Št. 141. V^Gorici, dne 5. decembra 1901. Izhaja trikrat ca teden r Šestih tedanjih, in sicar: vsak torek, Četrtek in soboto, zjatranje Iz-dnnje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre« jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660 pol leta........6 , 60 , „ , 3-30 .-.četrt leta; . , . f ,<*-„ ^,J. aMj,. . . 170 Posamične številke stanejo 10 vittr*^**^* • "*- -* Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 3. do 12. ure. Na naročilu brez doposlime naročnine »k ali gld. 1-60. --------o|.ixi jinj se pošiljfjo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »prnvui&tru. Oglasi In poslanic« in mčunijo po potit-vrstah, če tiskano 1-kiat 8 kr., 2-krat ' kr., 3-krat S kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V čjV iVlce po prostoru. Naročnino In oglase Je j>ltičnti lo<-<> Gorica. „<*or;Škii Tiskarna'* \. Matirireli tiska in zalaga razen «Sofio» in »Primorca* šo .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se račnnijo po 20 kr. petit-vrstioa. «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Volilcem v trgih! V soboto dne* 7. t. ra. ste poklicani, gg. volilei v trdih Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina, v Tolmin, da si izvolite enega poslanca. Naša stranka kandiduje gospoda dr. Henrika Turna, odvetnika V* Gorici. Doslej je zastopal našo trge g. dr. H. Turna, in kakor vemo, v zadovoljstvo gg. volilcev. Zato kandiduje tudi sedaj v skupini trgov. Ne bomo so ba-vili tu obširneje z imenovanim kandidatom, saj so njegove vrline v obče znano, in gg. volilei dobro vedo, da njihovo koristi dobijo v dr. Turni najboljšega zastopnika. Volilei! Ne dajte so slepiti od nikogar t Klerikalci naskakajo tudi naše zavedne volilce po trgih, hoteč jih omamiti ter jim vsiliti poslanca, ki bi bil le slepo orodje '>. Gregorčiča, pobratima dr. .^ajerja. Zato apelujemo na zavednost in samostojnost naših gg. volilcev v trgih ter jih vabimo, naj se udeleže volitve v kar mogoče največjem številu. Pridite na volišče vsi, ki le morete, da dokažete moč in odločnost naše stranke ter odbijete od sebe naskok reakcijonarskega nazadnjaštva tako odločno, da bo donelo po celi naši deželi, da v naših trgih nimajo brez domovi nci ničesar iskati. Zavedni in po napredku hrepeneči volilei naših trgov, pohitite v Tolmin in tam oddajte svoje glasove za našega kandidata dr. Henrika Turna. Izvrševalnt odbor narodno-napredue stranke. Ob koncu bitke. Ko zagledajo te vrste beli svet, bo širno naše občinstvo, ki se zanima za sedanje volitve, z nestrpnostjo pričakovalo izid današnjega glasovanja. V G o r i c i, v T o 1 mi n u in v Sežani se odigra danes volilna borba, katera je vihrala že mesece po naši deželi, ter nam končno da poslance za deželni zbor iz kmečkih občin. Dve stranki si stojita nasproti. Klerikalna hoče imeti vse ,po starem", tako, da bo Se dalje vladal v deželni hiši neomejeno deželni glavar dr. Pajer, ki skrbno varuje premoč Lahov nad Slovenci, ki skrbi v glavnem le za Lahe, s Slovenci pa dola kakor s hlapci, ki ne dopušča v deželnem zboru niti najmanjše razpravo o najvitulnisih vprašanjih naše kmetije in obrti, kaj šele da bi se v to svrho tudi dalo doseči kaj izdatnega iz di-želnih zalogov! Glede j od nak o p ravno s ti našega jezika pa ž njim niti govoriti ni mogoče, ker je ne pripoznava nikjer, Sn šo tisto malo slovenščino, kar jo je v deželni hiši, grdo gleda. V deželnem zboru pa mu kar noče iz ust slovenska beseda; slovenski spregovori par besed le ob posebno slovesnih prilikah, in šo takrat jako nerad. Dr. Pajer kočo imeti v deželnem zboru in odboru vse laško, poslovanje v zbornici pa mora teči tako lepo gladko po poročilih, kakor želi on j debat ne ljubi. On že razum* to, da ako le mogoče, odvzame deželnemu zboru parlamentarno lice ter se zadovolji s čitanjem suhih poročil posameznih odsekov, k večjemu 5e z utemeljevanjem kakega nedolžnega predloga. Laški poslanci pa znajo napeljevati vodo na svoj mlin, in ker so v večini, ker glasuje ž njimi tudi deželni glavar, dobe vse, kar jim srce poželi. Slovenci so zt. nje v glavnem navzoči le za to v zbornici, da je sklepčna; dobivajo pa za to uslugo Lahom nagrado v tem, da se dovoljujejo kake male podpore cestam, za kak vodnjak in slično, kar nam pripada samo po sebi. Kadar se je oglasil v minolem zasedanju kak napreden poslanec s kako drugo rečjo, bodisi gospodarskega, bodisi strogo narodnostnega značaja, pa je zadel ob gluha ušesa na laški strani in tej gluhosti je pomagal dr. Gregorčič s svojimi pristaši, ki so istotako oglušili, akoprav se je morda tisti predlog tikal jako živo našega gospodarstva, obrti ali kakega narodnostnega vprašanja. tičijo Pajerjevo je držala pokonci v glavnem klerikalna stranka, in ako bo danes izvoljen le en klerikalec, pa ostanemo »pri starem". Zato pa čaka izida volitev najnestrpniše dr. Pajer. — Napredna stranka pa ni zadovoljna s tistim »po starem«, marveč hoče kreniti na nova pota resnega dela za vsestranski blagor našega slovenskega dela dežele. Naša stranka je hotela napraviti iz karikature deželnega zbora deželni zbor v pravem pomenu besede, v katerem bi se resno in temeljito pretresavale vse one reči, ki spadajo v kompetenco istega, seveda na podlagi ravnopravnosti glede našega jezika in naših potreb. Delo jo zapisala naša stranka na sredo svojega prapora in delala bo tudi v Ježelnem zboru, kar bo mogočo, v nezdravih razmerah, ako ostane „pri starem*, Težavno stališče sicer čaka tam naše bodočo poslanci, ker ako pride le en slovenski klerikalec v deželni zbor, ostane pozicija Lahov in Pajcrja neizpodbitna. In ta pozicija Lahov — ne pa sveta vera! — je bila v nevarnosti, ako pride 10 naprednjakov v deželni zbor. Sleparji, ki so begali ubogo ljudstvo z izmišljotino, da je vera v nevarnosti, so delali za to, da ostane pozicija Liho v in Pajerja neomajana, da bodo oni še dalje nam gospodarili, kakor br-\» hoteli. Ako je kedaj grešila duhovščina nad našim narodom, je grenila sedaj, kajti le po njeni zaslugi ostane Pajer še dalje absolutni gospodar naše dežele, oni Pajer, ki je poleg priznanega sovražnika Slovencev v resnici liberalec, čegar sin se je civilno poročil na goriškem magistratu. Za tega liberalca je šla naša duhovščina v boj, radi njega je bila vera med Slovenci v nevarnosti 1 Postavili so kandidate, kateri so bodo v slučaju iz vol Ive slepo klanjali temu laškemu liberalcu — in vera ne bo nič vnevarnosti! — don Gregorčič, doktor sv. pisma, katoliški duhovnik, pa je že zvezan ž njim, in vera ni v nevarnosti! — dočim je nagnal na slovenske napred-njake kot »liberalske brezverce* vse hudiče iz pekla, da jih je tam skoro zmanjkalo. Še nikdar ni bil slovenski narod tako sleparjen z vero, kakor pri teh volitvah.