala zato, ker v Sloveniji takšne revije še ni bilo. Z leti je postala edini slovenski kakovostni vir mesecnih informacij o družbeni odgovornosti v Sloveniji in v tujini, ki redno o novostih, dogodkih, konferencah in drugih zanimivih temah obvešca svoje bralce, predvsem clane inštituta IRDO. Namen izdajanja e-revije IRDO Mozaik je prispevati k osvešcanju bralcev o družbeni odgovornosti in spodbu-jati le-te k družbeno odgovornemu življenju in delu v Sloveniji. Revija prispeva k razvoju družbene odgovornosti v Sloveniji in h kreiranju Nacionalne strategije na tem podrocju. Leta 2014 so e-novice prerasle v mesecno e-revijo, poimenovano IRDO Mozaik - Prve slovenske druž-beno odgovorne novice. Temeljna vsebinska izhodišca: Temeljna vsebinska izhodišca revije IRDO Mozaik so naslednja: . osvešcanje o družbeni odgovornosti (DO) posameznikov, strokovne javnosti, gospodarstva, vla-de, nevladnih organizacij, uradov in ostalih skupin o družbeni odgovornosti, . osvešcanje o DO v Sloveniji, evropskem prostoru in ostalem svetu, . informiranje o novostih na podrocju DO, vkljucno z aktivnostmi Inštituta IRDO, . seznanjanje z zakonodajo DO na podrocju EU, . obvešcanje in širjenje idej primerov dobrih praks DO, . povezovanje slovenskih in mednarodnih organizacij, strokovnjakov, predvsem z namenom raz-voja in uveljavljanja DO, . spremljanje aktivnosti civilne družbe v Sloveniji na podrocju razvoja DO, . objavljanje in analiziranje primerov udejanjanja DO v vsakdanjem življenju in pri delu, . objavljanje strokovnih prispevkov s podrocja DO in marketinga, . pisanje in objavljanje prispevkov o projektih za mlade in mladinskem delu ter o zaposlovanju mladih, . pisanje o mednarodnih in domacih znanstvenih konferencah, ki sodijo v podrocje DO. Tehnicni podatki: Oblika novic: Elektronska revija, A4 format, shranjeno v pdf, barvne strani, obseg od 16 do 48 ali vec strani Izhajanje novic: . mesecne e-novice, izidejo zadnji teden v tekocem mesecu, . izide 10 številk letno (vsak mesec, razen julija in avgusta), . e-revija je namenjena clanom inštituta IRDO in simpatizerjem, zato je za bralce zaenkrat brez-placna. Distribucija: . na spletni strani inštituta IRDO (arhivske številke), . po elektronski pošti na približno 1400 e-naslovov (število e-naslovov z leti narašca), . prejemniki so clani inštituta IRDO, udeleženci projektov, katerih nosilec je IRDO, simpatizerji, poslovni partnerji, podporne organizacije, ... Ciljne skupine bralcev: . raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki z razlicnih podrocij . menedžerji, vodje oddelkov, podjetniki z razlicnih dejavnosti, . predstavniki javnih ustanov, . zaposleni, študentje, upokojenci, . novinarji, . in splošna javnost. Financiranje: . oglaševanje (ponudba za zakup oglasnega prostora), . prostovoljno delo strokovnjakov in drugih sodelavcev uredništva, . prispevki clanov inštituta IRDO (clanarine). Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si Izkoristite priložnost in bodite oglaševalec v prvih slovenskih družbeno odgovornih novicah in ob tem izkoristite nekaj ugodnosti. Ugodnosti za oglaševalce - kolicinski popust Oglaševanje v vec medijih (revija IRDO Mozaik, portal www.irdo.si, www.horus.si …) – do 10 % popust na paket (odvisno od obsega oglaševanja). Cenik oglasnega prostora ELEKTRONSKA REVIJA IRDO MOZAIK Oznaka STORITEV za elektronsko verzijo revije DIMENZIJA Cena v EUR brez DDV A Oglas 1/4 strani A4 - pokoncno (š x v) 78 x 58 mm 50,00 B Oglas 1/3 strani A4 - pokoncno (š x v) 78 x 78 mm 70,00 C1 Oglas 1/2 strani A4 – pokoncno (š x v) 78 x 235 mm 100,00 C2 Oglas 1/2 strani A4 – ležece (š x v) 163 x 117 mm 100,00 D Celostranski oglas 1/1 strani A4 – notranje strani (š x v) 163 x 235 mm 150,00 D2 Dvostranski oglas (2/1)- notranje strani (š x v) 2*163 x 235 mm 280,00 E Celostranski oglas – zadnja stran 1/1 A4 strani (š x v) 210 x 297 mm 250,00 Rok za rezervacijo oglasnega prostora in oddajo oglasnega gradiva je 15 dni pred izidom revije. Elek-tronske verzije revije izidejo 10 x letno. OSNOVNI TEHNICNI PODATKI: Gradivo za objavo pricakujemo v tehnicni obliki, v formatih JPG, TIFF, PDF ali EPS (fonte pretvorite v krivulje) z resolucijo najmanj 300 dpi, CMYK. Pripravljeni naj bodo za PC. Oglasov in slik, sestavljenih v programih, ki niso namenjeni graficnemu oblikovanju, ne moremo upo-rabiti. Mediji za prenos so: e-pošta (datoteka ne sme biti vecja od 5MB), CD disk, DVD. Narocilnico pošljite po e-pošti na naslov: info@nabium.si s pripisom za revijo IRDO Mozaik. Vec informacij: IRDO Mozaik oglasno trženje, info@nabium.si in GSM 031 344 883. CENIK OGLASNEGA PROSTORA NA SPLETNI STRANI WWW.IRDO.SI Portal www.irdo.si ima podobno zasnovo kot revija IRDO Mozaik in bralce seznanja z vsebinami druž-bene odgovornosti in delom inštituta IRDO ter njegovih clanov. Cenik oglasnega prostora na spletni strani www.irdo.si Tedenski najem Mesecni najem Letni najem OGLASNA CONA Velikost (v px) v EUR v EUR v EUR Vstopna stran - pasica zgoraj 468 x 60 100 280 2.170 Vstopna stran - neboticnik levo 160 x 600 ali manj 190 436 3.070 Vstopna stran - logotip ali ban-ner levo 160 x 300 ali manj 91 271 1.720 V cene ni vštet 22 odstotni DDV. Cenik velja od 1. januarja 2016 do objave novega cenika. Zakaj oglaševati v reviji IRDO Mozaik in na spletnem portalu www.irdo.si? Spletni portal inštituta IRDO je eden vodilnih spletnih medijev na podrocju družbene odgovornosti (podjetij). Ustvarili smo ga z namenom, da skupaj s tiskano revijo IRDO Mozaik ponudimo še celovitej-ši odgovor na potrebe, vprašanja in dileme vse bolj zahtevnega in osvešcenega uporabnika – družbe-no odgovornega podjetnika in potrošnika. Ekipa uredništva inštituta IRDO spletni portal ureja redno, revijo IRDO Mozaik pa izdaja enkrat mesec-no. Ciljna skupina: bralci revije IRDO Mozaik in portala www.irdo.si so zelo široka ciljna skupina iz vseh starostnih skupin, ki se zanima ter išce ekološke in družbeno odgovorne izdelke in storitve z najrazlic-nejših podrocij. Statistiko obiskanosti naše spletne strani www.irdo.si vam na vašo željo pošljemo na vaš e-naslov. Elektronski medij Inštituta IRDO Mozaik vpisan v razvid medijev Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem ter poslovni in širši javnosti. Gospod Pogacnik, ste svetovno znan akademski kipar, umetnik s strastjo in ljubeznijo do Zemlje, cloveštva in narave, zdravitelj Zemlje, pisec knjig. Vodite delavnice, prakticirate posebno telesno vadbo, imenovano Gaia Touch in se nasploh zavzemate za harmonijo telesa in duha v povezavi z Zemljo. Kako bi opisali sebe kot cloveka? Kar dolgo sem že na Zemlji, pa se ne morem nacuditi kakšna sijajna ustvarjalka je Gaja – z Gajo mislim na vseobsežno zavest in bitje Zemlje. Ona je moj vzor. Ni le ustvarila fantasticnih pogo-jev za življenje na tem planetu, temvec zna nav-dihovati tudi razvoj kultur in umetnosti. Skušam ji slediti in na podoben nacin razvijati ustvarjal-nost na vseh podrocjih od osebnega življenja do raznolikih nastopov v javnosti, ki jih omenjate. V februarju ste prejeli prestižno ime-novanje Unescov umetnik za mir . Do zdaj so prestižen naziv podelili le 56 umetnikom ali umetniškim kolekti-vom, med katerimi najdemo priznana imena, kot so arhitekt Zaha Hadid, dirigent Valerij Gergijev, glasbenik ter nekdanji brazilski kulturni minister Gilberto Gil in Svetovni orkester za mir. Kakšni so obcutki, ko ste del sve-tovno priznane skupine? Na priznanje gledam kot na vabilo, da se smem bolj glasno vkljuciti v svetovno dogajanje v trenu-tku, ki je skrajno kriticen za naše kolektivno pre- živetje. Je pa tudi naloga, ki sem si jo smel izbrati za obdobje 2016-2018 in je bila na UNESCO v Parizu tudi potrjena. Pomagati želim, da se pre-seže znanstveno objektiven pogled na Zemljo in naravo, ki nas je konec koncev pripeljal na rob prepada. Gre za Zemljo kot živo bitje in za sode-lovanje z njeno vseobsežno zavestjo. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ste študirali in pridobili naziv akademski kipar. Kdo je imel na vas najvecji vpliv v tistem casu? Hkrati s študijem na akademiji sem že delal in razstavljal, a ne kot bodoci akademski kipar tem- vec sem sodeloval pri oblikovanju novih medijev v umetnosti kot je pop-art ali konceptualna ume-tnost. Zato sem bil tudi zacasno izkljucen iz aka-demije. Pa ste od zmeraj vedeli, da boste umetnik? Kakšni so bili vaši umetniški zacetki? Nisem posebej želel biti umetnik in tudi danes nisem v obicajnem pomenu besede. Umetnost me je najprej navdušila kot alternativa politicni in družbeni plehkosti socialisticnega režima pred pol stoletja. Kmalu pa sem v okviru gibanja OHO spoznal, da je umetnost tudi odlicno orodje za spreminjanje ozkega pogleda na prostor in na življenje, znacilnega za sodobno razumsko usmerjeno civilizacijo. Kot umetnik se ukvarjate z geomanti-jo in celjenjem Zemlje. Nam lahko pojasnite, kaj pomeni geomantija in zakaj Zemlja danes potrebuje celjen-je? Res je precejšen del mojega dela povezan z geo-mantijo. Za razliko od geografije, ki pozna samo fizicno podobo Zemlje, se geomantija ukvarja tudi z njenimi nevidnimi razsežnostmi, torej z življenjskimi silami, elementarnimi bitji narave in sploh z Zemljo kot kompleksno zavestjo. Izraz "geomantija", preveden v sodobni jezik, pomeni tolmacenje razlicnih razsežnosti Zemlje, tako vid-nih kot nevidnih. Ker pa živimo v civilizaciji, ki ne pozna bolj subtilnih razsežnosti Zemlje in se do nje vede izkorišcevalsko, so kraji, mesta in pokra- jine pogosto obremenjeni s travmami in bloka-dami. Nastanejo ob vojnih razdejanjih, ekoloških nesrecah in podobno. Ker uradne ekologije take težave v okolju ne zanimajo, sem s pomocjo umetnosti razvil metode, kako se da Zemljo osvoboditi teh nesrecnih posledic cloveških dejanj. Zelo znani so vaši kozmogrami, ki jih izklesate na kamne. Od kod dobite inspiracijo za motive kozmogramov. Vsak ima namrec svoj pomen. Ljudje se znamo pogovarjati samo znotraj clove-škega sveta. Mene pa zanima, kako se da komu-nicirati s celostno zavestjo Gaje-Zemlje, z bitji posameznih krajev, z živalmi itd. Kozmogrami so ena od možnih oblik komunikacije, kjer »razgovor« poteka na vec ravneh hkrati, ne samo na likovni nacin, ampak tudi na energijski in arhetipski ravni. Slednji dve lahko dojema tudi