Dopisi. Iz Celja. Izv. dop. (Božičnica.) Dne 20. decembra p. 1. priredilo je katoližko podporno druatvo za ubožne nčenke in učence obeh okoličanskib šol božično veselico v poslopju šolakib seater. Hitro po blagoalovu v aamoatanski kapelici zberejo ae učenke vaeb četirih razredov, kakor tudi ubožni fanti v šolaki aobi. Tam ae je videlo akozi širna vrata v pritlično izbo, kjer je bila zbrana obilna množina vdeležiteljev te blagodejne naprave. V tej sobi bil je postavljen oder za prednaševalke, ter božično dreveace povešeno a preobilnimi aladkarijami, jabolki in zlatimi orebi, med katerimi ao aažarele otrokom o večernem polumraku avitle lučice. Izpod dreve8ca se je ljubeznjivo amebljalo umetno vpodobljeno detece, obdano krog in krog s preobilnimi darovi v razdeljevanje pripravljenimi. Vspored veaelice pričel ae je točno ob četirih z mično pesmico: ,,Kar je že dolgo želel svet. .." a apremljevanjem na harmoniji. Na-to zaporedoma prednašajo učenke iz slovenskih pesnikov *. ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ,,Sv. trije Kralji." ,,Tužne solze..." in nDva potepena šolarja." ,,Očetova roka", potem pa ,,Das Jesuskind im Walde." Konečno se zapoje božična pesem: ,,V plamenu se žari visoko nebo" itd. Gladko in umevno prednašanje, kakor tudi prijetno petje vrlib učenk privatne dekliške šole, je vse poslušalce veselo iznenadilo. Po petji spregovori g. predsednik tehtnih besed do zbrane mladine, opozarjajoč jo na 8rečo ji dano od preljubeznjivega Boga, da zamore uživati brezmerne dobrote kršč. katoliške vere: tisoč in tisoč poganskih otrok po širokem svetn jih ne pozna in ne okuša. Za to pa naj bi bila tndi vselej in pri vsem hvaležna Bogu, kakor tudi vsem dobrotnikom, s kojih druženo močjo se je ta božična veselica priredila. Končujoč izreče vsem pričnjočim najarčneja voščila k veselim božičnim praznikom in k novemu letu. Na-to se prione razdeljevanje oblačil in obutelji med zbrane šolarje. Razdeljevala je viaokorodna goapa Regina Vašič. Obdarovanih bilo je 120 otrok; 56 deklet, ki ao obleko večinoma aama izdelovala med poučnimi urami v priročnih delib, ter 64 dečkov iz okoličanske deške šole. Zraven tega dobila je vaaka učenka šolskih aeater, kakor tudi vaak ubožen deček avoj beli kolač, jabolk in aladkarij, katerib je nakupila viaokorodna goapa R. Vašič. S kakoršnim veaeljem neael je vaak prijeti dar izpred božičnega dreveaca! — Pa tudi pričujočim dobrotnikom je radosti kipelo arce; pač resničen je znani pregovor, ki pravi: ,,Slajše je dajati, nego jemati!" — Naj bi ta rajski čut, kot plačilo radodarnoati že na tem avetu, ohranil kat. pod. društvu tudi zanaprej naklonjenoat dosedanjih udov in prijateljev, med katerimi ao vže od začetka prvi naš milostljivi knez in škof, ter mu izbudil še vedno več dobrotnikov in podpirateljev v prid revne mladine. Vaem pa, ki so ae te božičnice kakor tako udeležili v prid in tolažbo mladeži, naj božje Detece že tu na zemlji, enkrat pa v nebesih preobiluo poplača! Iz Ljutomera. (Smrt in pogreb.) Prevelika aesreča je zadela žapnijo Ljutomersko, ker je aesprosljiva amrt aam pobrala prečast. goap. žapaika Fraaca Šrola, kateri ao neutrudIjivo delovali za blagor avojih žapljaaov v duševBem, pa tadi v narodaem ozira ia še drngih potreb aiso prezirali. Zatoraj je jia tudi vse moČBo Jjubilo. Rajaki ao bili rojeni pri av. Lovreacu v Slov. gor. dae 29. liatopada 1. 1829. v meanika pa posvečeai 27. decem. 