------ Toda kocka pada in v kratkem bomo vedeli, pri čem smo. Naša stranka sicer ne pojde praznih rok s tega bojišča, v kolikor pa danes pridobi Pajer in Lahi, zaradi čegar boš trpel ti, goriški kmet! — zahvalimo se — naši duhovščini in njenemu generalu, kardinalu dr. Mi ss i j i. Ali naj bo izid tak ali tak, mi bomo stopali naprej po začrtani poti in z delom hočemo pregnati z naših volilnih bojišč črne politične sleparje. Somišljeniki! Naprej pod našim praporom, naprej pod zlatim geslom; Vse za omiko, svobodo in napredek — in bodočnost bo naša! Dopisi. Iz Kanal«, 2. dec. — Na razna žaljen j a in očitanja proti mojej osebi, bodisi kot županu, posestniku ali kandidatu za dež. zbor, ne maram odgovarjati uredništvoma »Prim, Lista« in »Gorice"; bilo bi brezuspešno, kajti vsak dobro ve, da so neprenosljivi mojstri v pačenju in zavijanju bodisi govorjene ali pisane besede. One i ...dovoljne občinarje našega županstva, ki so me napadli, češ, da sem že Bog ve koliko škodoval naše županstvo, naj-uljudneje prosim, da javno v listih s številkami dokažejo po meni provzročeno škodo. Blagovolijo naj se pa tudi podpisati, kajti koga nipadati iz varnega zavetja, se mi ne zdi — lepo in pošteno! Saj ti gg. dobro vedd, da je e. kr. sodišče tu tudi za župana. Sicer pa blagovolite potrpeti, ker bodo kmalu nove občinske volitve, in do takrat imate časa dovolj za agitiranje. Torej le pogumno 1 M. Zega. 35 Llvka. (Razno.) — Imeli smo dne 20. t. m. volitev volilnega moža, in sicer smo junaško zmagali. Vse ni nič pomagalo g. nuncu, akoravno je 15 dnij brezvestno po celi naši občini agitiral, in skoraj ni nič manjkalo, da ni zažgal še enkrat haveloka, kakor ga je bil zažgal lansko leto ob volitvah v državni zbor. V »Gorici* z dne 26. novembra napada posebno g. Gargo kot agitatorja in tega prešmentanega »tajč-pohrusten* Drejača kot velikega nasprotnika. Omenil je tam tudi, da akoravno je g. Cargo dovršil V, gimn. razred, ni mogel drugega postati kakor ubogi »furman*. Quo vadiš? Roman. Poljaki spisal Henrik Sicnkicwisz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Tudi senat se je plazil v prahu prod strahovitim vladarjem, stavil njemu na čast templje, prinašal žrtve, da bi bogovi čuvali njegov glas, venčal njegovo kipe ter določil mu duhovnike, kakor kakemu bogu. Senatorji so drgetaje hodili na Palatin, da so proslavljali njegovo pesem .Periodonicesa* ter noreli ž njim v orgijah golih teles, vina in cvetic. A med tem je spodaj na njivi, napojeni s krvjo in solzami, povsem tiho toda čimdalje bujnejše rastla Petrova setev. XXX. Vinici} Petroniju: »Mi vemo tudi tukaj, o carissime, kaj se godi v Rimu, in česar ne ve 10, pa poizvemo iz Tvojih pisem. Ako vržeš kamen v vodo, razširjajo se kolobarji čim-dalje širje na okrog in tak viti strasti in zlobe je dospel iz Palatina celo do nas. Na poti v Grško je bil poslan semkaj od cesarja Karinas, ki je ropal mesta in templje, da napolni prazno blagajnico. Za ceno znoja in človeške krvi se zida v Rimu »domus aurea'. Mogoče, da svet še ni videl take hiše, ni pa tudi še videl takih krivic. Ti vendar poznaš Karina! Njemu je bil povsem podoben Kilon, dokler si ni s svojo smrtjo odkupil življenja. Toda do mest, ki leže v naši bližini, njegovi ljudje niso dospeli, nemara radi tega, ker tukaj ni templov in zakladov. Vprašal si me, ali smo varni? Opgovorim ti samo to, da smo pozabljeni in to ti naj zadoščuje za odgovor. V tem hipu, ko ti to pišem, vidim izpod portika, pod katerem sedim, naš mirni zaliv in na njem ITrsa v čolniču, metajočega mrežo v jasno morje. Moja Žena prede rudečo volno poleg mene, a na vrtu, v senci mandeljnovih dreves, prepevajo naši sužnji. O kak mir je tu, carissime, in kako smo tu že pozabili na nekdanje bolečine in nezgode! Toda to niso Parke — kakor pišeš — katere nam predejo tako sladko nit življenja, marveč nas blagoslavlja Kristus, naš ljubljeni Bog in Odrešonik. Poznamo žalost in solze, kajti naša vera nam zapoveduje, naj se jokamo nad tujo nesrečo, toda tudi v teh solzah tiči vam nepoznana tolažba, cla enkrat, kadar nam poteče čas našega življenja, najdemo naše predrage, kateri so umrli, ah* pa umrjejo za božji nauk. Za nas Peter in Pavel nista umrla, marveč sta se le rodila k večni slavi. Naše duše ju vidijo in dokler oči jokajo, se veseli srce v njihovem veselju. A tako, predragi, uživamo mi tako srečo, da je ničesar, niti sama smrt, ne more ugonobiti. S smrtjo se pri vas konča vse, za nas pa je ona samo prehod še k večjemu miru, še k večji ljubezni in še k večji radosti. In tako nam minevajo dnevi in mesci ugodno za naša srca. Naši služabniki in sužnji verujejo kakor mi v Kristusa, in ker je On zapovedal ljubezen, pa se ljubimo vsi. Večkrat, kadar zahaja solnce, ali kadar že mesec bliska nad vodo, se razgovarjam z Ligijo o nekdanjih časih, ki se nam dozdevajo kot nekak sen, in kadar pomislim, kako je draga ta glava, katero sedaj vsaki dan ujčkam na svojih prsih, bila že blizo muk in smrti, pa hvalim iz dna duše svojega Gospoda, kajti le on jedini jo je mogel iztrgati ter odpeljati jo s pozorišča in mi jo'vrniti za zmiraj. O, Petronij, ti si videl že poprej, koliko tolažbe in vstrajnosti daje ta nauk v nezgodi, koliko poguma in drznosti ob uri smrti, torej pridi in znaj, koliko sreče daje v navadnih, vsakdanjih dnevih življenja. Ljudje — znaj — doslej niso poznali Boga, katerega bi mogli ljubiti, zato se niso ljubili med seboj, in odtod je izvirala vsa njihova nesreča, kajti kakor svetloba od sobica, tako izvira sreča iz ljubezni. Te resnice jih niso naučili niti postavodajalci, niti modro-slovci, ter je ni bilo niti v Grški, niti v Rimu — in ako pravim, niti v Rimu, pa to pomenja — na vsem svetu. Hladen in trd je nauk stoikov, kateri ima privržence med krepostnimi ljudmi, ki utrjuje srca kakor meče, ki pa po njem postanejo še bolj mlačni, namesto da bi bili bolji. Toda Čemu vse to pravim tebi, ki si se več učil ter več razumeš nego jaz.? Ti si vendar poznal Pavla iz Tarse ter si se večkrat dolgo razgo-varjal ž njim, torej veš najbolje, če mar niso v primeri z resnico, katero je on oznalijeval, vsi nauki vaših modrijanov in govornikov zgolj puhle in prazne besede brez pomena. Ali se še spominjaš vprašanja, ki ti ga je zastavil: »A ko bi cesar bil kristijan, mar bi vi ne živeli v manjši nevarnosti, mar bi ne posedovali z večjo gotovostjo tega, kar imate, mar bi ne imeli manj strahu ter bi dokaj mirnejše pričakovali drugega jutra?« (Dalje pride.) Vprašajmo zdaj pa g. nunca, kako on | napreduje. Že 13. leto služi na Livku, a še ne more postati župnik. Bog ve, kolikokrat je delal izpit za župnika ali zmeraj je sramotno propadel. Pomislite, g. nune, da ste I samo za tenko nit privezani I Omeniti bi imel Se vaSega .agenta« I. Š., kakšen spokorjen grešnik je postal. Lani je Se v javnosti govoril o vašem have-loku, kako da ste ga zažgal. Lep skledolizuik! Ob nedeljah pa namesto da bi Sel poslušat sv. mašo in pridigo, je začel v zvoniku karte -igrati in zdaj ko že dolgo ni in je precej j mraz, je zaCel med službo božjo pa kuriti ogenj za cerkvijo, kakor mladi cigančki. Vas stari .krokar« I. M. naj tudi dru- j gače nosi »žaklje v malen" in naj ne napada . ljudi na cesti, kakor se je nedavno zgodilo. | Kedar ste pa vi, g. nune, pred krčmo S. H., J ne kličite ga nič gor, saj je že zadosti požrl občini, ko je bil župan, a vas bode počasi obožal in bodele moral Se več oCenažev moliti, kakor jih molite, da bode potem »luslig Tirol!