zavest, ki ni izkljucno cloveške narave, na primer zavest prostora. Skulpture s kozmogrami oblikujete tudi kot nagrade prejemnikom Sloven-ske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Kako poteka proces od zacetka do nastanka skulpture z izklesanim kozmogramom? Kako je to povezano z neko geografsko tocko ali prejemni-kom skulpture? S kozmogrami, ki jih oblikujem za nagrade Horus – žena Marika pa jih kleše v kamen – skušam podpreti dolocene kvalitete in življenjske proce-se, za katere menim, da omogocajo življenjske tokove in ustvarjalnost. Niso vezani na doloceni kraj, saj prejemnik nagrade ni znan, ko je treba nagrado že pripraviti. Uglašujem svojo zavest z nameni nagrad Horus in sledim svoji intuiciji, da najdem nacin, kako podpreti ustvarjalnost v pod-jetništvu. Kako lahko posameznik prispeva k celjenju Zemlje oz. k njeni dobrobiti in pravzaprav k dobrobiti cloveštva? Predvsem je potrebna radikalna sprememba odnosa do Zemlje in vseh njenih bitij, vkljucno s clovekom. Zdaj bivamo na planetu, brez da bi vzdrževali odnos do njegovih razsežnosti inteli-gence in ljubezni. Ne pogovarjamo se ne z Zem-ljo, ne z bitji narave. A to je v tem trenutku mor-da prevec zahtevno, ker nas tega družba ne uci. Ni pa ovire, da zacenjamo razvijati srcen odnos do Zemlje kot celote – kot našega dragocenega doma. Pravite, da vas zanima Umetnost Živ-ljenja in Življenje Umetnosti. Ali lahko opišete, kako oboje dojemate v vsak-danjem življenju? To preprosto pomeni, da skušam s svojim delom spodbujati odnos do življenja kot odlicne ustvar-jalne priložnosti in blagoslova za vsakogar od nas. Ker pa ima za tak umetniško bogat odnos do življenja le malo ljudi potrebne pogoje, pomeni, da bo treba odlocilno spremeniti nacin, kako deluje naše gospodarstvo, politika, poljedelstvo itd. Jaz govorim o bodoci civilizaciji – ki že nastaja – kot o »geokulturi«, torej civilizaciji, ki nastaja v dialogu z vecdimenzionalno zavestjo domacega planeta. Kakšna je filozofija telesne vadbe Gai-a Touch? Vaje »Dotika Gaje« (Gaia Touch) mi posredujejo bitja krajev, s katerimi delam v okviru svojih delavnic »Zdravljenja prostora«, projekta, ki sem ga zacel pred 24 leti in na osnovi katerega mi je generalna sekretarka UNESCO podelila omenjeni naslov. Bitja krajev utelešajo dolocene kvalitete, ki nam jih ljudem manjka. Posredujejo gibe, s pomocjo katerih clovek te kvalitete lahko razvija pri sebi in v svetu – denimo intimno povezanost s srcem Zemlje in jedrom vesolja. Tako je nastala zbirka blizu 50 telesnih vaj – imenujem jih tudi »joga za stik z Gajo«. V slovenšcini je zbirko vaj izdalo Društvo VITAAA. Kaj vas kot Unescovega umetnika za mir caka v naslednjih dveh letih? Caka me nekaj skoraj nemogocega: pomagati pri prebujanju srca cloveka, zaledenelega v objekti-vnosti (odtujenosti) moderne razumsko narav-nane zavesti. Pri tem vam Inštitut IRDO želi oblilo uspeha! O Marku Pogacniku in njegovem delu lahko vec preberete na uradni spletni strani http://www.markopogacnik.com/. Oblikovalec slovenskega grba oblikuje tudi kipce za Horus Marko Pogacnik -Unescov umetnik za mir Slovenskemu umetniku, ki se posveca krajinski umetnosti in zdravljenju Zemlje, Marku Pogacniku, so 5. februarja letos podelili prestižno imenovanje Unescov umetnik za mir. Marko Pogacnik je sou-stanovitelj OHO – slovenske umetniške skupine (1966 – 1971), ki je združevala verbalno, vokalno in vizualno umetnost. Je ustanovitelj umetniške komune Družina v Šempasu, Slovencem pa je najbolj znan po tem, da je oblikoval slovenski državni grb. Z Markom Pogacnikom smo se pogovarjali o nje-govem delu, viziji in dojemanju sveta. Piše: Darija Cvetko Umetnik Marko Pogacnik Horus nagrade. Foto: Matej Modrinjak Slika: Gaia Touch (vaja) S cim se ukvarja društvo Varuhi semen? Dejavnosti našega društva so skoraj tako pestre in raznolike kot narava sama. Poslanstvo društva Varuhi semen, so.p. je v prvi vrsti ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, spodbujanje pridelave starih, avtohtonih, tradicionalnih in udomacenih sort semen oziroma spodbujanje lastne pridelave rastlin, za prehrano ljudi. Zraven osvešcanja in širjenja poslanstva, omogocamo tudi izposojo semenskega materiala s strokovno podporo, izobraževalne delavnice ter oblikujemo odgovoren prodajni program, ki omogoca pod-poro delovanju in razvijanju društvenih progra-mov. Hkrati ves cas tkemo nove ideje in poskuša-mo najti vzdržne mehanizme za nadgradnjo naše dejavnosti. Ali se biotska pestrost kulturnih ras-tlin zmanjšuje? Zakaj oz. kako je do tega prišlo? Zakaj je potrebno ohran-jati biotsko pestrost kulturnih rastlin? Ohranitev pestrosti kulturnih rastlin je pomem-bna za obstoj cloveške vrste. Genetska pestrost namrec omogoca, da se rastline nenehno prila-gajajo spremembam okolja, iz katerega izvirajo in pocasi postajajo odpornejše proti številnim boleznim in škodljivcem. Prav zato so stare sorte zelo dragocene, saj jih lahko gojimo brez umetnih gnojil in kemicnih sredstev. Vendar sta dandanes poln okus ter visoka vsebnost vitaminov in mineralov oziroma kakovost, ki odlikuje stare sorte, vecinoma drugotnega pomena. Podatki kažejo, da se je v svetu izgu-bilo že vec kot 75 % razlicnih varietet kulturnih rastlin. V Sloveniji so te številke še višje. Raz-log tici v intenziviranju pridelave ter favorizi-ranju tržno donosnih rastlin. Prav tako so se priceli pojavljati hibridi in gensko spremenje-ne rastline, ki ne prinašajo nic dobrega, saj so namenjeni pridobivanju velikega in enkratne-ga pridelka. Nezmožnost pridelave semenske-ga materiala iz križancev nas nezavedno sili v tržno naravnan trg semenskega materiala, ki smo ga primorani kupovati vsako leto. Koliko je v Sloveniji še starih lokalnih semenskih sort? Se da to oceniti? Tocnega podatka, koliko je v Sloveniji še starih lokalnih semenskih sort žal ne poznam. Kot primer lahko omenim, da samo v naši Semen-ski knjižnici hranimo vec kot 200 starih avtoh-tonih semenskih sort. Ogromno semenskega materiala se skriva še za štirimi zidovi hiš naših dedkov in babic, ki se zavedajo pomem-bnosti ohranjanja naše naravne in kulturne dedišcine. Kdo so varuhi semen in kako pris-pevajo k skupnim ciljem društva? Varuhi semen so vsi aktivni clani našega druš-tva, ki se odlocijo na svoja pleca prevzeti odgovornost za skrb in ohranjanje dolocene sorte ter predstavljajo izjemno pomemben del naše Semenske knjižnice. Varuhi semen namrec s setvijo, pridelavo semena, medse-bojno izmenjavo in vracanjem semena v Semensko knjižnico, skrbijo za ohranjanje in širjenje starih slovenskih avtohtonih sort po domacih vrtovih in poljih. Kakšni pa so pogoji, da nekdo pos-tane varuh semen. Mora imeti zem-ljo? Je to lahko morda nekdo, ki lahko kaj zasadi v loncke na balko-nu? Varuh semen lahko postane vsak aktiven clan našega društva, ki ima željo prevzeti odgovor-no poslanstvo. To je lahko vsak posameznik, ki ima veliko obdelovalno površino ali le lon-cek na okenski polici. Eden izmed naših ciljev je namrec spodbujati urbano vrtnarstvo in lastno pridelavo zelenjave. Omenili ste Semensko knjižnico. Nam lahko poveste malo vec o tem? Semenska knjižnica je alternativen pristop k ohranjanju pestrosti kulturnih rastlin. Temelji predvsem na medsebojnem povezovanju varo-vanja raznovrstnosti rastlin in ljudi. Semenska knjižnica je sestavljena iz dveh elementov in sicer iz prostorov in Varuhov semen. Danes Semenska knjižnica predstavlja mesto hrambe vec kot 200 zbranim vzorcem semen vec kot 150-ih Varuhov semen. Smo živi ohranjevalci naravne in kulturne dedišcine, ki se zavedamo dolgorocnosti pomena ohranitve in dostopnos-ti do semen teh rastlin, saj so osnova samoos-krbe s hrano in s tem osnova življenja. Ali clanom nudite izobraževanja na temo zagotavljanja kakovosti semen in ohranjanja biotske raznovrstnosti? Clanom našega društva vsako leto nudimo stro-kovno podporo pri vzgoji rastlin, od semena do semena. V ta namen pripravimo informativno gradivo, skozi katerega pridobijo vse potrebne informacije za posamezno sorto. Za vse, ki si želijo splošnega znanja, pa smo v lanskem letu pripravili Moj osebni nacrtovalec vrta, kjer so zajete vse informacije, ki jih potrebujemo, ko nacrtujemo svoj vrt. Clanom in tudi zunanjim obiskovalcem vsako leto ponudimo tudi pestre vsebine na teme biotske pestrosti. Kaj je digitalni herbarij semen? Digitalni herbarij semenske knjižnice je urejena in s fotografijami dopolnjena zbirka, kjer lahko pogledate, katera semena si kot clani Društva Varuhi semen lahko izposodite. Vsaka posamezna sorta, ki jo lahko najdete v Digitalnem herbariju je zraven fotografije predstavljena tudi s kratkim opisom iz ka-terega lahko pridobite potrebne informacije. Lahko daste napotek za naše bral-ce, kako zagotoviti kakovost seme-na? Vedno vec posameznikov prideluje svoja semena in jih s še vecjim veseljem ponovno seje na svojem vrtu. Da ohranimo kakovost pridelanih semen med zimskim hranjenjem, je zelo pomembno, kako semena shranjuje-mo. Še posebej moramo biti pozorni na raz-mere, v katerih jih bomo hranili, saj lahko le na ta nacin ohranimo visok delež kalivosti. Obenem s pravilno hrambo preprecujemo, da bi povzrocitelji bolezni in škodljivci postali aktivni in unicili naš semenski material. Pripo-rocljivo je, da semena shranjujemo v temnem in hladnem prostoru, kjer ni veliko vlage. Zato se izogibamo hranjenju semen v vlažnih, klet-nih prostorih. Zavedati se moramo tudi, da so semena razlicnih vrtnin razlicna, ne samo po barvi, velikosti in obliki, temvec tudi po obstojnosti. Kot primer lahko navedem seme-na peteršilja, ki lahko slabo kalijo že po prete-ku enega leta, medtem ko semena paradižni-ka ohranijo svojo kalivost tudi po štirih letih. Semena najpogosteje shranjujemo v cistih papirnatih vreckah, ce pa imamo na voljo dovolj prostora, je bolje, da semena hranimo v cistih steklenih kozarcih s pokrovom. Zelo pomembni je, da papirnate vrecke ali kozar-ce, v katerih hranimo semena, ustrezno ozna-cimo. Tako do prihodnjega leta ne bomo pozabili, katera semena imamo v hrambi. Društvo ima tudi prodajni program. Kaj nudite? V mesecu decembru preteklega koledarskega leta smo v društvu priceli oblikovati prodajni program, ki predstavlja financno podporo nep-rofitnim društvenim programom. Da bi