1852. Bili ao župaik v Svieini, od tod so tadi v Rim hodili, in so se iz Svičiae leta 1879. preaelili v Ljutomer, kjer so leta 1880. blagoslovili poveeaao novo pokopališče ; na BJem počivajo zdaj tudi BJih ostaaki. Leta 1881. ao aam priskrbeli av. miaijoa, katerega še ai bil Ljutomer imel. Leta 1884. ao omislili duliovae vaje, katere so 8e vraile od 8. do 18. sept. Ker so čatili, da ao vernike v dahovnem položaju si vzredili ia oekrbeli, lotili so se dela, katero je že leta ia leta čakalo, ia to je tareB. Ta je bil za lepo, proatraao cerkvo primeroma premajbea. Dneva 7. oktobra 1. 1884. ao a teškim srcem, ker ao videli, da ao hudi časi, predložil avoj novi aamea, katerega je res bilo potrebao, kajti bila je že neveata Kriatueova lepo freako alikaaa, le lepega venca ji je še maajkalo. kakor ao aami omenili v prošaji dae 7. oktobra. Kar pa seje krepko začelo, to se je dokonialo , in 1. 1885. dae 8. aeptera. se je že zvoaik poaoaao kazal v višavi; dae 8. sept. aa prazaik male gospojnice, se je potegailo tudi še vse drago aa odločeao mesto, ia tako tadi aovi mrtvaški zvoa. katerega je kapila mladifla žapaijska. Ta viai Bad štirimi starimi zvonovi. Bil je to res slovesen den, ljudstva bilo je prišlo maogo od vseh atraai. Da ao pa g. Šrol tadi za zuaaajo lepoto župaije v cerkveaem oziru skrbeli, kaže to, da se je postavilo več križev Ba primeraih meetih ia prav lepi dve kapeli. Eaa v zgorajem Krapja, katera je bila sloveaao blagoslovljeaa 9. listopada leta 1884.. dru<ia pa v spodajem Krapju, katera je bila blagoalovljeaa 16. liatop. Rea ao bili Fraac Šrol blag gospod bodi si za cerkvo ali za domoviao. ljabili so sloveaski aarod kakor laatao oko. Doati blagih miali ao še gojili v avojem arcu ali vkomaao je. Dae 30. grudaa 80 še bili zdravi in veseli, aa atarega leta dea zaraao ob četrti uri pa.jim je alabo poatalo. Hitro sicer prideta dva zdravaika, pa bilo je zaatoaj, blizo ob sedmi arizarano 80 prevideai sv. zakrameati izdihnili. Žapljaai so se veselili ališati še ajih čeatitke iz prižaice, pa božja previdflost je tako vravaala, da so župIjaai na novega leta dea žalovali ia drugega proainca so na zamolklih ustaicah žapaikovih 8i predatavljali žapljaai strašno pridigo: to je konec leta, konec življeaja, smrt ia ve.'-nost. Pogrebaa opravila 80 se začela vršiti ob deveti uri drugega prosiaca ia še le popoladae ao jih priaesli aa pokopališče. Noailo jih je osem občiaskih predstojaikov, spremljalo 29 dahovaikov, trago ao kiačali razai venci, katere ao poklonili razai staai. Nagrobaico ao zapeli Ljatomeraki aloveuaki pevci pri groba. Nagrobni govor ao imeli v cerkvi kanoaik dr. Križaaic , kaa. g. Herg pa ao sprevod vodili. Vdeležili ao ae ga vsi staaovi Ljatomera, šolska mladiaa iz šole Cezaajevske, Cvenake in Ljutomerake, župljaaov črez polovico in toliko tudi iz sosedajih žapaij Vaega ljudetva je bilo akap do aeat tisoč. Kaj takega še ai doživel Ljatomer. Svoje premožeaje ao tako lepo vravnali, da ae Mariborsko scmenišče dobi pomoč za enega ačeBca in. še sv. oče Leon v staroslavaem Rimu 500 fl. Zaljaje Ljutomerska žapaija po njih, oai se pa, apamo, v nebeaih veaelijo. Spomia goep. Šrola pa ne bode nikdar iz Sloveaakega aaroda zbrisaa. Joeip Krapjeaaki. Iz Ljutoniera. (Marraikaj iz aašega trga.) Moram pač pripozaati, da je g. Kačeac v avojem dopiau iz Veržeja že prav imel, ker je pripravljea dokazati, da je g. takajšaji aodaik Ba sloveBsko pritožbo kmeta