« Vsi livski klerikalci se toliko ženejo in preganjajo, da ako bi pljuča vkradli, ne bi toliko vpili, in to samo zaradi »sv. vere, ki gre h kraju l* Na svidenje, g. nune, le pridno mesarite po časopisih! Ponikve, 29. novembra 1901. — Neki dopisnik piše v klerikalnem listu pod naslovim »Volitve na Ponikvah« o izidu volitev na Ponikvah. Naj bo ta dopisnik, kdor hoče, naravnost se ga sme imenovati lopova. Ta dopisnik prav dobro ve, da bi imeli ravno mi to pisati o možeh iz njegove 3tranke, kar piše on o naših poštenih možeh. Bodi mi dovoljeno vprašanje, kedaj je šel eden naših j mož agitirat na Pečine ali na Št. Vidskogoro, I kakor je pa prihajala s Pečin neprenehoma tropa agitatorjev na Ponikve, osobito do Ja-garščanov in Rakovčanov so imeli ti agitatorji posebno veselje, a so naredili toliko pri teh zavednih možeh, kolikor žaba pri lešniku. Kakor omenjeno, tudi s Št, Vidskegore so hodili agitirat na Ponikve. »Tončk« iz »Do-berja* je nosil svojo vsegamogočno modrost j prodajat na Ponikve, ali je veC škodil , svojim namenom nego koristil, to tudi sam ve. Piše ta nesramni dopisnik, da je zmagalo maščevanje »oštirja* na Ponikvah do dveh vikarčkov. Lopov, kdor je zapisal te besede o našem poštenem in tako uglednem in spoštovanem možu, kakor je naš bivši župan Ivan Lapanja. Le pišite o njem, kolikor hočete laži, mi ga bomo spoštovali in i smo ponosni nanj. Ker mu nič ne veste očitati, kar bi bil res kriv, pa si izmišljujete laži o njem. On ni nikjer agitirai, če se je s svojimi zavednimi sosedi posvetoval in če so j sosedje njegovi takega prepričanja, kakor on, | kaj more za to naš gosp. vikar, ki je vedno hodil po hišah in begal ljudi; toda ljudje ga dobro poznajo, radi tega ni mogel niti enega pregovoriti, da bi bil šel volit, kakor je on hotel. Tega, tega sle imeli obdelati dopisnik s Pečin, ako smem Vas tako nazvati in ne z Iažimi blatiti naše poštene može, kateri vsak iz med njih ima več ugleda kakor ga ima Vaš prvi nosač klerikalnega zvonca. To dobro zna tudi dopisnik, radi tega tako besno maba okoli sebe. Zapomnite si pa dobro, da take vrste dopisi Vam jako škodujejo, ker ljudstvo čim dalje spoznava, kakšni so klerikalci. Dalje piše ta dopisnik, da je žganje premagalo ponikovske ljudi. O nesramni lažnik! Praša se Vas, koliko žganja se je popilo v ta namer? Naši pošteni in ugledni možje, ki slove kot dobri gospodarji brez izjeme vsi, bi niti ne hoteli, da bi jih kdo za par kupic žganja vlovil, kakor je mislil nas gosp. vikar, ki se je izrazil, da vkupi nekaj žganja in pojdejo za njim vsi občinarji, kamor bo hotel, a se je zdaj prepričal, da se naši zavedni možaki ne dado vjeti za par kupic žganja. Koliko se pa sliši govoriti klerikalne neza-vedneže, češ, da boljša je naša stranka, mi ga pijemo zastonj, ko gremo volit in na shode. Ali se ni to vresnici godilo lani, ko so bile državnozborske volitve; pilo se je namreč pri Mraku na Ponikvah na račun nekega Nemca, nunca, in letos pri shodu na št. Vidskigori. Sami klerikalci so pravili, da je imel neki nune kar v rokah litron in ponujal, kdor je hotel piti. Drugi so spet pravili, da so pili, kar so hoteli. Rekli so: pa vi ga pijte, ki držite za Turna. Tudi neki Ponikovski vo-lilec je bil povabljen v farovž, kjer so mu dali, kakor je sam rekel, nekaj »glažev* — žganja, da je šel potem volit za Kristusa, morda pijan! E, dopisnik pred svojim pragom pometajte, ker je na njem toliko blata, 1# da se ga lahko sramujete. In bas v tem ozira j lepo molčite, sicer spravimo na dan tako j interesantne tajnosti o Vaših prvakih, da bo I strmel svet. " j Našega diCnega župana tudi ne morete j pustiti na miru. Sami prav dobro veste, da 1 tako na pravem mestu moža ni lahko dobiti. Takih značajev, kakor je naš župan Ivan I Kuštrin, je prav malo na svetu. Ničesar j mu ne morate očitati. Zaganjate se paC vanj kakor pijane muhe, ali on je toliko pa- j meten, da se niti ne zmeni za Vaše nesramno j iažnjive napade. Kolikor je Vam drago, ga napadajte, ali bodite uverjeni, da s tem v nas le vtrjujete zaupanje v našega Sirom čislanega župana, in ako bo ne bo on župan, iz Vaše garde ga gotovo ne izberemo, sploh pa nikoli v našem županstvu ne bo župan klerikalec. Slednjič pravi dopisnik, da je pripomogla do zmage na Ponikvah kakor tudi na Grahovem in še v nekaterih krajih brezbrižnost nekaterih sijonskih čuvajev.... O ti grozna lumparija I Dopisnik, bodi kdor hoče, nezaslišano nesramen je, ker se upa kaj takega zapisati. On sam in vsi njegovi somišljeniki dobro vedo, kaj vse so se pehali za par mesecev pred volitvami in vendar piše o pre-I malo brižnosti sijonskih čuvajev. Vse ne izda I nič, čfc se še tako trudite. Na Ponikvah so vsi pravi možaki naprediijaki, in taki ostanejo, če jim še bolj lažete, da bodo frdamani; j mogoče boste prej vi, ki jim lažete, ali oni i vas le mirno poslušajo-v prepričanju, da so i boljši kristjani kakor vi. Ta dopis v »Prismo-jencu" dne 23. nov., ki ga je zdaj napisal nekdo o volitvah na Ponikvah, pa ljudje pri nas naravnost obsojajo. Vsak pravi, naj le | I lažejo, mi in tudi on, ki je to pisal, (isti dopis | I namreč) ve prav dobro, da je zlagano. Mi se j bomo držali iste stranke, ki nema tako ne- j sramnih dopisnikov in ki je v vsakem ozira | boljša. j Tudi »Primorski List* naj piše, kar hoče o našem državnem poslancu Gabrščku. Poznajo ga dobro oni kakor mi. Čislamo ga mi a oni ga nimajo za kaj zaničevati. Sploh pa le po tej poti naprej, vsaj ljudje vas čim prej spoznajo in vam obrnejo hrbet ter se oklenejo naše narodno-napredne stranke. Le bahajte se, da ste zmagali, toda sami dobro veste, da je ta zmaga (če bo) do skrajnosti žalostna za vas, ker če bi že radi drugega ne bila, bi mogla biti radi tega, ker je ljudstvo videlo, kako ste se pehali za zmago. Prej omenjeni dopisnik v »Primorskem Listu* hoče, da bi se ljudstvo vzdramilo. Da, da, ljudstvo se je že vzdramilo in še se bo, ali kdor se vzdrami, je na našej strani, le mračnjaki so na vaši strani. Več jih pa je na vašej strani, ki z nami simpatizujejo; to lahko dokažemo. Tudi naše čitalnice niso vam I všeč, ker—niso v vaših rokah. Le potola- I žite se; naša čitalnica jako vrlo napreduje in I bo še, kajti ljudstvo se lahko samo prepriča, I da ni v naših čitalnicah nič slabega in vi ji t ne morete nič očitati. Najbrž ni vam povšeč [ mir, ki vlada mej našimi občinarji, ali ne lojte se, pri nas ostane sloga mej nami, | ker ni niti enega klerikalca v vsi vasi, ki bi I bil s prepričanjem klerikalec. Če pa kdo ali | nekdo meni, da bo kdo ž njim simpatizova), I naj se lepo na to pripravi, da tudi njega po- I kažemo svetu v pravi luči. j Končati moram, drugič še kaj, ako boste j hoteli, gospod urednik, da umolkne tisti lažnjivi | dopisnik v »Primorskem Listu* z dne 28. j novembra t. 1. I Iz Komna. — Dne 16. nov. je vladal I velik strah med nami, zlasti ker se je bilo I bati, da bode ognjeni element zahteval večjo [ žrtev od nas. [ »Plat* zvona je turobno odmeval v j noč, vmes glasili so se obupni klici, za odmevom trobente pa je tekalo ljudstvo na j kraj pozorišča. J Vsakega je morala prešiniti groza. Proti j nebu se je vil visok plameni steber, kojega J je silni veter uklanjal sedaj sem, sedaj tje, j da se je trumoma razširilo ynebroj isker po J vsem trgu. Po cesti je podila burja dveletnega v sami srajčki jokajočega otroka sem I ter tje, za njim pa je