zajeli vse generacije in jih osvestili o pomembnosti obstoja starih avtohtonih sort in prehranske samooskrbe smo oblikovali multifunkcijski vrt-narski predpasnik, grelne blazinice polnjene s semeni pšenice, leseno linijo sušilnikov za semena in semenskih škatlic ter Kalinckove kar-te. Kaj organizirate v letu 2016 za svoje clane in druge, ki jih podrocje zani-ma? V iskreni želji, da bodo tudi pridelki naših cla-nov in prijateljev cim bolj bogati in zdravi, v društvu Varuhi semen za vse ljubitelje vrtnarje-nja in starih sort prehranskih rastlin vsako leto organiziramo pester nabor vrtnarskih dogod-kov. V letu 2016 bomo že cetrto leto organizirali tradicionalni Bazar semen in sadik, ki bo 16. aprila 2016 na Tkalskem prehodu 4 v centru mesta Maribor. Prav tako se bomo udeležili razlicnih izmenjav semen in sadik po Sloveniji. Ob koncu meseca februarja smo priceli tudi z letošnjo izposojo semen iz Semenske knjižni-ce. Z mesecem aprilom se bo že drugo leto pricel izvajati sklop radijskih oddaj »Na vrt-narskem potepu«, ki jih organiziramo v sode-lovanju z radijem MARŠ. Prav tako bomo sko-zi celotno leto pripravili izobraževalne delav-nice za vse generacije ter pester nabor najraz-licnejših predavanj. VABILO BAZAR SEMEN IN SADIK 2016 16. april 2016, Tkalski prehod 4, Maribor Varuhi semen skupaj s prijatelji v letošnjem letu pripravljamo že cetrti tradicionalni Bazar semen in sadik. To leto se bomo družili pod slo-ganom »IZMENJUJMO-POVEZUJMO«. Poskrbeli bomo za prijetno sobotno druženje na katerem boste lahko izmenjali semena in sadike, spoz-nali sorodne organizacije in ekološke pridelo-valce ter se podali v odkrivanje skrivnostnega sveta semen. Dogodek bo potekal 16. 4. 2016, med 10. in 15. uro na Tkalskem prehodu 4 v Mariboru. Vec informacij o samem dogodku sledi v kratkem na FB strani Varuhi semen. Vljudno vabljeni vsi posamezniki, organizacije ali podjetja, da se pridružite društvu Varuhi semen kot aktivni ali pridruženi clan. Za vec informacij prosim pišete na e- naslov varuhi.semen@gmail.com. Vec o društvu Varuhi semen najdete na splet-nih straneh: www.varuhisemen.weebly.com, www.semenska.org, ter na Facebook strani. Ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin Varuhi Semen Varuhi semen so Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, socialno podjetje, ki spo-dbuja pridelavo starih, avtohtonih sort semen. Društvo osvešca, izobražuje ter organizira razlicne dogodke. Pogovarjali smo se s predsednico društva Tejo Lovrec, ki nam je pojasnila, kdo so varuhi semen, kaj je Semenska knjižnica, kako ohranjamo kakovost semen ter zakaj je to sploh pomem-bno. Pripravila Darija Cvetko, foto: društvo Varuhi semen Teja Lovrec, predsednica društva Varuhi semen Semenska knjižnica Varuh semen je lahko posameznik, ki ima veliko obdelo-valno površino ali le loncek na okenski polici. Kalinckove karte »Podatki kažejo, da se je v svetu izgubilo že vec kot 75 % razlicnih varietet kulturnih rastlin. V Sloveniji, so te številke še višje. Razlog tici v intenziviranju pridelave ter favorizi-ranju tržno donosnih rastlin. V Semenski knjižnici društva hranimo vec kot 200 starih avtohtonih semenskih sort.« Bazar semen in sadik 2015 Evropski pakt za mlade Evropska komisija je v sodelovanju z Evropsko mrežo za družbeno odgovornost gospodarskih družb - CSR Europe vzpostavila Evropski pakt za mlade. Gre za vzajemni dogovor med podjetji in Evropsko unijo za izboljšanje priložnosti za mla-de pri iskanju zaposlitve. Pakt poziva podjetja, socialne partnerje, nosilce izobraževanj in uspo-sabljanj ter druge deležnike, da razvijejo ali utr-dijo partnerstva za povecanje zaposljivosti in vkljucevanja mladih. Podpiral bo oblikovanje 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev s ciljem, da se ustvari vsaj 100.000 novih kakovostnih vajeništev, pripravništev ali zacetnih zaposlitev. Pobuda temelji na uspešni evropski koaliciji za vajeništva. Povzetek srecan-ja na temo vajeništva si lahko ogledate na webinarju, ki bo potekal 17. aprila. Vec. Evropski forum Alpbach Letos bo od 17. avgusta do 2. septembra 2016 potekal Evropski forum Alpbach pod krovnim naslovom NewEnlightenment. Na forumu, kjer se vsako poletje zbere vec kot 700 perspektivnih mladih iz vec kot 45 držav, bodo perspektivni mladi skupaj s pomembnimi gosti iz politike, uspešnimi gospodarstveniki in uglednimi akade-miki, razpravljali o perecih aktualnih vprašanjih in se zlasti spraševali, ali smo danes na pragu novega razsvetljenstva? Kakšne spremembe v znanosti so potrebne za soocanje z izzivi sodob-nega sveta? Kako naj bi izgledal v prihodnost usmerjen diskurz? Vec o forumu si preberete na spletni strani www.alpbach.org/en/. Vec. Vir: Mladinski svet Slovenije Prvo srecanje mladih in lokalnih odlo-cevalcev 23. marca 2016 je na Mladinskem svetu Sloveni-je, v okviru projekta Mladi odloca(j)mo!, pote-kalo prvo srecanje med mladimi in lokalnimi odlocevalci. Namen projekta je okrepiti sodelo-vanje med mladimi in predstavniki obcin, s cil-jem izboljšanja položaja mladih v posameznih obcinah. »S projektom želimo vzpostaviti dolgotrajnejša partnerstva med mladimi (mladinskimi organiza- cijami, mladinskimi centri, mladinskimi sveti lokalnih skupnosti) in obcinami ter vse akterje ozavestiti o pomenu vkljucevanja mladih in nji-hovega (so)delovanja v družbi,« je povedala vod-ja projektov strukturiranega dialoga na MSS Ana Štromajer. Dogodka so se udeležili mladi in pred-stavniki iz razlicnih obcin. Na podlagi lokalnih analiz, ki so jih mladi v sodelovanju s predstavniki obcine pripravili že pred srecanjem, so s pomoc-jo trenerjev MSS naredili nacrt, kako oblikovati dolgotrajnejšo vez med obcino in mladimi. Dogo-dek je bil, med drugim, namenjen tudi izmenjavi izkušenj med posameznimi obcini ter možnostih izvedbe skupnih projektov. Udeležencem je predvsem koristila izmenjava izkušenj, saj so od drugih obcin pridobili ideje in nasvete kako okre-piti sodelovanje med mladimi in obcino. Nekateri so se celo odlocili za skupne projekte. Naslednje srecanje bo potekalo 20. aprila, do takrat pa bodo nacrte za prihodnje in rezultate srecanja predstavili ostalim lokalnim odloceval-cem in mladim v lokalni skupnosti ter realizirali korake, ki so si jih zadali tekom srecanja. Sklepni dogodek bo 13. maja, kjer se bo predstavilo rezultate sodelovanja, izmenjalo izkušnje med posameznimi obcinami ter izpostavilo primere dobrih praks sodelovanja med mladimi obcino. Dogodek je namenjen tudi obcinam, ki ne sode-lujejo v projektu, saj želijo lokalne skupnosti opo-zoriti na pomen aktivnega vkljucevanja mladih v lokalno skupnost in družbo. S tem projektom želijo organizatorji projekta mladim in lokalnim odlocevalcem predvsem nuditi prostor, možnost in podporo za vzpostavi-tev in okrepitev sodelovanja v posamezni lokalni skupnosti. Mladi so pomemben del družbe in pomembno je, da so ne samo slišani, ampak tudi uslišani, kar pa je mogoce samo z aktivnim (so)delovanjem v lokalni skupnosti in družbi. Projekt Mladi odloca(j)mo je sofinanciran s stra-ni programa Erasmus+ Mladi v akciji v okviru akcije Kljucnega ukrepa 3 – Podpora za reformo politik. Projekt Mladi odloca(j)mo je projekt rea-lizacije strukturiranega dialoga. Strukturirani dialog je instrument s katerim mladi, preko par-ticipativnega sodelovanja v civilni družbi in pre-ko sodelovanja v sistemu predstavniške demo-kracije, dobijo priložnost za neposredno sodelo-vanje pri dialogu z odgovornimi za mladinsko politiko in s tem možnost pravega razvoja mla-dinske lokalne in nacionalne politike, kar spod-buja aktivno državljanstvo in krepi medsebojno razumevanje mladih iz razlicnih krajev po Slove-niji. Strukturirani dialog je proces participacije mladih pri oblikovanju ukrepov mladinske politi-ke na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Vec o strukturiranem dialogu si lahko pre-berete na spletni strani posvetovanja.si. Vir: Mladinski svet Slovenije Raziskava o ustvarjalnem razmišljan-ju sodelavcev v slovenskih mikro podjetjih Slovenski podjetniški sklad vas vabi k izpolnjeva-nju spletne ankete (tukaj) o spodbujanju ustvar-jalnega razmišljanja zaposlenih v mikro podjet-jih, katero je pripravil podiplomski študent eko-nomsko - poslovne fakultete Maribor, Luka Ver-dnik. Predviden cas reševanja ankete je 15 min. Ker bodo rezultati ankete koristni za institucije in podjetja za pomoc pri izpolnjevanju ankete prosi tudi Inštitut IRDO. Še par dni za prijave Naj prostovoljke, prostovoljce in projekte leta 2015! Mladinski svet Slovenije (MSS) letos štirinajstic zapored razpisuje natecaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbirali najboljše prostovo-ljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, Naj mla-dinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. Natecaj znova poteka pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. K prijavi v natecaj organizatorji vabijo vse nevladne organizacije, javne instituci-je, neformalne skupine in posameznike; skratka vse, ki so v svoje dejavnosti v letu 2015 vkljuce-vali prostovoljstvo. Pri posameznikih bodo izbira-li najboljše v 6 kategorijah: Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 30 let in nad 30 let, izbrali pa bodo tudi Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico. Pri pro-jektih pa bodo izbirali Naj prostovoljski projekt ter Naj mladinski projekt. Poseben poudarek pa letos dajejo mednarodnemu prostovoljstvu. Pri projektih poudarjajo, da šteje kakršnakoli organi-zirana aktivnost, pri kateri je sodelovalo vec ljudi, in ni nujno, da gre za projekt v strogo administra-tivnem smislu. Rok za prijave je 8. april 2016. Vec. Vir: MSS Danes mladi upi, jutri prihodnost slo-venskega gospodarstva AmCham (Ameriška gospodarska zbornica) Slo-venija je leta 2010 zacela izvajati zelo uspešen brezplacen program AmCham Young Professio-nalsTM, ki je namenjen mladi aktivni generaciji, stari od 25 do 35 let in zaposleni pri podjetjih, clanih AmCham Slovenija. Glavni cilj programa je razvoj nove generacije obetavnih mladih liderjev s poudarkom na pomembnosti vzornikov ter uva-janju pomena liderstva v slovensko poslovno okolje. Cilj AmCham Slovenija je, da mladim liderjem pomaga ozavestiti pomen mehkih veš-cin, vrednot in pozitivnih lastnosti ter jih spodbu-di k doseganju svojih potencialov. Zato dajte pri-ložnost svojim mlajšim kolegom in jih vpišite v že 7. generacijo AmCham Young ProfessionalsTM. Prijave so odprte do 27. maja 2017. V sodelova-nju z udeleženci 1. in 2. generacije programa in clanov Komisije za liderstvo in talente je nastal nabor 12 kvalitet, ki jih mora posedovati vsak dober poslovni lider: Odgovornost, Ambicioz-nost, Komunikativnost, Kreativnost, Integriteta, Strast do dela, Strokovnost, Socialna odgovor-nost, Empatija, Nacelnost, Motiviranost in Vizio-narstvo. Vec. Vir: siol.net Usposabljanje na delovnem mestu za vec kot 4.500 brezposelnih Na Zavodu za zaposlovanje so dne 24. 