zavrnil čea: da je prA latiaako. To pa rea ai bilo aad straakami. Na aveta je pae že kaj aavadnega, da pri aosedih prej sezaajo, kaj da ae pri bližajem hramu godi, kakor pa domači doma. To se je tadi takaj zgodilo. Kar je Veržeaec izvedel, tega Ljatomeržan ai znal, pravilao pa je, da take spake pridejo aa svetlo. Svet aaj zaa, kako brezveatao ia aepostavao da kljabu eaakopravaoati delajo z aami, ia to še aiaovi alov. matere. Svetajem veadar g. Veržeaca, da počaka, ako bodemo aa aaao pravičao ia postavao pritožbo volili še eakrat, ia če takrat g. aodaik pojde v sovražai tabor, takrat bo tudi Ljutomeržaa namočil pero, ia ga bo čeaal, 'kolikor bo le koža držala. — Zdaj pa aekaj iz varoža. Nekdo, ki aosi prvi zvoaec med tukajšajimi nemškatarji, je aarodaemu domačema kovaču delo pismeao odpovedal. zato, ker ni hotel avoje sloveaske matere zatajiti in z Bemčarjii trobiti ia je v pisma omeail, da bo odaeamal dal pod kavati pri italijaaakem kovača, ker pa ai italijaaakega kova^-a v celi okolici, nasvetovali bi ibu, da bi se a avojimi ,,cuzeki" preaelil v deželo, kjer poper raste ia povemo mu, da aobeaa sova ae ao zahaakala za BJim. — Ne dolgo po odpovedi prižeae hlapec aaega gospoda, mislim, da mu je bilo malo predaleč aa Italijaasko gaati, podkovat koaja k omeBJenema kovaču, da ga obaje v železae škorje. Kako ga kovač gleda in atrmi! Po kratkem pa mirao reče h hlapca: Goapod so mi delo odpovedali, ti pa mi podkavat prižeaeš, kako to ? Žeai koaja domu in gospoda povej: Jaz se zabvalim za ajihovo delo, bom še brez ajega živel. To je odločaa stalaost, ki zaalaži. da se sloveBskemu svetu aajavi. Poštea aarodajak ae puati s aeboj burke vganjati. Goapod Klobučar! stojte za vao prihodnjost tako čvrsto, stalno, nepremakljivo, in če vam ptički iz nemškutarakega loga prepevajo aladke in vabljive peami, spominjajte ae na beaede atare lepe slovenake pesmi: ,,Nebo zabliane in glaa se začuje, Večno je alaven, kdor rod avoj spoštuje." Od sv. Lovrenca v puščavi. (Naše društveno življenje.) Dne 27. dec. minolega leta napravilo je kmetsko bralno društvo veaelico, na katero ae ame s ponosom ozirati. Vae točke obširnega vsporeda izpeljale ao se tako lepo in dobro, da bi tega nihče ne bil pričakoval. Takoj ko ao pevci odpeli pesem nSlovenec aem", nastopil je župnik Pnšeavski, č. g. Joa. Kralj, ter je v precej doigem govoru, v prav lahko umevnej in lepej besedi dokazoval, da je sveta dolžnost naa vseh, da svoj materni jezik nad vae druge jezike ljubimo in apoštujemo. Nemškega jezika ae bodemo tudi ae nadalje učili, pa le za se in ne za druge in to tako, da bodemo v reanici kaj znali na podlagi slovenskega jezika, kajti ae je le po tem potu mogoče kaj naučiti. Za tem govorom, katerega ao vai navzoči prav pazljivo poslušali, zapeli ao pevci ,,domovina", na kar je kmečki fant prednašal prelepo Slomšekovo pesem ,,Slovo Solčavakim plauinam". Izvraten pevec č. g. kaplan Pajtlar pa je sedaj v prekraanem aoloapevu pokazal. kaj da zamore alovensko grlo. Takoj po končanej peami zaigrali ao veaelo koračnico. Ko ao koniali, odgrnilo ae je zagrinjalo in pričela se je igra ,,Zupanova Micika". Da si ao bili igralci aami domačini, kojih nekateri gledisča še nikdar videli niao, vendar ao tako dobro igrali, da ao jim celo možje, ki ao mnogo sveta prebodili in doati kaj videli, izrekli popolno iri kaj laskavo pripoznanje. Vai ao pa tudi, vsak svojo ulogo, rešili v popolno zadovoljnost