spuščala na pol oble-I cena mati z dvamesečnim otrokom v naročju I obupne klice v noč. Bilo je ob treh po noči med hudim I nalivom in močno burjo, ko se človek najslajše počuti v topli postelji. Ogenj se je Siril ter žugal objeti poleg stoječa poslopja, a pridnim in mnogoštevilnim rokam se je posrečilo ogenj omejiti in po- ' gasiti. Sreča je bila, da so bile strehe mokre in je dež neprenehoma lil; le temu je zahva- j liti še srečen izid požara. Mej tem pa se je priplazil šepasti na 1 pol oblečeni 56-Ietni Franc God nič k tuk. jetn. pazniku, da ga ta spravi v varnost pred razburjenimi prebivalci ter je priznal, da je on zanetil ogenj, misleč, da v njem pogine on s 30-letno ženo z 2-letnim in 2-meseenim otrokom. Ker pa se je ženi po- j srečilo prvikrat zadušiti ogenj in je drugič, ko je zopet požgal, rešila sebe in otroka, iskal je požigalec zavetja pred pravico. To izpoved je potrdil tudi pozneje, češ, da ga je k temu privedel obup, ker je pohabljen J in živi v revi s svojo mlado ženo, ki ima J vrhu tega Se otroke. | Škoda^ p^orelegaT He^ain- Slednja I Franca Kovačič št. L0 iznaša 1180 K. Poslopje je zavarovano pri banki »Slaviji*. I Kolikor se je tudi hudovalo ljudstvo I nad pogubnim dejanjem Franca Godnič-a, I se je isti vendarle odtegnil posvetni pravici. I Dne 10. nov. t. 1. ob 7 zvečer se je v zaporu obesil. Telo se je pokopalo na pristoj- j nem mestu; duSa pa ima zagovarjati dejanje I pokopanega pred pravičnim nepristranskim I sodnikom, ki vidi slabo in dobro na ubogih I pozemljanm, kojemu pa tudi niso skrite pre- I grehe onih, ki tavajo s črno dušo pod masko I nedolžnega obličja med nami. I Na tem mestu globoko obžalujem, da klerikalna stranka — kakor čitamo v »Gorici* — tudi ta nesrečen pojav prišteva političnim j pregreham narodno-napredne stranke, holeč I i nas neosnovano črniti ter na svoje grešno j lice pokladati beločiste obkladke. I i To pa je naravnost predrzno in ne- I pošteno, da se okoristi s tak:mi pojavi, ki j 1 igrajo od pamtiveka — ko se še nikdo ni J zavedal liberalizma in klerikalizma — v vseh I I narodih in posameznih strankah žalostno vlogo. I »Gorica* trdi, da je omenjeni človek I požigalec pred 15 leti, ko je že doprinesel brezbožno, razburjeno »naprednjaško« živ- J Ijenje, šel v Trst, se tam oženit in bil na j | zadnje pohabljen transportiran v občino J i Komen, kjer je živel na občinske stroške. i Me bodem ugovarjal, da F. Godnič ni bil zadnjih 15 let v Trstu, da je tam živel, kakor žive navadno vsi delavci nižjega sloja, priznati pa moram, da se kot človek nižje [ vrste brez vsake izobrazbe, že prileten gotovo ni dosti zavedal svoje narodnosti, naj-manje pa vedel razliko mej liberalizmom in klerikalizmom. Vsakemu pa mora biti znano, da pred 15 leti na Goriškem nikdo niti sanjal ni o narodno-napredni stranki in da F. Godnič takrat ni mogel živeti brezbožno, razburjeno po naukih narodno-napredne stranke. Zabrusiti Vam moram resnico v obraz in zahtevati, da molčite o dobrih naukih, ker ste jih bolj potrebni kakor mi, ker v vaših vrstah pade celo človek n. pr. bivši Pli&kovški duhovnik Perinčič, ki je študiral gimnazijo, slišal skozi 4 leta — upajmo! — le dobro in pobožnr v semenišču, imel pozneje priliko prebirati resnice sv. pisma, in vkljub vsemu temu je padel — padel v pregrehe, i v koje inteligenten naprednjak nikdar ne pade. Vidite, kako malo misli pisec »Gorice**, | kako grdo laže in nesramno maže našo stranko. Pred 15 leti je bil Komen popolnoma v rokah onih, ki so danes navzeti klerikalnega duha, in dolžnost klerikalcev je bila, zgubljenega človeka podučiti in ga spraviti na pravo pot. Kakor se tedaj niso brigali za osebo, ki je zgrešila pravo pot, tako se tudi sedanji dušni pastirji -niso zavedli svojega poklica in dolžnosti, da se imajo ravnati po Kristusovih naukih: »nevedne podučiti, bolnike obiskovati, obupne tolažiti in jih na J pravo pot pripeljati«, ampak so svoj prosti čas raje- vporabili v to, da so tekali od hiše I do hiše ter brezvestno za svojo stranko agitirai i, obljubo vali, kar ne bodo mogli izpolniti (šolo v Volčjemgradu in Tdmaževici, ki je splavala dne 28. nov. po vodi), napred-njake grdili ter s tem dajali povod k prepiru, sovraštvu in kletvi, ker so zaslepljenci pozabili, da njih kraljestvo ni od tega sveta. Komenčan. Iz Kožbane. — Slabe in dobre dovtipe so delali 10. t. m. naši ljudje na račun žup- j nika Jožefa Gnije. Povod temu je bila njegova pridiga. Javna tajnost je, da je župnik Golja strašansko slab pridigar; prepričamo se o resničnosti teh besed, če pogledamo po ljudeh, kajti večina, jih spi, medtem ko poti ubogi nune krvavi pot ter skuša dokazati j resničnost besed prebravšega sv. evangelija ' in zbuditi ljudi k večjej poslušnosti. Do sedaj je bilo njegovo javkanje brezvspešno aH — bob v steno. (Ne mislite pa, da smo tako zaspani, — o ne l to je le iz dolgočasnosti; — počakajte nas pred cerkvijo in prepričate se, da smo samo vesele, življenja polne duše; ne mislite pa zopet, da spimo tako celo mašo ! e mamijo nas k spanju samo nunčeve besede v pridigi, potem smo dobri.) A glejte čudeža! Kar se do sedaj še ni zgobilo, zgodilo se je 10. novembra. ~- Resnične, resnične so besede rajnke Mice »vsaka reč ima svoj cajt" ! Tudi župniku so privandrali zlati časi. Poslušajte in bodite tudi vi, dragi bralci, v duhu pri pridigi. Nune pridiga, mi spimo, t. j. omamljeni smo. Kar prinese nekaj na dan, med tem pa spreminja barvo kakor i TameleohV —-rgoF6vo™ Tž^irai^e~ln~^anlii^ da bi ne prišel Oni in mu no pokazal vrat | ter ga ne pahnil kot ničvrednega oznaiije-valca božje besede iz božjega hrama. Ko j odpre tisto, reče: Pm spm, pm, pmmm (NB. I to je neka vrsta medmeta ali pa kašlja, katera služi, da se lahko človek, kadar je v zadregi, kakor naš nune včasih, lahko, ne da bi ljudje opazili, reši.) Naprošen sem od slavnega županstva, pm, da vam naznanim, pm, da bodo v sredo volitve itd. Ko prečita, pravi: »Vidite, do sedaj niste bili navajeni kaj takega slišati v cerkvi, kar vam bom danes pravil, pm; — vidte, pa jaz moram, moram, (Tristo jagerjov, saj mari nima kardinal Missia tudi tu svojih prstov.) Vam torej povem, ker je tudi tukaj med vami dosti tistih ljudi, kateri vas šuntajo, kateri vam dajejo brati tiste nesramne časopise al' »eajtanga*, listih ljudi, ki pravijo, da imajo duhovni 600 goid. plače »n potem še... misli (ker je v zadregi, rem-peropemrempem — koncem se izgovarja »e* po frantiozko) tisti mu recite — slepar — pa na uho (Dr. Fonsele) — an tiste cajtenge, katerih hodi cele make gor, vrzite jih, vrzite jih v ogenj, bo boljše za vas, (za nas ne bo boljSe, za vas pa — e — bisaga, če ne postanete garjevi itd. itd.) Med tem klepetanjem, katero ni imelo »ne nog, ne glave", se je pa tolkel po stegnili, da se nam jo revež že smilil in čakali smo samo še joka, da bi dali tudi mi duška našemu kesanju aH po naše: da bi sa »šfugirali*. — Ljubljanski škof je »nula* proti njemu, — kar se tiče namreč klofutanja okoli sebe. Ali bi ga nagnali stari I Atenci!! To derenje je trajalo precej časa ; | kar ; ivleče zopet nekaj: Vidte g.», vidte ga, te so te prave »cajtenga«, na te naročite se, j te ne lažejo kakor tiste, tiste liberalske