3. 2016 objavili javno povabilo za usposabljanje 4.525 brezposelnih na delovnem mestu pri delodajal-cih iz vse Slovenije. Brezposelni si tako izboljšajo zaposlitvene možnosti, delodajalci pa usposobijo kandidate za konkretno delo. Za usposabljanje jim Zavod za zaposlovanje povrne upravicene stroške. Ponudbo za usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu lahko oddajo do porabe raz-položljivih sredstev, najkasneje do 31. 5. 2017 do 13. ure, ko se iztece koncni rok za prijavo na povabilo. Vir: ZZZRS Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Inštitut IRDO je pridobil status delovanja v javnem interesu na podrocju mladih Inštitut IRDO je pridobil status organizacije, ki deluje v javnem interesu v mladinskem sektorju. Ta status je Inštitut pridobil 15. 12. 2015, zaradi temeljitega, kakovostnega ter vztrajnega dela z mladimi. Postopek podelitve statusa organizacije v javnem inte-resu v mladinskem sektorju izvaja Urad RS za mladino kot prvostopenjski upravni organ in se vodi v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. Tako bodo sedaj redno v Mozaiku namenjene strani tudi mladim, podjetništvu in družbeni odgo-vornosti. Kako pa vi prispevate k razvoju mladih? Pošljite nam svoj prispevek! Foto: FB Mladinski svet Slovenije Najboljša naložba je naložba v znanje in razvoj mladih perspektivnih strokovnjakov. Oni so namrec tisti, ki bodo že cez nekaj let krojili in vodili slovensko gospodarstvo. Foto: Ameriška gospodarska zbornica Kaj je Demola? Demola je mednarodna mreža, ki združuje uni-verze, podjetja in mlade - študente, dijake in mlade diplomante. Glavna ideja Demole je, da omogoci mladim reševanje realnih problemov ali izzivov, s katerimi se srecuje podjetje oz. organi-zacija. Kako poteka program Demola? Podjetja in druge organizacije pod okriljem Demole razpišejo projektne naloge, ki jih rešuje-jo multidisciplinarne skupine študentov, dijakov in mladih diplomantov pod mentorstvom podje-tij in raziskovalcev univerze. Cilj projektne naloge je, da ekipa problem in idejo zapisano na papirju pretvori v delujoc prototip. Za izvedbo projektne naloge ima ekipa na voljo tri mesece. Casa za izvedbo sicer ni veliko, vendar pa so ustvarjalnim mladim ves cas na voljo kompetencna znanja podjetij in univerze. Ekipam je na voljo skupen prostor, kjer je možna izmenjava kreativnih idej med mladimi ter predstavniki podjetij in univer-ze. Podjetja lahko rešitev ekipe uporabljajo le v primeru, ce odkupijo licenco za uporabo. Mladi se poleg samostojnega dela udeležujejo tudi delavnic, ki potekajo v okviru programa. Na dela-vnicah se naucijo prototipiranja, inoviranja, kako predstaviti inovativno idejo v eni minuti ipd. Osvajajo številne vešcine, kot je npr. delo v timu. RAZ:UM Demolo v Sloveniji izvaja zavod RAZ:UM Razis-kovalno-razvojno in umetniško središce Univer-ze v Mariboru, ki je s projektom Demola pricelo leta 2013. Demola Slovenija izvede letno približ-no 40 projektov z 200 študenti. Projektna part-nerja sta Univerza v Mariboru (UM) in Univerza v Ljubljani (UL). Leta 2014 je bila Demola Slove-nija nagrajena z nagrado Univerze Wharton na mednarodnem tekmovanju za najboljše inovati-vne pristope v visokem šolstvu, Reimagine Edu-cation Awards - The global awards for innovative higher education pedagogies enhancing learning and employability, na katerem je sodelovalo 427 univerz in podjetij iz 43 razlicnih držav. Demola se je tako postavila ob bok prestižnim visokošol-skim programom Harvarda in drugih univerz. Inovacijsko okolje Demole je prepoznala tudi Svetovna Banka in OECD, ki program priporocata kot metodo spodbujanja razvoja in sodelovanja med mladimi ter industrijo. V mesecu aprilu se bo zacela nova sezona pro-grama Demola Slovenija, zato organizatorji vabijo študente, dijake in mlade diplomante, da se pridružijo programu. Udeležba je brezpla-cna. Vec informacij o prijavi najdete na nasled-nji strani in na spletni strani: http://slovenia.demola.net/ https://www.facebook.com/slovenia.demola/ https://twitter.com/demolaslovenia Soustvarjanje študentov, podjetij in visokošolskih ustanov Demola Slovenija Podjetja in druge organizacije v Sloveniji se vedno bolj zavedajo, da morajo biti inovativna in razvoj-no naravnana - dva kljucna izziva, ki prispevata, da podjetje raste in se razvija. Za inovacije organi-zacije potrebuje nove, sveže ideje, katerih bogata zakladnica so prav mladi, ki razmišljajo izven danih okvirjev in so neobremenjeni s poslovnimi procesi. Program Demola Slovenija nudi okolje, v katerem se srecajo potrebe organizacij in inovativnost mladih. MLADI POZOR! Priložnosti za mlade in motivirane posameznike se ponujajo tudi v tem študij-skem letu. Projekti za letni semester so že na voljo na spletni strani Demola Slovenia (slovenia.demola.net). Prijave se zbirajo vse do 1. aprila. A kaj pogrešaš pri/po študiju? Mogoce to, da nisi imel priložnosti svoje znanje pokazati v praksi? Si poleg tega želiš še izkušnjo v poslovnem svetu, kjer boš v sodelovanju z drugimi pilil svojo kreati-vnost in iskal inovativno rešitev na realni prob-lem, ki ga ima podjetje? Ce je odgovor pritrdilen, te vabimo, da se pridružiš programu Demola Slo-venija! Sanjaj. Upaj. Raziskuj. Kako se prijaviti? Na spletni strani http://slovenia.demola.net/ s klikom na Apply dobiš pregled projektov, ki so na voljo v letošnji sezoni. Pri vsakem razpisanem projektu lahko prebereš, kakšen je prob-lem, kaj je ozadje problema in potrebne vešcine za pridružitev k skupini. Ko se prijaviš na dolocen projekt, izpolniš osnovne podatke o sebi, hkrati pa izbereš še dva projekta, ki sta ti všec. Ne pozabi napisati nekaj o tem, zakaj misliš, da bi bil primeren za reševanje problema, ki si ga izbral. Pridruži se ekipi in oblikuj prihodnost. Veselimo se srecanja s tabo. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaže-vanje zraka z emisijo ogljikovega diok-sida Vlada RS je na seji 24. marca 2016 sprejela Ured-bo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Uredba doloca obveznost placevanja okoljske dajatve za ones-naževanje zraka (okoljska dajatev) z emisijo oglji-kovega dioksida (CO2) v zrak pri zgorevanju gori-va, zavezance za okoljsko dajatev ter njene plac-nike, osnovo za obracunavanje okoljske dajatve, njeno višino in nacin njenega obracunavanja, odmere ter placevanja. Oprostitve placila okoljske dajatve zaradi zgore-vanja goriva predstavljajo državno pomoc. Do nje so upraviceni upravljavci naprav, ki so prido-bili dovoljenje za izpušcanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in so pridobili odlocbo o oprostitvi placila okoljske dajatve. Do oprostitve placila okoljske dajatve za zgorevanje goriva so v novi uredbi upraviceni omenjeni upravljavci naprav, ce za gorivo, ki jo uporabljajo v napravi, za upravljanje katere so pridobili dovoljenje za izpušcanje toplogrednih plinov, placajo vsaj najnižjo raven obdavcitve v Skupnosti. Upravljavci, ki so pridobili dovoljenje za izpušcanje toplgrednih plinov na osnovi pred-pisov, ki urejajo trošarine, bodo morali placati okoljsko dajatev v višini najnižje ravni obdavcitve v Skupnosti. Uredba ukinja oprostitev placila okoljske dajatve za zgorevanje goriva za utekocinjen naftni plin in zemeljski plin kot gorivo za pogon, zaradi cesar so dodatni prilivi v proracun RS ocenjeni na okoli 500.000 EUR letno. Ukinja se tudi okoljsko daja-tev za obremenjevanje okolja z emisijo fluorira-nih toplogrednih plinov, saj je za ravnanje z ome-njenimi plini sprejete nova evropska zakonodaja, s cimer se bodo prilivi v proracun RS zmanjšali za 800.000 EUR letno. Uveljavite uredbe je predvi-dena s 1. 4. 2016, zato se povecanje prilivov v prororacun, iz naslova okoljskih dajatev, ocenjuje na 2,6 mio EUR. Vir: Uradni list RS Aplikacija, ki preveri poreklo živila do kmetije natancno -EOL 107 Sledljivost živil in prikaz njihovega porekla ni vec zgolj trend, je normativna zahteva in pomembno merilo za nakupne navade potrošnikov. Tem zahtevam sledijo nekatera slovenska podjetja, ki preko aplikacije OriginTrail, ki jo je razvilo mlado start-up podjetje Prospeh d.o.o, razkrivajo pore-klo svojih živil vse do kmetije. Žiga Drev, sousta-novitelj in prokurist v podjetju Prospeh, pravi, da je v sistemu proizvodnje živil, kjer z dolžino dobavnih verig odgovornost za varnost in sledlji-vost razvodeni, pomembno centralizirano spre-mljanje dogodkov pri proizvodnji živil. Le na ta nacin se kupcem lahko zagotovi sledljivost celot-ne dobavne verige. Vec. Vir: zelenaslovenija.si Zelena rešitev za cenejše »pisarniško« tiskanje -EOL 107 Ideja, rojena iz projekta študentov in profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je obrodila dober sad. Kot prvi v Sloveniji so v podjetju Opti-print zaceli s posebno rešitvijo »pisarniškega« tiskanja, in sicer s poslovnim modelom najema tiskalnikov skupaj z rešitvijo zalogovnika za bar-ve, ki omogoca nenehno ponovno polnjenje in omogoca ucinkovito barvno tiskanje. Pri tem ni odpadnih kartuš, saj njihovo recikliranje pred-stavlja v Evropi še velik izziv. Kot je povedal Lan Hvastija, direktor in eden od ustanoviteljev pod-jetja, pri uporabi rešitve Optiprint ne gre le za zeleno rešitev, ki ji sledijo v razvoju, ampak z njo stranke prihranijo tudi do 80 % ali vec stroškov tiskanja. Vec. Vir: zelenaslovenija.si 22. marec je dan vode –naravnega vira, brez katerega ne bi bilo življenja 22. marec je za svetovni dan voda razglasila Generalna skupšcina OZN leta 1993. Vsako leto se na ta dan zavemo, kako pomembna je voda za življenje, da dostop do pitne vode ni zagotov-ljen vsem ljudem in kako nujno je