navzočih gledalcev. Ljudje so bili tako dobre in židane volje, kakor malo kedaj. Igra ne jim je toliko dopadla, da se je zaporedoma izrekla želja, da se mora ponavljati, kar se bode tudi zgodilo. Za igro pričela seje tombolo, potem pa prosta zabava. Društvo si sme čestitati. da je priredilo veselico, kakoršnje v tem kraju še ni bilo in to po vsem z domačimi močmi. Omeniti še moramo, da nas je tokrat mnogo gostov iz trga počastilo. Nas to tembolj veaeli, ker bodo tako najležje spoznali. da mi ne želimo nobenega prepira, nobene razdražbe, temveč, da se hočemo sicer po svojem zabavljati, drugače pa z vsakim, in naj si že bode kakoršnjib misli koli, v miru in zastopnosti živeti. Iz bližine 80 bili vsi najveljavnejši možje brez razločka atanu, tako, da je moralo vsakega veseliti, ko je videl zbrano tako odlično, po- šteno in možato društvo. Ni še dolgo, kar društvo obstoji, pa zbralo je okoli sebe može, s katerimi se lahko povsod ponaša. Vendar pa še enkrat vse naše prijatelje in aomišljenike na drnštvo opozorimo ter jih prosimo, da tidto vsak po svoji moči podpirajo. Brez vstrajnega dela in neumornega truda, in brez blagovoljne požrtvovalnosti ni laliko kaj doseči. Kdor tedaj zamore storiti več, naj stori več, kdor pa manj, pa manj, vsak po svojem. Uverjen pa bodi V8ak, da je zavest, da deluje v blagor in srečo svojega naroda, svoje domovine,nekaj,karčloveka v tem burnem življenju neizmerno osrečuje. Zatoraj v imenu naše dobre stvari prearčno zahvalo izreoemo vsem tiatim velikodnšnim prijateljem našega druatva, ki ao ga doaehdob tako krepko podpirali, ter jih ob enem tudi proaimo, da nam avojih blagih moei tudi zanaprej ne odtegnejo. Iz Rožne doline. Novega leta den smo pokopali občespoštovanega kmeta Martina Krašatia, ki je bil mnogo let župau Smartinske občine, pa tudi več let cerkveni ključar in poaeben prijatelj duhovnikov. Njegovo ataro mater pokopali ao 1. 1832., prvo na novem pokopališču te fare, med tem pa v tekn 53 let že J 638 mrličev. Najstarša oseba, ki je lansko leto umrla, dosegla je 78 let, živi jih pa še več po fari iz poprejšnjega stoletja. En kmet nastopil je že 91. leto, dve aatnici pa veaka 89. leto.—Toraj ta dolina svojega lepega imena ne nosi celo vastonj. Iz Rogačkega okraja. (Šulvereiuske spakarije.) Pred par leti se je ,.nemški šulverein" tndi v te kraje pritepel in veliko ne mira povzročil. Posobno dobro mu je ugajalo na Slatini, kjer ga je širil obše znani ,,dobitar brez miru", ki kakor lastavica vsako spomlad v te kraje prileti. Pa ta šulvereinska bedarija je le kratko časa trajala in denes je ta šulverein, kakor mnogo njegovih pristašev ob ves ,,kredit:'. Zato so si zdaj drugo ,,žavbo" iz Celja naročili, neko knjižnro, katei^a bvalisa nemški aulverein in je bojda celo od nekega ,,opta" pisana. kakor ,,šulvereinovci" pravijo. V Rogaci hočejo zidati šulvereinsko šolo; bitro so tudi Slatenčani klečeplazili pred šulvereihskimi prvaki, in zdaj bočejo tudi na Slatini nemško šolo zidati. To so res čudni ljudje ; mir jim je celo neznana reč ; kakor krti rovljejo vedno in delajo nemir. 0 tej zadevi bo vsakako potrebno, da ae pametni občinski predstojniki posvetujejo, in da se ne dajo od nemčursko-nevernih kričačev preslepiti. Znamenito je pa to, da so vsi ti kričači sinovi slovenskih mater in se žive ob slovenskem kruhu. Potrebno bi bilo, da bi Slovenci tem ljudem manjše kosčeke svojega kruba rezali, da ne bodo tako prevzetni!