jim pravite, saj jih vsi dobro poznate. (Inter-mezzo —- rut, nune gleda svoj facu, ljudje I se pa zabavajo s šepetanjem.) Na to nadaljuje : »Vidte, sedaj - so volitve; poslušajte, I kaj piše ljubljanski škof b volitvah (bere iz »Prismojenca*). Vidte, tudi naš kardinal je I te misli, tudi dr. Pavlica, dr. sv. pisme. Kdor j pa drugače trdi, postavlja ljubljanskega škofa, j našega kardinala in dr. sv. pismi Pavlico na laž (Joj, koliko je teh trdilcev med duhovniki.) Tako piše ta naš list, pa riberalni ? še duhovnov ne pustijo pri miru, mene tudi ne; I veste, kako so me enkrat napadli ? mene, pm, i mene, pm, mene pmpmpmpm. (No tistikrat j se mu je že prav dobro godilo, saj enkrat j so ga celo iz farovža vrgli — kje? ve on najbolje.) Napaden pa je bil tudi tako: Pri I občinski seji se je vtikal v govor starašine I Kostanjevca, (šlo je za cesti čez Kobališče in I ob ital. meji,) čeravno on ni starašina. Ko-I stanjevec ga opomni, naj molči, ker tu nima I pravice govoriti, ampak v cerkvi. Naj presodijo čitatelji sami, kako je bil napaden!! I Potem si upa praviti ta zbesneli popovič še I v cerkvi, kjer bi morali slišati samo božjo I besedo, o nedolžnih napadih na njegovo osebo. j Kaj mislite vi nune, da imamo vsi drugi v I glavi le slame cent in da ste samo vi mo-I drost z veliko žlico pojedli. Motite se! Tudi I mi beremo ter nismo slepi za reči, katere se I okoli nas godijo; tudi nam je Bog dal glavo, I s katero presodimo. Vsaka glava svojo pamet. j Ko je nakvasil še dosti takih, nada- I ljuje: Ker bodo sredo volitve, izvolite krščan-I ske može, ki bodo volili krščanske poslance, I a ne brezverskih, ki so nas že sedaj pri užit-| nini ali dacu oškodovali za več 1000. — Jaz I vem, zakaj so mnogi liberalci ali naprediijaki, I pm; potrebni so bili denarja, šli so v Gorico I v »Ljudsko posojilnico«, kjer so si kposo-I dili kakih 300 gld., da so si nakupili tako irne-I novano turšico ali sirk.... Pm, pm, vse boste J morali plačati, vse, vzemite, kjer hočete; za-I voljo tega pa ni treba, da ste liberalci. Pfuj S te bodi! če spada to v cerkev, če bi le tro-I hico resničnega bilo, naj presodijo čitatelji ?! I Če bi bil vi, župnik, pravi kristjan, pravi na-I mestnik božji, bi bil posodil lahko tistih par desetakov, za katere ste bili naprošeni Se od i več strani. Se že lahko spomnite, kateri so vas prišli prosit in kako ste jih reropempejofi I odpravil. In zdaj to slikanje! Sram Vas bodi 1 I Ker nam pa kaj takega očitate, kar ni J res, in radi katerih besed je padla že marši- j kaka trpka na vaš račun, potem lahko veste, j kaj ste. — Ker nismo tako učeni, kakor je J naš župniki drznemo si-skrivaj^piiU^z^galo J ubogo glavico, da vsejedno nismo zidali j naših cerkva za to, da nas bodo božji na- I mestniki spred oltarja farbalf, obrekovali in I šuntali. Zakaj nas ne učite ljubezni in miru? j zakaj ne odpustite svojim sovražnikom ? zakaj j ne ljubite svojih ovčie z isto~ljub'eznijo ? Se I poznamol Vprašate _vi za svojega .bližnjega, I samo da je vaša nenasitna bisaga polna! ] Kaj ni res?! Za danes dosti, o priložnosti še kaj! Domače in razne novice. Izid volitev. ~ V Gorici izvoljena Berbuč in Grča; naših volilnih mož se I mnogo ni udeležilo volitve, V Sežani izvo- J ijena dr. Treo In StrekeiJ. V Tolminu Gregorčič in Kla vžar. Osebna ve&t. — G. dr. Pavel Musil pl. Mollenbruck, namestnistveni koneipist v Gorici, je imenovan okrajnim komisarjem. J Volllcom v trgih. — Gg. volilci v trgih so naprošeni, da se zberejo v soboto J v Tolminu v hdtelu Modrij ano vem še pred 9. uro, predno začno volitve. — Opo- j zarja so gg. volilce na to, da klerikalci bi J radi naskočili volitve, v zadnjih trenolkih, računajoč na slabo vdeležbo. Zategadel apelu-jemo na gg. volilce, da pojdejo na volišče v čim večje mogočem številu ter oddajo svoje glasove za g. dr. Henrika Turna. Popravljeni Imenik veleposestnikov je prinesel »Osservatore Tristino" od 2. t. m. j V lem imeniku je vpisanih 195 veleposesi- j nikov. Izpuščeni so iz prvotnega imenika I Ivana grofica ud. Delrnestri v Gorici, Anton j Drufovka v Mirim, Alojzij Fogar v Pevmi, L ivra Follini Tomaj v Sv. Lovrencu pri Moši, Jurij bar. Locatelli v St. Petru, Josip Musič j v Šmartnem in Mihi Terkuč v G<»rovem. Na j novo vpisani pa so Josip Bizjak na Knezi, Renno bar. Form en t i ni v Gorici, France I Ob ljube k pok. Franceta v Krasnem, Ivan j Saunig v Biljeh in Alojzij Pollev v Se- j zani. — j Miklavžev veder priredi v nedeljo dne 8. t. m. kolesarko društvo »Gorica* v salonu I hotela pri »Jelenu*. Pričetek ob 7. uri zvečer. S tu riši so naprošeni, da darila, namenjena otrokom, pošljejo v nedeljo popoludne k ,Jelenu", kjer bode ista prevzemni društveni J tajnik, zvečer pa jih bo razdelil mladini sv. I Miklavž. — Iz posebne prijaznosti sodeluje I tudi oddelek moškega zbora »pevskega in I glasbenega društva". Gostje dobro došli! Pri- j čakuje se obilne udeležbe. j Porotne obravnave. — Včeraj so skončale porotne obravnave. Na zatožni klopi J 150 bili 3 tatovi, Milan Vi'g a, Pavel Duksan I in Andr. Sgardelii, obtoženi nebroja tatvin, j Vsi trije so mladenči okoli 20 let, ali ne-varni tatovi, že kaznovani. Dobili so Vuga J in Duksan 6 let, Sgardelii pa 5 let. KlaTŽarJevu slovenska Čitalnica v Gorici pod predsedništvom prof. Santelja je naznanila v sobotui številki klerikalnega uradnega glasila v Gorici, da prijavi brž ko bo mogoče »resnico" o sklepu čitalniškega od- J bora, ki je »Pevskemu društvu* odrekel či- j talniško dvorano za pevski večer 1. decembri.. Radovedni smo bili, kakšna bo ta klerikalna »resnica", ko jo od torka do sobote še niso j mogli zvariti, nego potrebujejo več časa, da jo prirede menda po zvitarskih predpisih. To, kar je »Soča" priobčila o onem sklepu, je povsem gola istina, ki jo g. Santelj tudi s Klavžarjevo pomočjo ne bo mogel izpodbiti v ničem. In izpodbil je tudi ni. Ponavljamo še enkrat: čitalniškega odbora klerikalna večina je bila toliko brezobzirna — da ne rečemo brezstidna —•' da je pevskemu društvu brez stvarnega vzroka odrekla za 1. dec. zaželjeno čitalniško dvorano, prav kakor da je dvorana v rokati tržaških iredentarjev 1 j Dvorana je bila v nedeljo zvečer prazna, zaprta m temna, pevski vspored pa se je j sijajno vršil v prostorih prijaznega Tirolca, j ki s krščansko ljubeznivostjo, kakoršne naši klerikalci ne poznajo, rad postreže vsem lju- j dem, ki so blage volje. Našemu poročilu mo- j ramo le še pristaviti, da od Klavžarja pisani j brezobzirni odlok sicer ni neuljuden, nego je zavit v farizejsko frazo, da bo čitalniški odbor pa — drugekrati pripravljen pevskemu i društvu prepustiti željeno dvorano. To lju-beznjivost je napisal čitalniški odbor tik pred svojim odstopom, kajti v Čitalnici neha poslovno leto s koncem novembra in v dec. mora biti občni zbor, ki voli nov odbor. Z ono frazo skušajo sedaj — tako se govori po Gorici — hinavci ublažiti in prikriti svoj brezobzirni in sramotni sklep. Ali sta se morebiti gg. Klavžar in Šantelj bala, da bi bil pevski večer pred volitvami v kmečkih občinah privabil negovatelje slov. petja in glasbe med klerikalnimi volilnimi možmi, in bi si-renski glasovi katerega celo premotili, ko so vendar gg. nunci že vse primerno v strah vzeli s hudičem in peklom In večnim po- j gubljenjem — če ne volijo »poštenjaka" Klavžarja in njegove sokandidate ?! j Toliko za danes. Kaj več v soboto. j Pevski večer »Pevskega In glasbe- I nega društva", ki se je vršil prošlo nedeljo J »pri Jelenu", je sijajno dokazal, koliko simpatij uživa to mlado toda čilo društvo med j goriškimi Slovenci. Dvorana je bila do zad- I njega kotička polha, žalibog da se je morala I -^relHre-občinak^eelo vrniti, ker ni bilo pro- I štora, mnogi so *pa kar stoje poslušali krasno I našo slovensko pesem. In temu se ni čuditi, I kajti vsakdo, kdor čuje ta pevski zbor, rad j priznava, da kaj jednakega Gorica doslej še I ni imela. »Pevsko in glasbeno društvo* je j nastppild v sledečih točkah : I 1. Lud. Schlčgl: »Dunajske lastovice", j koračnica! 