trajnostno naravnano gospodarjenje z njenimi zalogami. Osrednja tema letošnjega svetovnega dne voda je Voda in delovna mesta. Združeni narodi (ZN) tokrat v sodelovanju z Med-narodno organizacijo za delo poudarjajo pomen pitne vode in hkrati tudi njen pomen pri ustvar-janju možnosti za nove zaposlitve. Pri tem izpos-tavljajo predvsem vlogo in pomen tistih delav-cev, ki s svojim delom skrbijo za kakovost in dobavo pitne vode koncnim uporabnikom. V Slo-veniji je bilo konec leta 2014 v dejavnostih oskr-ba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sani-ranje okolja (dejavnost E po SKD 2008) registrira-nih 9.359 delovno aktivnih oseb. V letu 2014 smo v Sloveniji nacrpali 980 milijo-nov m3 vode. Vecina te vode (817 milijonov m3) je bila nacrpana iz lastnih zajetij (predvsem iz površinskih vodnih virov). Uporabljena je bila v industriji (za proizvodne procese v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, pri oskrbi z elektricno energijo, plinom in paro in pri oskrbi z vodo, rav-nanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja – dejavnosti B, C, D, in E po SKD 2008) ter za namakalne sisteme v kmetijstvu (dejavnost A po SKD 2008). Za javno vodovodno omrežje v Slove-niji je bilo v letu 2014 nacrpanih 163 milijonov m3 vode, ki je po 24.017 kilometrih cevi in od 458.305 vodovodnih prikljuckov stekla do konc-nih uporabnikov (gospodinjstev, vrtcev, šol in drugih dejavnosti). Na tej poti se je nekaj manj kot 46 milijonov m3 vode izgubilo, predvsem zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja. Na koncu je bilo uporabnikom dobavljenih 117 mili-jonov m3 vode, od tega najvec, dve tretjini, gos-podinjstvom. Voda, ki ni bila porabljena v indus-triji, gospodinjstvih, javnih institucijah, kmetijs-tvu in drugih dejavnostih, je bila izpušcena nazaj v okolje. 810 milijonov m3 odpadne vode je bilo pred izpustom precišcene, 80 milijonov m3 vode pa je bilo izpušcene neprecišcene. Nazaj v okolje je steklo tudi 94 milijonov m3 meteornih voda. Vec. Vir: Statisticni urad RS Dodajmo še, da je peticijo za vpis »neodtujljive pravice do vode v ustavo« podpisalo že vec kot 53 tisoc ljudi. Predlagatelji so peticijo že prinesli v parlament. Ljubljana -Zelena prestolnica Evro-pe 2016 Naše glavno mesto je po besedah predstavni-kov Evropske komisije naredilo najvec spre-memb v pravo smer v najkrajšem casovnem obdobju. Ljubljana je letos Zelena prestolnica Evrope. Naziv je leta 2010 prvi nosil Sto-ckholm, naša prestolnica pa je sedma po vrsti s tem nazivom in hkrati prva v tem delu Evro-pe. Kot navajajo na Mestni obcini Ljubljana, se lahko prestolnica pohvali s kar 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca, v mestu pa je bilo v zadnjem obdobju na novo urejenih vec kot 80 hektarov zelenih površin. Vec kot 46 odstotkov površine mesta prekriva avtohtoni gozd, skoraj 75 odstotkov vseh površin je zelenih, zavarovanih površin pa je vec kot 20 odstotkov, so zapisali na obcini. Velike spremembe je doživelo mestno jedro, saj so številne prej prometne ulice posta-le obmocja namenjena pešcem in kolesarjem. Številni trgi – Kongres-ni trg, Trg republike, na katerih so bila prej urejena parkirišca, so zdaj ''ocišceni'' ploce-vine. Vec. Vir: 24ur.com in zelenalju-bljana.si Slovenija peta najbolj zelena država na svetu Ameriška univerza Yale je izdala podatke za svoj okoljski indeks EPI in Slovenija se je uvrs-tila v sam vrh sveta skupaj s še štirimi nordij-skimi državami. Na vrh lestvice so se uvrstile severnoevropske države. Na prvem mestu je tako pristala Finska s celotno oceno 90,68 tock od 100 možnih. Država sicer pri nobenem dejavniku ni dosegla popolne ocene, je pa pri vecini pobrala zelo visoke ocene, kar jo je pos-tavilo na prvo mesto. Sledijo Islandija, Šved-ska, Danska in Slovenija. Naša država je skupaj s še sedmimi evropskimi državami dobila popolno oceno pri vseh dejavnikih na podroc-ju biotske raznovrstnosti in življenjskega okol-ja. Dobro smo se odrezali tudi pri gozdovih, kjer bi bila uvrstitev verjetno še boljša, ce ne bi leta 2014 doživeli katastrofalnega žleda, ter kakovosti vode. Zelo slabo 100. mesto pa smo zasedli pri kakovosti zraka, na ne prevec dobrem 74. mestu pa smo tudi pri kmetijstvu. Vec. Vir: MMC RTVSLO Z aplikacijami za rekreacijo in zdravje zlahka delite prevec Štetje pretecenih kilometrov, število zaužitih kalorij ali merjenje srcnega utripa so le tri izmed množice meritev, ki jih spremljajo številne aplika-cije za zdravje in rekreacije. A z njihovo uporabo se, kot kažejo ugotovitve, v veliko primerih upo-rabnik odrece temeljnim pravicam. Izmenjava osebnih podatkov s porabniku neznanimi part-nerji in oglaševalci, sledenje uporabniku tudi, ko aplikacije ne uporablja, in ohranjanje podatkov, ko porabnik izbriše svoj racun, so le najbolj ocit-ne kršitve, ki jih je pokazala raziskava norveške potrošniške organizacije Forbrukerradet. Pod drobnogled so vzeli aplikacije Endomondo, Run-keeper, Strava, Lifesum in MyFitnessPal, so spo-rocili iz Zveze potrošnikov Slovenije. Vec. Vir: MMC RTV V boj proti okuženim klopom tudi z brezplacno aplikacijo Klop SOS Kot kažejo podatki, Slovenija sodi med najbolj ogrožena obmocja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, a se proti njemu cepi le nekaj vec kot 10 odstot-kov prebivalcev. V Sloveniji je po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje lani zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb (337 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 310 oseb (15 na 100.000 prebivalcev). Aplikacija prikazuje zemljevid Slo-venije, na katerem so vrisane upravne enote, ki so obarvane glede na povprecne letne obolevno-sti za klopnim meningoencefalitisom, poleg tega pa omogoca tudi spremljanje vremena v Sloveniji in ponuja informacije o boleznih, ki jih prenašajo klopi ter možnostih zašcite. Vec. Vir: MMC RTV Lenarcic znova na pot okrog sveta za boljše okolje Slovenski pilot Matevž Lenarcic se je s svojim ultralahkim letalom ponovno odpravil na pot, na kateri namerava preleteti cel svet. V 30 dnevni misiji bo med poletom zbiral podatke o koncen-traciji crnega ogljika po svetu. Ceprav je crnega ogljika malo, le-ta tako mocno absorbira svetlo-bo, da segreva atmosfero na tla pa socasno mece senco. Crni ogljik je strokovni izraz za crne saje in je produkt nepopolnega zgorevanja goriv, ki vsebujejo ogljik. Vir: razlicni mediji Primer dobre prakse—Krka d.d. Velika podjetja se vse bolj zavedajo, da je poleg odlicnih poslovnih rezultatov pomembno delo-vati tudi na drugih podrocjih. Poslovno okolje v svetu zahteva, da se organizacije vse bolj zave-dajo družbenih in eticnih vplivov svojih aktivnos-ti in poslovne politike. Družbena odgovornost je vtkana tudi v podjetje Krka, ki se pripravlja na 5. Krkin teden prostovoljstva in humanosti, ki bo potekal od 4. do 9. aprila. V Ljubljani, Strunjanu, Novem mestu in Ljutomeru bodo moci združili številni zaposleni in nevladne organizacije. Na lanskem tednu prostovoljstva je sodelovalo 24 odstotkov zaposlenih, ki bodo tudi letos zbirali razlicne potrebšcine, zlasti oblacila in obutev, hrano za male živali za zavetišca, darovali bodo kri, pakirali živila, pomagali Karitasu in Rdecemu križu, v številnih domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih in drugih zavodih. Teden bodo koncali v soboto, 9. aprila, ko bodo pripravili dan odprtih vrat za Krkine upokojence, družinske clane in prijatelje. Vir: siol.net Jožici Rejec nagrada za izjemne dose-žke Gospodarska zbornica Slovenije je nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2015 podelila sedmim gospodarstvenikom, med njimi tudi prokuristki Domela Jožici Rejec, predsednici uprave Domel Holdinga in prokurist-ki železnikarskega Domela. Jožica Rejec je že vec kot tri desetletja povezana z Domelom, ki je pre-ko delniške družbe Domel Holding v lasti zapos-lenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Gre za izjemno družbeno odgovorno podjetje s skrbnim odnosom do zaposlenih in širše lokalne skupnos-ti, njihova strategija pa zagotavlja dolgorocni razvoj, saj neprestano vlagajo v razvoj proizvo-dov, nove inovativne rešitve, nove tehnologije in trge. Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2015 so na podlagi splošnih in razvojnih rezultatov, rezultatov pos-lovanja in tržnih rezultatov družb, ki jih vodijo, poleg Rejceve prejeli še Andrej Poklic (GKN Dri-veline Slovenija iz Zrec), Alen Šinko (Kovis Breži-ce), Borut Triplat (Omco Feniks Slovenija iz Žal-ca), Marjan Batagelj (Postojnska jama), Miran Rauter (Hermi Celje) in Sonja Šinigoj (SAOP iz Šempetra pri Gorici). Vec. Vir: Gorenjskiglas.si Že 50 akcij v okviru Dneva za spre-membe Številne organizacije, šole in obcine se ponovno pridružujejo že 7. Dnevu za spremembe, ki bo letos s podnaslovom »Dan za spoštovanje« pote-kal 2. aprila. Prijavite vašo akcijo tudi vi. Ideje še vedno lahko poišcete v prirocniku ali v že prijav-ljenih akcijah. Vir: Slovenska filantropija CNVOS v obsežnih pripombah k Zako-nu o javnih financah predlagal vec ukrepov za ucinkovitejše javne razpise Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je v tem mesecu Ministrs-tvu za finance posredoval pripombe na osnutek novega Zakona o javnih financah. Nanašajo se zlasti na postopke javnih razpisov in pozivov (oz. dodeljevanja (ne)povratnih sredstev), ki zakon-sko doslej niso bili ustrezno kodificirani. V pri-pombah odlocno nasprotujejo tistim nameram ministrstva, ki pomenijo korak nazaj glede na dosedanjo prakso javnih razpisov in bi znatno otežili financiranje nevladnih organizacij. Vec. Vir: CNVOS Kršitve Resolucije o normativni dejav-nosti CNVOS že od 2009 spremlja, kako se vlade držijo državnozborske resolucije o normativni dejavno-sti, ki jim nalaga najmanj 30-dnevno javno raz-pravo o vsakem novem predpisu. Za 12. vlado Mira Cerarja in njena ministrstva so kršitve 30-dnevnega roka zaceli šteti 18. 9. 2014. V casu od 21. do 29. 3. 