2.; Antoir Nedv6d r~^Domovina", j moški zbor s čvetorospevom; 3. P. Hugolin J Sattner: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor; 4. Albert Jungmann: »Spomin na I i dom", melodija; 5. Anton Nedved: »V lju- I I bem si ostala kraji", moški osmerospev; J 6. Ivan BartI: »Oj, planine", mešani zbor s i aopran šolo j 7. Anton Foerster; »Samo", moški zbor s čveterospevom ; 8. Lud. Andre ; »Vesele deklice", valček. Presoditi nam je najprvo vrli moški zbor. Ko je pred meseci ta zbor pod vodstvom neumorno delujočega gosp. Ste le t a j > nastopil v Trstu, so mu Tržačani potom »Edinosti* soglasno mej 26 sodelujočimi društvi prisodili prvo mesto. In to mesto je ta krasen zbor tudi pošteno zaslužil. Sedaj I pa je napredoval še mnogo, Glasovi v zboru so spojeni v uzorni harmoniji; vidi se, s kako gotovostjo poje vsak pevec, — v I zboru nahajamo v polni meri to, kar je prvi j pogoj dobremu petju: sistematično naobrazbo j in dobro šolo. To ni zbor, ki je z b o b n a n j za uprizoritev jedne veselice, potem pa zopet razpuščen do prihodnje, marveč to je zbor, | ki se vadi redno teden za tednom, da potem j nastopi z m a g o n o s n o v čast slovenski pesmi. In to je jedino pravilno. Slovenci v j Gorici nastopamo v tolikem številu, da z j lohkotjo sestavimo in vzdržimo najmočnejši j zbor, če hočemo, in hoteli smo! Tik moškega J j zbora pa je zbralo naše »Pevsko in glasbeno društvo" pod svojim okriljem ludi izborcn Ženski zbor, ki se je v nedeljo vkupaj s pevci ! v raznih mešanih zborih izkazal izborno. Ge bi morali izjavili, kateri točki bi dali prednost, S prišli bi v zadrego. Krasne so bile vse točke I in mi čestitamo gosp. povovodji S teletu j k temu vspehu. in vendar si ne moremo kaj, j da bi posebno ne omenili prekrasnega mešanega J zbora »Oj planine", v katerem je naš goriški I sla »ček, gospica Hrovatinova, s svojim solo-petjem razvila vso krasoto svojega glasu. Navzoče občinstvo je z navdušenjem sledilo točki za točko ter ponovno z burnim aplavzom zahtevalo ponovitev. J Nekaj čisto novega pa nam je društvo | nudilo s svojim salonskim orkestrom. Gosp, j I Sirca je zbral v tem orkestru izključno I slovenske moči, ki kljub šele parmesečni šoli j igrajo izborno. Se kratek čas, — in v tem I orkestru imamo svojo narodno godbo, da si boljše želeti ne moremo. Orkester je sprem-I Ijala na klavirju gospica Ivanka Drufovka • z znano sigurnostjo ter na harmoniju gosp. i Ko ni el.'Mi z veseljem konstatiramo, s kakim j pravim navdušenjem delujejo vrle naše gospice j j v blagor in procvit pevskega društva. Vsaj sodelujete še celo v orkestru kar dve gospici namreč razven gospice Drufovke še istotako j neumorno in precizno gospica Ida Kavčičeva. Živele! V mešanem zboru smo našteli 65 pevk in pevcev, moški zbor pa je nastopil deloma kot zbor, pokazal je pa tudi, da ima I v sebi izboren kvartet, in to v zboru »Samo", j j kakor tudi izvrsten oktet, ki je zapel krasno j Nedvedovo skladbo: »V ljubem si ostala kraju". j Vse je bilo tako lepo, tako krasno! j Slovenska pesem je slavila v dozdevno »italijanski" Gorici zopet praznik, slavila pa ta I praznik pred ljudmi, ki razumejo važnost slo- l venskega petja in so zbog tega tudi polno- I številno prišli. — Da, — vsi so prišli, vsi so j prišli — samo onih ni bilo...... I In tudi za materijelen vspeh so skrbele vrle naše gospice. Po končanem oficijelnem i delu so pričele gospodične Hrovatinova, Zora Jeretičeva, Olga Draščekova in i Nardinova nabirati prostovoljne doneske za društvo. Vspeh njihove požrtvovalnosti je j bil ta, da so nabrale 283 kron. I Vspeh uprizorjenega pevskega večera je ( bil torej popoln, Škoda le, da so bili prostori mnogo premajhni. Toda zadovoljni smo bili, in zato kličemo pevskemu društvu: Vivat, crescat, floreat! Iz Kojskega In Iz Kozane je priob- I čila »Gorica" dolge dopise o volitvah. Strašno i veselje jo navdaja, ker so zmagali klerikalci. Kdor pozna razmere v kojščansko-kozanski županiji, se ne more čuditi, da je bilo tako in ne drugače. Ali tudi v tej županiji se precej dani, in prej ali slej pride do odločilnih trenotkov, da se podere tudi ta kleri-rikalna trdnjava, ki se vzdržuje le že bolj umetno. V Brdih se premalo čita naše liste, kojščanski župnik Marinič drži trdo svoje ljudi s posojilnico na vrvi, in ker možati župan sedi na prestolu le s pomočjo gg. nUncev, umevno, da za sedaj ni bilo mogoče drugače. Toda odpor proti sedanjim mogotcem je velik tako, da prej ali slej odklenka • tudi v tej županiji klerikalni vladi, j Pa so tudi imeli volilce! Pa kakšne. ' Nedavno temu je pripoznavalo. v Gorici vefi volilcev *iz imenovane županije, da prav nič j niso vedeli, Iza kaj da gre, nego edino ie to, da gre za sveto vero! Potem je seveda umevno, da so imeli politikujoči nunci lahko stališče.-—V ostalem pa beležimo kot dejstvo, da se pristaši naše stranke v tej županiji m nože, in da pride čas, ko obračunamo z raznimi rejenimi in nerejenimi mogotci v Kozani in v Kojskem. Toliko, 4a se ne bo mislilo, da v Brdih ni naprednjakov! V uČIteljfc - se" sadira »Gorica« kar v vsaki številki, in kakor se kaže, dela to jedino iz tega vzroka, da bi jih strahovala ter jim škodovala. Seveda se zaletava le v napredne učitelje, akoprav niso storili nič gra-jalnega, kaj šele kaznjivega ob minolih volitvah. Skrbno pa molči o svojih pristaših; | klerikalnih učiteljih, ki so letali okoli, kakor ^e razvidi zlastriž naših dopisov, kakor netopirji, ter jahali na ljudeh in jih priduševali, da je bilo groza. Po naukih klerikalizma seveda je to dovoljeno, in nobenemu se ne sme nič hudega zgoditi, akoprav je kdo radi volitev celo šolski pouk opustil, kakor na primer če-povanski klerikalni kopun Reščič, Klerikalci hočejo z vso bilo škodovati naprednim učiteljem. Rečemo le to, da ako ne bodo klerikalci mirovali, prerešetomo goriško Slomškarijo tako korenito, da jim preide enkrat za vselej veselje, udrihati po drugih ter jim skušati škodovati. Iz Opaijegascla je napisal tolsti vikar Kos dolg dopis v »Gorici*, Zaletava se v svoji sladki ginjenosti v g. P., v vrhovskega učitelja, ter zabavlja tako neslano, da ga' je h pcsuilovati. Revež! Kaj je on proti g. P.? -1- Kos naj lepo doma žvrgoli, če že ne more molčati, drugače v javnosti na njegovo petje zapojemo tudi mi katero o — kosu! Pravi tudi, da so si dali njegovi volilci po volitvi odduška svojemu veselju pri kozarcu vina. Noče pa povedati tega, da so ga prav pošteno pili ter jedli »rižot*, kateri so jim bili naredili pomenljivo s kokoš-klofio, da so se ž njimi ponorčevali. Baje so se »volilci* jako jezili in Ž njimi tudi Kos, ki je jedci kločo pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Obesil se Je. — V soboto ob 3. pop, se je obesil v lastni hiši v dimniku nad ognjiščem v S. Vitu pri Grauglio v Furlaniji neki Vincenc Del Negro, 70 let star, Ni še dognano, kak vzrok ga je pripravil do tega koraka, da je zapustil ta svet, sluti se pa, da so ga misli zapustile, ker je bil zelo vdan , alkoholu. Sorodnikov ni imel. Imel je veliko j posestvo, od katerega je živel. i V njegovem stanovanju so našli v neki skrinjici svoto 54.000 kron. Utopljenec. — V četrtek zjutraj so našli na bregu Soče od Farre de Gradišča nepoznanega utopljenca, 40 let starega. Prinesli so ga v mrtvašnico v Farro. Imel je rumeno brado ter bil oblečen s srajco s slovenskimi barvami. Razpis denarne podpore. — Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo letnih 240 kron, katere podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega deželnega glavarja grofa Franca Goroninija za obnemogle delavce, ustanov- I ljenega v spomin na zaroko prejasne nadvoj- I vodinje Marije Valerije. Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ko so pristojni v kateri občini po-knežene grofovine goriško-gradiške ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. j Prošnje je podati do L0. decembra 1901. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je: 1) spričevalo županijskega urada dotičnega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po Županstvu pristojnoslne občine, — v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživita prosilčeva, kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2) zdravniško spričevalo, potrjujoče prosilce vo bolehavost ali pohabljenost, ki zakrivlja I njegovo nesposobnost za delo. I če se poizve, da je kaj krivega v do- kazilih, na katero se je vprl podpisanec, ali j pa če neha njegova bolehavost, ustavi se j takoj podporo. j Našel se je ovratni kožušek za dame J s krokodilovo glavo na koncu. Kdor ga je J zgubil, naj se oglasi pri Jakobu Jeras-u v j topničarski kasarni v Gorici. j Pohištvo v jako dobrem stanu je na j prodaj. — Naslov se dobi v našem uprav-I ništvu. j Listnica. — Nekatere dopise smo od- I ložili za soboto, nekaj porabimo pa jutri v J »Primorcu", kar naj izvolijo gg. dopisniki I vzeti na znanje. Razgled po svetu. Resolucijo, vsprejete na manifesta-cijskem shodu za slov. šole v Trstu v nedeljo, se glase: I. Javni shod, zbran dne 1. decembra mes. 1901. 1. v telovadnici »Tržaškega Sokola" v Trstu iz vseh slojev slovenskega in hrvatskega naroda v Trstu in Istri, prosi slavno vlado, naj čim prej mogoče stori konec neznosnim razmeram? na učite- ljišču v Kopru in naj to učiteljišče premesti v Trst. II. Slavna vlada se poživlja, naj brez odlašanja uredi srednje šolstvo na Primorskem v zmislu narodne enakopravnosti in naj torej tudi slovenskemu primorskemu prebivalstvu omogoči više izobraževanje s tem, da odpre na Primorskem slovenske srednje šole. III. Slavna vlada se poživlja, naj ustanovi čim prej mogoče jugoslovansko univerzo in naj izjednači študije, dovršene na zagrebški univerzi, z onimi, dovršenimi na kaki avstrijski univerzi. IV. Slavna vlada se poživlja, naj v zmislu stroge enakopravnosti in pravičnosti ugodi želji po ustanovljenja laške univerze le tedaj, ako istočasno ustanovi tudi jugoslovansko univerzo. V. G. kr. vlada se poživlja, da čim prej reši utok, ki so ga slovenski stariši v Trstu že dne 7. junija 1899. leta uložili proti odloku c. kr. namestništva tržaškega, s katerim je isto odbilo prošnjo za ustanovljenje slovenske ljudske šole v Trstu. Kuudidatje hrvatsko - slovenske stranke v Istri. — Odbor političnega društva »Edinost* je v svoji lastnosti kakor centralni volilni odbor in v bporazumljenjn z voditelji in zaupniki v Istri določil nastopne kandidature za kmečke občino: politični okraj koperski: Josip Kompare, župnik-dekan v Ospu, in dr. Matko Trinajstič, odvetnik v Buzetn; politični okraj lošinjski; SUnen Kvirin KozuM, posestnik v Malem Losinju, in Anton Andrijčic, župnik vJBaski; politični okraj vo-loski j prof. Vekoslav Spinčič in Matko Mandlc, glavni sotrudnik »Naše Sloge«; politični okraj pazinski: dr. Matko Laginja, odvetnik v Pulju, in dr. Dinko Trinajstid, odvetnik v Pazinu. Za mestne skupine pa so določene nastopno kandidature:skupina Kastav-Volosko-Lovran-Moščenice: dr. Andrej Stanger, odvetnik na Voloskera; skupina Pazin-Lnbinj j dr, Širne Kurolič, župan in odvetnik v Pazinu; skupina Buzet»Miljo-Izpla: Anton Flego pok, Lovra, mlinar v sv. Ivanu pri Buzetu. Za skupino Mali in Veliki Losinj se je določitev kandidature prepustila tamošnjemu lokalnemu volilnemu odboru. O vseučilišču t Ljubljani spregovorimo prihodnjič kaj več, Kakor že povedano, jugoslovanski poslanci, ki stoje pod vplivom dr. Žlindre, igrajo žalostno vlogo v tem vprašanju, Dozdeva se, da je dr, Šustorfliču več pri srcu ožlindrana »Gospodarska zveza" nego vseučilišče v Ljubljani, V državnem zboru so izrekli pri razpravi o zahtevi trimesečnega budgelnega provizorija za 1.1901 nezaupanje vladi Mla-dočehi, Rusini, socijalisti, češki agrarci, nemški radikalci. K prihodnji seji se povabijo poslanci pismeno. Več prihodnjič. V nemškem državnem zbora razpravljajo o novem carinskem tarifu. Vlada ga zagovarja z vsemi mogočimi načini. Razprava bo trajala več dnij. Tiskovna pravda dr. Franka proti dr. Tresiču - Pavičjču in župnikom Štefanu Zagorcu, Iv. Barbiču in Jos. Šafranu v Zagrebu se je vršila več dnij ter je skončala v petek. Dr. Frank, ta znam madjaron in prava nesreča Hrvatske, je blatil vse 4 gorenje može v svojem listu. Ti so primerno reagirali po drugih listih. Bila je to vse skupaj navadna časnikarska polemika. Ali glej! Dr. Frank je šel tožit, v svesti si, da je po zakonu tak način pisanja žaljiv in kaznjiv, čeprav je on največ grešil, in konec pravde je bil ta, da so bili vsi štirje obsojeni: Tresič-Pavičič na 360 K globe, odnosno 3 mesece zapora, Štef. Zagorac 300 K globe ali 1 mesec zapora, Iv. Barbič 240 K ali 2 meseca, Jos. Žafran 240 K ali 6 tednov. — To govori cele knjige! Zopet obsodba na smrt. — Pred mariborskim porotnim sodiščem se je v soboto vršila obravnava, ki je razkrila kaj žalostno sliko iz kmetskega življenja. Obtoženi sta bili 24-letna Marija Kerček iz Sp. Polskave zaradi detomora in njena 46 let stara mati I Katarina Kerček, zaradi umora. Mati in hči I sta se pečali z jednim in istim hlapcem, s katerim je mati imela tudi otroka. Ko so se I pri Mariji Kerček pojavili nasledki občevanja z materinim ljubimcem, sta se mati in hči dogovorili, da ubijeta otroka, ko pride na svet. To ste. tudi izvršili. Ubil: so otročiča z udarci s pestmi in truplo prav površno zakopali, tako da so po mnenji Katarine Kerček psi in mački truplo požrli. Obe obtoženki sta bili obsojeni in sicer Marija Kerček na 4 leta, njena mati Katarina Kerček pa na smrt na vešalih. 