2016 je bila resolucija o normativni dejavnosti kršena 8-krat. Vec. Vir: CNVOS Skupnostni prostor Tkalko obiskal predsednik Vlade dr. Miro Cerar Dne 9. marca 2016 je skupnostni prostor Tkalko obiskal predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Obisk je bil promocijske narave, namenjen sez-nanitvi predstavnika vlade in širše javnosti s pomenom razvoja socialne ekonomije in družbe-nega inoviranja. Predstavniki skupnostnega pro-stora pa so še posebej želeli vladni delegaciji v živo na terenu pokazati, kako plodno je lahko samoorganizirano povezovanje podjetniške in razvojne skupnosti v lokalnem okolju in da si tovrstni alternativni razvojni modeli zaslužijo vso podporo uradnih politik in javnih sredstev. Pred-sedniku Vlade so pokazali tudi predstavitveni video o Tkalki. Vir: CAAP Dokumentarni film o mariborskih Romih Clani združenja Frekvenca so posneli dokumen-tarni film o mariborskih Romih, ki pripoveduje o njihovem prihodu v mesto, razvoju skozi cas in njihovem življenju danes. S filmom želijo sezna-niti javne uslužbence in širšo javnost, da stereo-tipi o Romih ne držijo. Mariborski Romi so se zelo uspešno integrirali v lokalno okolje, zato ni vec mogoce sklepati po videzu, govoru ali dejan-jih, da so Romi. V dokumentarnem filmu so predstavili življenje v romski skupnosti in življen-je posameznika ter delo romskih društev in delo DO v Sloveniji water in hand 12x_5x2_dzs_plakati_tisk_504x238-1.jpg European Social Innovation Competiti-on Fokus letošnjega natecaja The Social Innovation Competition se osredotoca na begunce in migrante: inovativne produkte, storitve, proizvo-de in modele, ki bodo podpirali integracijo migrantov in beguncev. Inovacije lahko naslavlja-jo naslednja podrocja (in tudi druga): Izobraževa-nje in razvoj vešcin, zaposlovanje in podjetništvo, dostop do zdravstvene oskrbe in primerne bivanjske nastanitve, varnost in clovekove pravi-ce, družbena kohezija in kulturna raznolikost. Trije zmagovalci bodo prejeli nagrado v vrednosti 50.000 EUR. Zaželene so prijave inovacij, v kate-rih sodelujejo tudi migranti in begunci. Tekmova-nje poteka do 8. 4. 2016. Vec. Vir: Evropska komisija Kako bodo podjetja porocala o nefi-nancnih informacijah v podjetju? CSR Europe 6. aprila 2016 organizira update webinar EU, ki se bo osredotocil na javno izmen-javo mnenj glede nezavezujocih smernic glede porocanja v skladu z direktivo EU za razkritje nefinancnih informacij in informacij o raznolikos-ti nekaterih velikih podjetij in skupin. Namrec dolocila direktive 2014/95 bo potrebno prenesti v nacionalno zakonodajo. Komisija EU je v svo-jem sporocilu z naslovom »Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja –Skupaj za novo rast«, ki je bilo sprejeto 13. aprila 2011, ugotovila, da je treba pregled-nost socialnih in okoljskih informacij, ki jih dajejo na voljo podjetja v vseh sektorjih, dvigniti na pri-merljivo visoko raven v vseh državah clanicah. To je popolnoma skladno z možnostjo, da lahko države clanice, ce je ustrezno, zahtevajo dodat-no izboljšanje preglednosti nefinancnih informa-cij v podjetjih, pri cemer gre za proces, ki po svo-ji naravi nikoli ni zakljucen. Države clanice bi morale zagotoviti obstoj primernih in ucinkovitih sredstev, ki zagotavljajo, da podjetja razkrivajo nefinancne informacije v skladu s to direktivo. Zato bi morale države clanice zagotoviti ucinko-vite nacionalne postopke, s katerimi se uveljav-lja izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, ter poskrbeti, da so ti postopki na voljo vsem fizic-nim in pravnim osebam, ki imajo v skladu z naci-onalnim pravom pravni interes za zagotavljanje spoštovanja dolocb te direktive. Omenjeni webinar pa je namenjen prav temu, da komisija zacne zbirati mnenja zainteresiranih strani o metodologiji za porocanje o nefinancnih infor-macijah podjetij. Prijave zbirajo do petka, 1. aprila. Vec. Vir: CSR Europe O cokoladi in izkorišcanju delavcev Cokolada je ena najbolj priljubljenih sladic na svetu, vsak Slovenec jo v povprecju na leto poje skoraj šest kilogramov. Ob užitkih, ki jih doživlja-mo ob sladkanju, pa verjetno nikoli ne razmišlja-mo o grenkobah sodobne industrije tega izdelka, katerega glavne znacilnosti so siromašenje pri-delovalcev kakava, izkorišcanje delavcev, otroš-ko delo in negativni vplivi na okolje z uporabo pesticidov. Na deklaraciji cokolade je napisana država proizvajalka, le redko pa tam zasledimo tudi podatke o izvoru kakavovih zrn. 70 odstot-kov le-teh prihaja iz štirih zahodnoafriških držav – Slonokošcene obale, Gane, Nigerije in Kameru-na. Vec kot 90 odstotkov kakava pridelajo na majhnih družinskih kmetijah, kakav pa je pogla-vitni vir dohodka za vec kot 5,5 milijona majhnih kmetov po svetu. Toda gojenje kakava ni vec donosno. Do kmetov pride le 6,6 odstotka cene, ki jo potrošniki placamo ob nakupu cokolade. Kmetje v Gani, na primer, zaslužijo zgolj 80 dolar-skih centov (0,71 evra) na dan, v Slonokošceni obali pa 50 centov (0,45 evra). Pa tega ne gre razumeti kot cisti dobicek, saj morajo s tem denarjem placati še delavce, zemljo in vlagati v svoj razvoj. Focus, društvo za sonaraven razvoj, je v sodelovanju s partnerji tik pred veliko nocjo analiziralo 31 cokoladnih izdelkov (16 cokoladnih zajckov in 15 cokolad) petih najvecjih trgovcev v Sloveniji (Mercator, Spar Slovenija, Engrotuš, Lidl Slovenija in Hofer Slovenija). Cokolade so razvrs-tili v barvno lestvico, kjer rdeca pomeni netrajno-stno in družbeno neodgovoren izdelek, preko oranžne in zelene (svetlo in temno zelena za okoljsko oceno), ki pomeni okolju in družbi prija-zen izdelek. Z vseevropsko peticijo, ki je usmerjena k trgov-skim verigam »Naredite nam cokolado pravicno in ekološko« v okviru že omenjene iniciative »Za pravicne trgovske verige« potrošniki zahtevajo 100-odstotno uporabo kakava, ki nosi certifikate neodvisnih certifikacijskih organov pri cokoladnih izdelkih in cokoladah lastnih blagovnih znamk. Vir: 24ur.com Spoznajte podjetja, ki so si za posel izbrala ljudem izboljšati življenje Kickstarter za financiranje zdravstvene oskrbe v Afriki, poceni spletna psihoterapija, aplikacije, ki spodbujajo k dobrodelnosti ... Casnik Finance je v clanku zbral nekaj slovenskih in tujih podjetij, ki s svojimi izdelki in poslovno filozofijo svet spremi-njajo na bolje. Eden prodornejših in medijsko bolj odmevnih je ameriško podjetje Watsi. Razvili so platformo, ki je namenjena množicnemu zbi-ranju denarja za osnovno zdravstveno nego otrok in odraslih v revnih predelih sveta. Ekipa slovenskega start-upa Chariyo pa je razvila platformo za množicno financiranje dobrodelnih projektov. Ekipa Storylinka, prav tako slovenska, je razvila spletno platformo, ki povezuje družine v stiskah z donatorji. Prav tako se je oprl ameriš-ki Joyable, ki lajša življenja ljudi s socialno fobijo oziroma strahom ob izpostavljenosti v družbi. Ekipa iz San Francisca je pripravila spletno stori-tev, ki omogoca cenovno dostopno kognitivno vedenjsko terapijo. Vec. Vir: Finance Prava šola za otroke sirskih beguncev Edina evropska šola, ki uci otroke sirskih begun-cev tako zgodovine države gostiteljice, kot tudi zgodovino svoje domovine, se nahaja v Södertälje, v bližini Stockholma. Na šoli se lahko otroci ucijo o navadah, tradicijah, jeziku in kultu-ri Švedske in Sirije. Kot pravi ravnatelj šole Sha-bo Rhawi, pravtako sin imigrantov, bo identiteta teh otrok dvojna, a ne izkljucujoca: identiteta domovine, ki so jo morali zapustiti in identiteta nove domovine. Poznavanje obeh je kljucno za uspešno integracijo. Ce bi sirsko identiteto zane-marili, bi lahko v otroku prišlo do notranjega boja in kulturnega spopada med preteklostjo in sedanjostjo, kar pa poveca verjetnost marginali-zacije, ki dokazano lahko vodi v odklonsko druž-beno vedenje. Vec. Vir: West Journal 90 milijonov otrok ne pozna nic razen vojne Okoli 90 milijonov otrok med 7. in 11. letom sta-rosti je vso svoje življenje živelo na obmocju voj-nega žarišca, kar na njihovih možganih pušca grozljive posledice v obliki vseživljenjskih in glo-bokih travm. Vec. Vir: West Journal DO v Evropi in po svetu Foto: Pixabay Foto: Pixabay The right school for children of Syrian refugees Napovednik: Mednarodna konferenca »Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti 2016« 8. junija 2016 bo na IEDC (Bled) potekala tradici-onalna konferenca o družbeni odgovornosti. Tokratna konferenca bo v ospredje postavila dve temi: trajnostni razvojni cilji ter organizacij-ska kultura in trajnost. Dogodek organizirata Ekvilib Inštitut in UN GC Slovenija, soorganizaciji konference pa se pridružujejo IEDC – Poslovna šola Bled ter Mreža za družbeno odgovornost Slovenije. Kongres trajnostno naravnih, družbe-no odgovornih in eticnih podjetnikov V okviru gibanja »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« bo potekal kongres trajnostno narav-nih, družbeno odgovornih in eticnih podjetni-kov, ki bo potekal 31. marca 2016 v Pokrajin-skem muzeju Maribor. Vec o dogodku na spletni strani gibanja. Kongres družbene odgovornosti 2016 7. in 8. junija 2016 bo v Londonu v Veliki Britani-ji potekal kongres, ki bo zbral vso smetano sve-tovnih družbeno odgovornih podjetij. Organiza-cija Ethical Corporation že 16. leto združuje in na pot družbene odgovornosti usmerja razlicna podjetja. Med 400 prijavljenimi podjetji bodo na letošnjem kongresu tudi Patagonija, Heathrow, Nespresso, Fairphone, Novo Nordisk in mnogi drugi s katerimi lahko v Londonu izmenjate mnenja in izkušnje. Iz Slovenije se je že prijavila Zavarovalnica Triglav in kdo še? Oglejte si tu. 19. SKOJ: Prijave na konferenco so odprte 19. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi bo potekala 4. in 5. aprila 2016 v Portorožu. Letošnja konferenca se bo posvetila naslednjim tematikam: - sodelovanje, interno komuniciranje in zavzetost, povezovanje in digitalno komunici-ranje, skladnost poslovanja in komuniciranje, medijske spremembe in spremembe v medijih, merjenje ucinkov odnosov z javnostmi, participa-cija in vkljucevanje deležnikov v odlocevalske procese. Prijava. Vec. Vir: Slovensko društvo za odnose z javnostmi Seminar Samopoškodbeno in samo-morilno vedenje Društvo Brez limita organizira strokovni seminar o samopoškodbenem in samomorilnem vedenju, ki bo potekal od 15. do 16. aprila. Seminar bosta vodila Mateja Capek, univ. soc. del. in Matic Munc univ. dipl. psih. Namenjen je tako strokov-ni kot tudi laicni javnosti, ki jo ta problematika zanima. Strokovni delavki v šolah, na centrih za socialno delo, v razlicnih zavodih ali drugje se z vedenjem srecujejo pri svojem vsakodnevnem delu, starši in sorodniki pa pri svojih otrocih ali njihovih vrstnikih. Tako za samopoškodbeno kot tudi samomorilno vedenje velja mnogo stereoti-pov, seveda napacnih, ki otežujejo delo in lahko celo škodijo prizadetim. Prav tako se pri nas zelo malo govori o resnicnih vzrokih za stiske mladih in drugih ogroženih. Šele odprava vzrokov je dobra dolgorocna varovalka pred ponovitvijo tveganega vedenja. Cilj seminarja je predvsem opremiti vse udeležence z znanjem, ki ga bodo lahko uporabili v praksi v smeri opolnomocenja mladostnika ter soustvarjanja želenih izidov. Vec. Vir: Društvo brez limita IV. Mednarodna znanstvena konferen-ca »Izzivi in težave sodobne družbe« Dne 4. in 5. 7. 2016 bo v RIS Dvorcu Rakican v Murski Soboti potekala IV. Mednarodna znans-tvena konferenca na temo Izzivi in težave sodo-bne družbe. Namen konference je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosež-kov ter primerov dobre prakse naslednjih tematskih sklopov: družina, nasilje, novodobne odvisnosti, vzgoja in izobraževanje, krepitev zmogljivosti. Vec informacija na spletni strani www.ris-dr.si. Gospodarska rast unicuje okolje »Sem lahko iskrena z vami? Filmi o klimatskih spremembah so mi šli vedno precej na živ-ce,« pravi Naomi Klein. Kaj ce je soocenje s kli-matsko krizo naša najboljša priložnost za izgrad-njo boljšega sveta? Film To vse spreme-ni prinaša portrete sedmih skupnosti v prvi bojni liniji ekoloških gibanj, od porecja Powder River v Montani do katranskih polj v Alberti, od južnoin-dijske obale do Pekinga. S temi zgodbami upora se prepleta pripoved Naomi Klein, ki ogljik v ozracju poveže z ekonomskim sistemom, ki ga je spravil tja. Skozi film oblikuje kontroverzno in vznemirljivo misel, ki spremeni vse: misel, da lahko klimatsko krizo izrabimo kot priložnost za preobrazbo našega spodletelega ekonomskega sistema v nekaj radikalno boljšega. Vabljeni na ogled filma Naomi Klein, ki bo potekal dne 1. 4., 2. 4., 3. 4. in 23. 4. 2016 v Linhartovi dvorani Radovljica ter 8. 4. 2016 v Mestnem gledališcu Idrija. Vec. Vir: Kinodvor. Razpisan natecaj za naziv Planetu Zemlja prijazna obcina 2016 Društvo Planet Zemlja je v sodelovanju z Minis-trstvom za okolje in prostor ter pod castnim pokroviteljstvom predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, razpisalo že sedmi vseslovenski natecaj za naziv Planetu Zemlja prijazna obcina. Gre za natecaj, kjer strokovnjaki z enajstih razlicnih podrocij ugotavljajo stanje v lokalnih skupnos-tih, v povezavi z vplivom na ljudi, naravo in okol-je. Nazivi bodo podeljeni 24. novembra na Gos-podarskem razstavišcu Ljubljana. Zainteresirane obcine prejmete vabilo k sodelovanju po elek-tronski pošti. Vec na natecaj.obcine@planet-zemlja.org. Vec. Vir: MOP Akademsko gospodarski kongres Izobraževanje in povezovanje sta kljucnega pomena za preseganje dosežkov na zasebnem in poslovnem podrocju. Letos Life Learning Acade-mia že tretje leto za sodelujoce Ucece se organi-zacije pripravlja najvecji letni dogodek v regiji: Akademsko gospodarski kongres (AEC), ki bo v sredo, 8. 6. 2016, s svecano letno prireditvijo ob 18. uri v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Dopoldne bo potekala mednarodna konferenca za povezovanje znanj pod naslovom: »Ucinki prenosa in povezovanja znanj«. Med raz-licnimi govorniki bodo kot gostje tudi priznana mednarodna imena. Vecerni dogodek je namen-jen podelitvi priznanj na podrocju znanj in ime-novanju novih Ambasadorjev znanj, ki prihajajo iz vsega sveta. Zaradi omejenega števila udele-žencev vas prosimo, da potrditve pošljete cim prej na e-naslov info@llacademia.com (ga. Mar-jetka Kastner, direktorica). Dogodki, konference 8th Conference on Corporate Social Responsibility -poziv k oddaji pris-pevkov Hrvaška organizacija Hrvatski poslovni savjet za održivi razvoj (Croatian Business Council for Sus-tainable Development) organizira 8. konferenco o družbeno odgovornem poslovanju. Ta bo potekala 1. decembra 2016 v Hotelu Esplanade v Zagrebu. Organizatorji pozivajo k oddaji pris-pevkov na številne teme, kot so klimatske spre-membe, trajnostni promet, trajnostna energija, trajnostni razvoj in poslovanje, trajnostni razvoj in inovacije, izobraževanje na podrocju tranjnos-tnega razvoja, clovekove pravice, transparent-nost v poslovanju, družbena odgovornost v medijih in družbenih omrežjih, družbena odgo-vornost v delovnem okolju in druge. Prispevke lahko oddate do 15. 4. 2016. Vec. Vir: HRPSOR Predstavitev novega prevoda standarda SIST EN ISO 14001:2015 Novembra 2015 je izšla tretja izdaja standarda SIST EN ISO 14001:2015 (Sistemi ravnanja z oko-ljem - Zahteve z navodili za uporabo), sedaj pa je izšel še slovenski prevod. Kljucne vsebinske spremembe standarda so vecja zavezanost vod-stva, vkljucenost sistema ravnanja z okoljem v strateško nacrtovanje, varovanje okolja s pou-darkom na preventivnem delovanju, itn. Novi standard vsebuje nekaj novih zahtev, ki naj bi organizacijam pomagale izboljševati okoljsko ravnanje tako, da bo le-to cim bolj skladno z zahtevami zakonodaje. Slovenski inšitut za stan-dardizacijo SIST vabi na predstavitev novega standarda, ki bo potekala 19. 4. 2016, od 10. do 14. ure v Ljubljani. Vec. Vir: SIST CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam dogodkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe lahko Inštitut IRDO svo-jim clanom zagotovi avdio udeležbo (poslušanje preko oddaljenega dostopa). Za prijavo pišite na clani@irdo, s pripisom, na kateri dogodek bi se radi prijavili. Vir: CSR Europe Datum Naslov dogodka (konferenca, seminar, webinar idr.) 5. 4. 2016 8:30-17:30 GMT +8 Conference: Combating forced labour in global supply chains - a multi-industry forum 6. 4. 2016 11:00 - 12:00 CET Webinar: EU webinar on non-binding guidelines for Non-Financial Reporting / povezava 19. 4. 2016 09:30 - 12:30 CET National Workshop: Sustainable Living in Cities / povezava 19. 4. 2016 17:00 - 19:00 CET Conference: (Handi)Cap Emploi fostering employment for people with disabilities / povezava 20. 4. 2016 15:00 - 16:00 CET Webinar: Business-education partnerships to promote STEM and innovation across Europe / povezava 21. 4. 2016 11:00 - 12:00 CET Webinar: Sherpa meeting on making apprenticeships an equal choice for youth / povezava 21. 4. 2016 14:00 - 15:00 CET Webinar: NPO Quarterly Webinar / povezava 11. 5. 2016 15:00 - 16:00 CET Webinar: Entrepreneurship skills in business - benefits of innovati-on, independence and creativity in the workplace / povezava 30. 5. 2016 Webinar series: Practical soluti-ons to identified challenges in embedding human rights across business functions / povezava 3. 6. 2016 Webinar series: Setting goals related to Human Rights across Business Functions / povezava 8. 6. 2016 15:00 - 16:00 CET Webinar: Making VET attractive through quality apprenticeships / povezava Razpisi in priložnosti Javni razpis za sofinanciranje izdajan-ja znanstvenih monografij v letu 2016 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repub-like Slovenije podpira izdajanje znanstvenih monografij s ciljem omogocanja in pospeševanja objav tistih znanstvenih monografij, ki so: - aktualne in temeljnega pomena za razvoj posa-meznega znanstvenega podrocja ali podpodroc-ja; - pomembne za razvoj slovenske znanstvene ter-minologije; - pomembne za predstavljanje slovenskih znans-tvenih dosežkov v domacem in mednarodnem prostoru; - pomembne za širjenje novih znanstvenih spoz-nanj in znanstvene kulture. Predviden obseg sredstev razpisa za leto 2016 znaša 305.000,00 EUR. Kot pravocasne se štejejo tudi prijave, oddane priporoceno po pošti iz Slovenije in tuji-ne, s poštnim žigom – 26. 4. 2016. Vec. Vir: Jav-na agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Javni razpis za (so)financiranje razis-kovalnih projektov za leto 2017 Predmet Javnega razpisa za (so)financiranje razi-skovalnih projektov za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je (so)financiranje izvajan-ja raziskovalnih projektov: manjših temeljnih raziskovalnih projektov in manjših aplikativnih raziskovalnih projektov, podoktorskih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov. Predvide-ni okvirni letni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 12.000.000,00 EUR. Pri izvedbi raz-pisa se pri dodelitvi sredstev za sofinanciranje raziskovalnih projektov upošteva tak razrez sredstev po znanstvenih vedah na nivoju letnih sredstev, da se razmerje sredstev med znanstve-nimi vedami v letu 2017 okvirno ohranja glede na razmerje v letu 2016. Rok prijave je do 9.5.2016. Vec. Vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Najava -javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2016 Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih pro-jektov za projekte, ki so potrjeni na zasedanjih programa Eureka s strani Odbora Visokih pred-stavnikov programa Eureka. Ministrstvo za gos-podarski razvoj in tehnologijo bo sofinanciralo do 50 % upravicenih stroškov. Predmet sofinanciran-ja so raziskovalno razvojni projekti v podjetjih (lahko v sodelovanju z javnimi raziskovalnimi organizacijami) za pridobivanje novih znanj ter za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, pos-topke ali storitve, s sofinanciranjem stroškov za industrijske raziskave. Vec. Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Natecaj za mladinski esej Parlamentarna skupšcina Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (Parliamentary Assembly of the South East European Process – PA SEECP) je v okviru bolgarskega predsedovanja odprla tekmo-vanje mladih v pisanju mladinskega eseja z naslo-vom “Mladi iz jugovzhodne Evrope za blaginjo regije”. Tekmovanje je odprto za mlade do 29 let iz vseh držav JV Evrope, vse podrobnejše infor-macije in pogoje za sodelovanje pa vam pošilja-mo v prilogi v angleškem in slovenskem jeziku. Informacijo o tekmovanju lahko objavite tudi na vaših spletnih straneh in družabnih omrežjih in tako omogocite cim vec mladim, da se seznanijo z vsebino natecaja, so sporocili iz glavne pisarne Urada RS za mladino. Na natecaju Natecaju Par-lamentarne skupšcine Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi za mladinski esej lahko sode-lujejo mladi do 29. let Naslov eseja: Mladi iz jugovzhodne Evrope za blaginjo regije. Rok za oddajo: 31. 