90 ur v Ameriko rabili bodo parniki pomorske družbe Ocean Rowid Comp. Par- I nike gonile bodo turbine, kurilo bode se z oljem. Premoženje navedene ameriške družbe znaša 30,000000 dolarjev. Ameriški inženir mr. O* Brien Groker je duša temu podjetju. Trpinčenje vojakov. — Iz Budimpešte se poroča, da se v Velikem Varadinu razkrilo, na kako nečuven način se časih vojaštvo trpinči. Umrl je tam neki domobranski vojak, ker ga je čet^vodja s kopitom puške udaril po glavi tako, da mu je prebil črepinjo. Poročilo pravi: Preiskava je pokazala, da je ta način kaznovanja v tem polku splošno v navadi. To je nezaslišano! Več podčastnikov je sedaj zaprtih zaradi takega .trpinčenja. O Barih nimajo poročati sicer nič posebnega, razven tega, da današnja poročila trde, da utegnejo vstrajati, če potreba, še I pet let, predno jih Angleži ugonobijo. Narodni gospodarstvo. »Goriška ljudska poso*!lnica" je imela v mesecu novembru tekočega leta prometa kron 201.134-92. Z Vipavskega. — Naša vinarska in sadjarska društva so se potrudila letos prirediti I. kmet. shod z razstavo, kar je oboje najlepše vspelo. Tudi je to mnogo pripomoglo k pravilnejšemu opravljanju mošta in vina. Letos imamo tod mehkeja in osiadneja vina nego navadno, ker so kmetje grozdje rohka.li in manj na tropinah kuhali. Le kupci naj bi nas tudi bolj obiskovali in v našem naprednem gospodarstvu podpirali I Za našo razstavo smo dobili s prva le od vlade podporo, pa ne morda na predlog g. Ktavžarja, kakor seje hvalil, ampak na njegov predlog nas je le c. kr. kmetijsko društvo v Goret pustilo na cedilu,*} kar je pred našinr občinstvom g. Klavžarju in društvu v posebno Čast in priporočilo!.. Deželni odbor je posU k shodu in razstavi kot svojega zvedenca gosp. V. Doni i n k a, vodjo kmet. šole v Gorici, kateri se je pri razstavi in v precenjevali« komisiji ; trudil in soddoval v korist dobri stvari. Na j njegovo poročilo in priporočilo nam je slavni ¦ dež. odbor, kjer se za naše koristi gosp. dr. j H. Turna najbolj poteguje, nakazal 100 K | za morebitne še nepokrite stroške prt razstavi. | Četudi ji ta podpora malo pozno došla, vendar so vinarska društva v Kamnjah, Brjah { in Rihembergu za njo hvaležna in jo obrnejo v najboje namene. *) Vidite, tak je ta prijatelj kmetije. Povsodile za škodo, kakor trtna aS! Ur. __________________ Httn ir Praačiiii. Frančeškin & Cjan. Uljudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj raCun mlin v PrvaCini z vsem preskrbljen, da lahko zagotavljamo toCno in pošteno postrežbo. V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, koja dovaža žito v mlin. Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo FranČoftkln & Cjan. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružiee (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semenišbl ulici 8t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Odlikovana tovarna tamburic J. Stjepušin Sisak (Hrvatska). in popravlja!« ter zalogo ur vseh vrst in velikoslij, kakor žepne, na-zidne, budilke, ure z nibalom itd. nadalje šivalne stroje najnovejših sistemov, vse po zmernih cenah priporoča Jakob Šuligoj, urar Gosposka ulica štev. 25. Vsako popravo ur jamri jedno leto, šivalie stroje za pet let. Na zahtevo pošilja vsakomur { brezplačno ilu- i skovane cenike, j • Tovarna je bila j odlikovana leta .________ _.,_/ 1900. na pariž- ! kcj svelovnej razstavi ter leta 1896. na milenijsk razstavi v Budimpešti. Cepljene trte na amerikansko podlago ima na prodaj Adolff Ferrant v Gorici. Vojski! U podobno, se nam je pripravljati na bližajočo hudo zimo, ker pri obojih nam gre za življenje; pri prvi potom meča, pri drugi potom prehlajenja. Da si torej zdravje ohranimo, je treba dobrih podoblek, brez katerih bi ne smel nikdo ostati, ako mu je drago lastno zdravje. V slučaju potrebe naj se blagovoli vsakdo zaupno obrniti do prve In edine slov. tvrdke za modno in drugo blag-o J. Zornik v Gorici, Gosposka ulica štev. 7, kjer se dobi najbolji in najceneji izbrfr vsakovrstnega zimskega blaga kakor: volnene jopice, srajce, hlače, nogavice, rokavice, rute, šerpe bluse, muffe, boa, itd. ]f tlzorci na Ježeio trezplačnoT^ l^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t, d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. LINIMENT. CAPSICICOMPOS. Iz Rlohttrjfvs lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol nblužujoče mazilo; za ceno 30 b, bron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to HploSno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricfiterjeva lekarna „pri zlatem levu" g v PRAGI. Elizabethgasse št. 5. Naznanilo. Podpisani si usoj'a uljudno naznanjati slavnemu občinstvu in proč. duhovščini, da je otvoril doto krojaško delavnico na Komu št 9. Priporoča se toplo 'm mnogobrojna naročila Slovoncom v mostu in na deželi udani Prane Prezelj, krojaški mojster. Gostilna „Allacitta ili Gorizia" v Gosposki ulisi št 19. toči izvrstna bela in črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani Fric (Šimenc. je otvoril COTIČ PETEM v Gosposki ulici Štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema nr.roCila vsakovrstnih Čevljev bodisi finega A navadnega izdelka po ugodnih cenah. Dobre ure in po eeni! s 3-Ielnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarn« nr ter Isvoz zlatnine] Most (Češko). Dobra ura Rent. iz niklja A. 3-75 »rebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 120; budilmk iz niklja fl. 1-95. ' Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate| in srfbme svciinje u razsiav ter tisoče priznalnib pisem. — Ilastrovan cenik sastonjl privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec M. POVERAJ V GORICI na Travniku št. B. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem m damam, da sem se preselil s svojo krojadnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. ^ Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstiežem vsakemu naročilu ia po vsaki modi. • • katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 21/« milijona komadov, se dobiva odslej pri meni za nizko ceno :amo kron 2*40 katere treba naprej posl;ti, bodisi za kron 2S0 franko, ali proti povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka rec vidi do 1000-krat povečana. Vidi se prazne mrčese —^——— t*r za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hrošča. Ne-(DOVeČevalnO SteklO) oljhodn potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-.... ' je?a se je že davno želelo za hišno rabo za preiskavo ponare- j nih jedil ter pokvarjenega m sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smiTejo po vodi. Razun tega je a, arat tudi pripraven za kratkovidne, da lahKo fitajo najmanjše pisave. — Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-kraf, skupno z mnogimi objekti in objektivnim i stekli, stane v elegantni Skallji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. — Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v vel ke daljave, z akromutii-nimi stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni šatuji za samo 5 kron. -¦ Razpošilja A. Fait, Dunaj, V/.. Matzleinsdorferstrasse 76. 16. januvarja 1902. Loterija za gorka zatočišča glavni dobitek 60.000 kron v vrednosti. Srečke a 1 krono priporočajo: G, Genfitl, V. A. Jona, MichelsiSdter & Comp. in A. Pincherle v Gorici.