3. 2016. Vse potrebne informacije najdete na uradni spletni strani. Razpisna doku-mentacija: Povabilo k sodelovanju, Pogoji sodelo-vanja. Vir: glavna pisarna Urada RS za mladino. Mikrokrediti na voljo tudi podjetjem s statusom socialnega podjetje v višini 4 mio EUR Preko Slovenskega podjetniškega sklada bodo lahko letos prvic podjetja s statusom socialnega podjetja na hiter in enostaven nacin dostopala do zelo ugodnih financnih sredstev s pomocjo razpisa za dodelitev mirkokredita, ki ga je objavil Slovenski podjetniški sklad skupaj z Ministrs-tvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (P7 sop 2016). Mirkokredite v višini 4 mio EUR bodo najemala podjetja s statusom socialnega podjet-ja. Na ta nacin si bodo tovrstna podjetja v letu 2016 zagotovila ugodne vire financiranja za nemoteno in tekoce poslovanje. Natancni pogoji so podrobneje definirani na ravni javnega razpi-sa P7 sop 2016, ki ga najdete tu in v Ur. l. RS št. 19/2016. Ukrep, ki je podprt tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada, omogoca podjet-jem s statusom socialnega podjetja, ki se sooca-jo s težavami pri pridobivanju financnih virov, enostaven dostop do financnih sredstev. Mikro-krediti so namenjeni socialni aktivaciji oseb, ki jih pojmujemo kot ranljive ali depriviligirane sku-pine na trgu oziroma v družbi za nemoteno pos-lovanje in krepitev podjetniške aktivnosti. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Javni razpis za sofinanciranje zacetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmocju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje inves-ticij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi obstojecega obrata ali zacetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstojecem proizvodnem obratu (s pomocjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) ter ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z zacetno investicijo. Investicija se mora izvajati na obmocju obcin Apace, Beltinci, Cankova, Crenšo-vci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Ormož, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Središce ob Dravi, Sveti Jurij, Sveti Tomaž, Šalovci, Tišina, Turnišce, Velika Polana ali Veržej (upraviceno obmocje). Prijavitelji lahko oddajo vlogo za posamezen sklop javnega razpi-sa, odvisno od višine investicije. Za sofinanciranje investicij v okviru sklopa A, morajo celotni skupni stroški investicije (vkljucno z vsemi davki) znašati najmanj 27.111,00 evrov oziroma najvec 135.556,00 evrov, za sofinanciranje investicije v okviru sklopa B pa najmanj 135.556,01 evra (vkljucno z vsemi davki). Vec. Vir: Podjetniški por-tal Javni razpis za zbiranje prijav za kandi-daturo za Priznanje Republike Sloveni-je za poslovno odlicnost za leto 2016 Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na podrocju kakovosti proizvodov in sto-ritev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvo-ja znanja in inovativnosti. Priznanje spodbuja slo-venske organizacije k uvajanju sistemov sodob-nega, ucinkovitega in celovitega doseganja poslo-vne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priz-nanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. Priznanje podeljuje Odbor za priznan-ja, ki lahko podeli prijaviteljem diplome za sode-lovanje za doloceno raven doseženih tock ali posebne dosežke. Prijavitelji bodo obenem preje-li tudi mednarodno veljavne certifikate, ki jih bo glede na pridobljene tocke izdal EFQM iz Bruslja na podlagi Distribucijske pogodbe in veljavnih evropskih meril EFQM sheme »Priznani v odlicno-sti – Recognised for Excellence« za dosežene toc-ke nad 300, 400 in 500 (od 1000 možnih). Rok za prijavo je 6.9.2016. Vec. Vir: Razpisi. info Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prezaposlovanja in samozaposlovanja presežnih delavcev RTH za leto 2016 Predmet javnega razpisa so sredstva državnih pomoci v obliki premij, ki predstavljajo financno spodbudo za samozaposlovanje in prezaposlova-nje presežnih delavcev RTH. Z izbranim prijavitel-jem bo družba RTH sklenila pogodbo o prezapos-litvi oziroma samozaposlitvi presežnega delavca, v kateri se dolocijo: višina premije, obveznosti prejemnika sredstev, roki za predložitev dokazil o izpolnjevanju obveznosti, instrumenti zavarovan-ja, s katerimi prejemnik sredstev jamci izpolnitev obveznosti, rok in pogoji za izplacilo premije. Rok za oddajo vlog je 20. 4. 2016. Vec. Vir: PP Kratek opis programa V okviru programa Mladi in družbena odgovor-nost si prizadevamo vkljuciti mlade v razvoj dru-žbene odgovornosti v slovenskem in v mednaro-dnem merilu. Na ta nacin mlade spodbujamo k pisanju diplomskih, magistrskih in doktorskih del, k izobraževanju o tem podrocju, k priprav-ljanju kreativnih akcij na to temo, k izmenjavi izkušenj in znanj s tega podrocja ter k aktivne-mu zaposlovanju mladih, k ustanavljanju njiho-vih lastnih profitnih in neprofitnih organizacij ter k medgeneracijskemu povezovanju. Zanje gradimo mostove med starejšo in mlajšo popu-lacijo, da bi mladi pridobili cim vec znanja in bili na trgu uspešno zaposljivi. Luknje med potrebami trga dela in pridobljenim znanjem mladih so velike. Zato smo oblikovali oblike neformalnega izobraževanja, ki lahko premostijo razlike med izobrazbo in potrebami na trgu dela. Tako so posamezniki bolj prilagod-ljivi na trgu. Hkrati jim nudimo pomoc pri gradit-vi socialnih mrež, vzpostavljanju lastnega podje-tništva in zaposlovanja. Potrebujejo torej znanje o vzpostavitvi podjetja, delovanju, inoviranju, pridobivanju virov in partnerjev (projekt: Model M). Mladi so se pripravljeni neformalno izobraževati, kar pomeni, da jim zagotavljamo takšne vsebine, ki ustvarjajo mostove med izobraževanjem in trgom dela. Izvajamo karierno in podjetniško svetovanje za mlade z vkljucenimi upokojenimi in profesionalnimi svetovalci (podjetniki kot pro-stovoljci). Krepimo prakso za mlade v podjetjih – nekatera clanska podjetja naše organizacije so mentorji mladim. Oblikovanje lastnih biografij in prepoznavanje sposobnosti, slabosti, prednosti mladih jim pomaga prebuditi željo po kreativno-sti in snovanju lastne poslovne (profitne ali nep-rofitne) ideje ali pa k inovativnemu pristopu iskanja zaposlitve drugje (izvedba projekta Model M). Naš program vkljucuje vec projektov, v katerih aktivno sodelujejo mladi: 1. Izvedba mednarodne konference Družbena odgovornost in izzivi casa (vsako leto od leta 2006 dalje, izvedba obicajno v Mariboru, udelež-ba od 150-250 udeležencev vsako leto, vec: www.irdo.si). 2. Podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus (vsako leto od leta 2009 dalje, izvedba obicajno od maja do novembra v vsej Sloveniji, podelitev v Mariboru ali Ljubljani, udeležba od 100-150 udeležencev vsako leto, vec: www.horus.si). 3. Model M – usposabljanje in izobraževanje mladih za podjetništvo in nevladništvo, spodbu-janje zaposlovanja mladih (pilotno izveden v letih 2012 -2013, nadgradnja v 2014 in 2015), v letu 2016 glede na možnosti sofinanciranja. Pro-gram je v letu 2013 zakljucilo 26 mladih iz Podra-vja, med njimi jih je vsaj 5 našlo redno zaposli-tev, vsaj 2 sta ustanovila podjetje in vsaj eno neprofitno organizacijo). V letu 2014 ga je zak-ljucilo 38 oseb, v letu 2015 pa 22. 4. Mladinski delavec – v letih 2009-2012 smo izvedli projekt, katerega rezultat so bili trije oz. štirje modeli neformalnega in formalnega izob-raževanja za poklic mladinski delavec v mladin-skih organizacijah, srednješolskem in univerzite-tnem izobraževanju. IRDO vzdržuje portal www.mladinski-delavec.si še naprej in namera-va v prihodnje na tem podrocju razvijati dodatne aktivnosti. 5. Založništvo – mladi aktivno sodelujejo pri oblikovanju IRDO e-novic, IRDO MOZAIKa (Prve slovenske revije na podrocju družbene odgovor-nosti), ki izhaja že od leta 2008 in so prvotno bile namenjene le clanom inštituta IRDO in sodelav-cem, sedaj pa razširjajo svoj krog bralcev tudi na druge zainteresirane javnosti. Mladi sodelujejo pri novinarskem delu in produkciji novic. Hkrati sodelujejo pri oblikovanju prirocnikov, zbornikov in drugih gradiv inštituta IRDO. 6. Osvešcanje in kreativni natecaji – mladi sode-lujejo pri kreativnih natecajih za podrocje druž-bene odgovornosti in soustvarjajo portal www.odgovoren.si, ki smo ga zasnovali leta 2009, zaživel pa naj bi 2016. Sodelujejo pri izob-raževalnih in svetovalnih aktivnostih inštituta ter pri obvešcanju medijev o našem delu in družbeni odgovornosti. Prostovoljstvo – mladi sodelujejo pri prosto-voljnem delu inštituta, se medsebojno povezuje-jo, izmenjujejo znanja in izkušnje, tudi mednaro-dno (projekt Grundtvig v letih 2012-2013) in dru-gi projekti. Vecja rodnost bo mogoca, ko bo izpolnjenih vec socialnih pogojev za možno rodnost: zaposlitev (reden dohodek), lastno stanovanje (neodvisnost), družina (rodnost). Zato je izredno smiselno vlagati veliko energije v podrocje zapos-lovanja mladih.Ker so mladi v Sloveniji IKT odlic-no pismeni, je to podrocje kljucno za komunicira-nje z njimi. Vedno boljo jih zanimajo informativ-ne vsebine medijev, zato je smiselno oblikovati informacijske portale, kjer najdejo »vse na enem mestu«, torej zanje kljucne informacije, odgovo-re na vprašanja z razlicnih podrocij: stanovanje, izobraževanje, zaposlitev, zabava, družina, politi-ka, okolje, skupnost… Vse to je del družbene odgovornosti in o teh informacijah jih seznanja-mo preko razlicnih portalov inštituta IRDO (www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.horus.si). INŠTITUT IRDO JE PRIDOBIL STATUS ORGANIZACIJE V JAVNEM INTERESU V MLADINSKEM SEKTORJU IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Mari-bor, Slovenija je dne 15. 12. 2015 z odlocbo št. 021-49/2015/2 pridobil status organi-zacije za mlade v javnem interesu v mladinskem sektorju. Odlocba je postala pravno-mocna dne 6. 1. 2016. To pomeni, da z letom 2016 inštitut IRDO veliko energije usmerja v delo z mladimi, zlasti na podrocju njihovega podjetništva in družbene odgo-vornosti. NAZIV PROGRAMA, ki ga inštitut IRDO izvaja v javnem interesu v mladinskem sektorju je MLADI, PODJETNIŠTVO IN DRUŽBENA ODGOVORNOST. Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knjiga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu