Teéaj
XIV.
List 81.
podarske, obertnijske
narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 8. oktobra 1856.
Glas vpijocega v zadevah vinstva našega
(Konec.)
Moram tudi povedati, da so nekteri vinorejci vsega
MA
spoštovanja vredni, in da za sleherni poduk odperte usesa si mar s tem vse
svojih pridelkov iz zemlje po volji jemati, grojzdje tergati itd., kedar se nam zdi? svoje reči dobro shraniti ali pa jih v
0 predragi moj
graben pometati? Kaj komu kaj zato?"
Ko si prost desetine in tlake
kako vendar čudno govoriš!
zapone, s
f
9
kterimi si v zavezi z družtvom
imajo; al kaj povedó, kedar se jim kaka resnica razlaga? ..Pustim naj nograd do časa dozora , mi
cioveskim, iz sebe pometal. Nismo mar vsi za enega
9
in
ga ne bo treba
eden za vse. Ce mislis le zato na svetu biti, da bi le sa-oberati, ker tatovi bi mi vse do jagode obrali, jez bi pa mega sebe molil in hranil, ne umeš, kaj je človeško pri vsi svoji skerbi naposled se s prihodnjim upom tolažil. družtvo. Ne prodajaš mar svojih pridelkov drugim? Drugim potepúhom in lenúhom pa delati nimam nobenega Ni mar dolžnost, da ti za dobre dnarce tudi dobro veselja". In res je to. Še se dobi kaki mejaš, ki bi ster- blago bližnjemu za vžitek prodajaš? Ali ni tvoj lastni gatvijo rad še nektere dní poterpel, pa tatinska roka ga dobiček, ako si napraviš bolje blago, da več za-nj skupiš?
Al takim ljudém, kterim je vsak dober nauk le bob v stěno, tudi ne mislim tukaj nauka dajati, ker tak i le sami sebi verjamejo in nikomur drugemu ne. Saj vém, če kdo med ta-kimi kako pametno zine, že deset bedakov na boben udari,
straši. Ce kdo z drugimi vred svojega nograda ne obere
in grojzdje
še kaj časa, da bi boljo kapljico dobil,
goditi
9
pustí, tatje res po njem šinejo in mu pridelek poberó, tako
da naposled komaj še polovico dobi.
Bi se pa mar takošnim tatinskim volkorijam ne dalo v da se čisto lepo nobena beseda ne razume. Moj glas je te-okom priti? Jez rečem, da. Naj bi soseske s sosesko sku- daj le namenjen pametnim možakom, kterim je mar vinorejo
paj stopile in se pri svoji gosposki resno zavoljo tatinstva boljsati, ker zapopadejo, da tako ne more vinoreja ostati pritožile, gotovo bi jim gosposke pomoči ne odrekle. Pa tudi kakor je ob Noetovih časih bila in da sto in sto novih in
bi imele soseske kakor v drugih vinskih deželah dobre	gotovih skušinj poslednjih časov tudi naši vinorejci ne
čuvaj e čez nograde postaviti, ki bi noč in dan nograde	smejo prezreti.
varovali, zasačenega tatu pa gosposki izročili ; po zivi, skleči	Poslušajte tedaj, kar sem že zgoraj povedal, pa še en-
šibi se tatú gotovo ne bo poljubilo več krasti. Letos ko
vláni je černomeljska gosposka za vso tisto okolico pod kaz-	lenski vinorejci posiljeni, bolj na vinstvo paziti, kakor ste
nijo zgube vsega, kar bi kdo prevred natergal, preklicala.	dosedaj pazili. Pomislimo, da že blizo nas železnice vse
krat povém, da bodo časi prišli in so že tukaj, da bote do
Pri vsem tem je pa vendar prevred vse tergano bilo, ker križem švigajo in vina iz tujih krajev bomo kmali na sile
nihče
prave resnobe nima, se za
dobro potegniti. Kaj po
imeli
9
klet in ga
ti pa s svojim „cvičkom matičkom" pojdeš nazaj v
bos sam žuliti posiljen , in ne cempera ne boš
maga prepoved, če se ne stopi křivičnému na bovd!
V bolj merzlih krajih bi se dozorje nogradov tudi en- za-nj dobil. Še enkrat rečem : čas je přišel, da se pri nas malo posiliti dalo, in kako, kaj neki mislite? V nekterih bolj na vinstvo gleda kakor dosedaj ; s staro navado pa ka
krajih po Štajarskem, kader vidijo, da se že grojzdje mehčá, kor s staro obleko bo treba v kot, kdor bo živeti hotel. Na
perje ali listje okrog grojzdov posnamejo in potergajo
9
da
noge tedaj, ljubi Dolenec, daj se iz spanja in terme zbuditi
9
grojzd iz sence na sonce pride in se laglej godi. To sem in vedi, da napredovanja je sedaj treba, in z dru
iez
našim nogradnikom že na uhe štel, pa tudi zastonj. Slišal sem za svoje napenjanje tele besede: „Si še več delà v nogradu nakopovati, kakor ga že imam, ne utegnem ; imam še več opravil pri domu kakor samo z vinorejo". Nimaš laza
gimi narodi vedno kviško se kopati!
J. M.
Ptuj a skušnja
nam izgled:
(časa), ne utegneš ?
Od kod pa, prijatelji, to razvado
imate, si svetkov ali sopraznikov v celem poletji nakopavati? Imate „Ivanovo", „Vidovo", „Ahacijevo", poljske, gorske se zemlj
kam se pride z nezmirniiti razkosevanjem zemljiš«
Neki popotnik, ki je nedavno bil na Francozkem, pripoveduje od velikih nadlog, ktere izvirajo iz tega, ako
• • V V
p
na drobno (na premajhne posestva)
maše, in kaj Bog vé vse. Take dní ne delate celó nič kakor ob nedeljah. Kdaj vam je maíi katoliška cerkev te svetke
kosuj ej
V več krajih na Francozkem
so posestniki del
P
ojih
praví on kupnikih
9
poterdila? Kako ste se prederzniii brez cerkve sopraz- to je, pri tistih, kterim so svoje zemlj
• * v
v
tant
nikov nakopavati si, da take dní na kaki klopi pred hišo kup) dali. Cudno se bo zdelo to našim bravcem, m more-celi dan presedite in s kakim sosedom prekramljate ! Mi- biti ne bojo verjeli, pa je vendar gola resnica. Hočemo jim
slite mar, da ima Bog nad vašo lenobo veliko dopadajenje? Kako se goljufate! Ce si že obljubo storil skozi poletje toliko zemlje, da ne m
tedaj to razložiti natanko. Takole je: En kmet ima ravno
ore z družino živeti od svojega pri-
nektere sopraznike obhajati, pridi tedaj k sv. maši in opravi
delka
njegov sosed je ima ravno tako malo
9
tretji
9
četerti
službo Božjo; po maši pa idi v nograd listje tergat in okoli in še več drugih tudi tako malo grojzdov ga osmukat, ali pa kam drugam, kjer kaj posebnega posestnik pa vzame od teh kmet opraviti imaš. „Moli in delaj!u je naj lepše cloveka.
Sedaj
pride kak velik
u
• V V
v zakup
vodilo vsakega (štant) in ti kmetje delajo pri njem za delavce. Tako so
posestniki takih majhnih zemljišč dninarji pri tistem
Se nekaj prav zarobljenega sem od nekterih vinorejcov gospodarji, ki je njih zemljo v štant vzel
9
tako delec
slišal, ki je nove zaveze in vredna, da se v večen sporni- pa se pride povsod, kjer se zemlj
• V V
razkosujejo prevec na
nek zapiše: „Kaj nismo sedaj, ko ste desetina in tlaka preč, drobno, da taki majhni posestniki potem ne morejo ziveti kmetje prostovoljni gospodarji? Nimamo mar pravice delati in da morajo krasti ali pa se zadolžiti, če niso tako pošteni
9
f
s svojim blagom, kar se nam poljubi? Nimam mar pravíce da bi šli za delavce kam v delo


324
Gosp. Oellacher v Inspruku je dvojno, iz storžev ti-roljske turšice napravljeno moko kemijško preiskal; ena je bila iz Inspruka, tedaj iz merzlejega, druga pa iz Trienta, tedaj iz gorkejega tiroljskega kraja.
Najdel je po natanjčni preiskavi, da sladkora (cukra), gumija in vode je bilo v obojni moki zlo enaka mera ; al kakošen razloček je bil v močnatih delih ! Moka ins pruskih storžev je v 100 delih imela 36 delov močica, moka trientiških storžev pa le 12, tedaj za 24 odstotkov manj.
Ta preiskava nam tedaj očitno kaže , koliko moč ima gorkota do različnih delov ravno tište rastline. V gorkem podnebji okolice trientiške seme veliko bolj dozori kakor v merzlejši inspruški, in tedaj izpije iz sterža, v kterem tiči, veliko več močnatih delov, — v merzlej-šem podnebji pa ne dozori in se ne pridelaseme tako popoinoma, tedaj ne izpije iz storža toliko močica kakor v gorkih krajih ; močnatih delov tedaj več ostane v
s t o r ž i h.
Kakošen nauk si toraj kmetovavci, kteri véjo tudi storže v prid obraćati, zamorejo posneti iz tega?
Tale: Turšične zema (seme) so v gorkih krajih vse polně močica, zato pa ga storži veliko manj v sebi imajo in so tedaj manj tečni in redivni, če se v moko zmeljejo; nasproti pa v merzlejši h krajih obderžé storži veliko več močica in ga ne oddajo semenu.
In kaj sledí naposled iz vsega tega? Tole: Čeravno ni nikjer pametno, ako kmetovavci za-metujejo turšične storže, ki imajo vselej nekoliko redivue stvari v sebi, je toliko večja napaka, ako se zametujejo v merzlejih krajih. V merzlih krajih imajo storži posebno veliko močnatih, tedaj redivnih delov v sebi, naj se že peče kruh za ljudi iz moke turšičnih storžev, ali naj se s poparjeno moko pita živina. (Bothe f. T. u. V.)
Jezikoslovne stvari.
Za pokusuj o eno besedico iz mojega slovensko-
nemškega slovnika *).
Mre-ti, m e r j e m, meri, m e r t, sterben, auch: sich heftig sehnen, v. n. impf. mira ti, am, al in Zuss. ; pijanec merje po vinu, der Sáufer schmachtet nach dem Weine; on merje po njem, er sehnt sich zum Sterben nach ihm ; ogenj merje, das Feuer verlischt; čbelice merjó , die Bie-nen sterben. — Merha f., der thierische Kadaver s. mer ha;
—	merletina f. s. merha ; — mer lič m., der Todte, die Leiche; — m er li ča r, merličnek, m., der Leichenbeschauer ;
—	mer li šče, n., die Sterbstátte, der Friedhof, die Tod-tenbahre; — mer liš nica, f., die Leichenkammer ; — mer-livost, f., die Sterblichkeit; — mer lovi na, f., wie merletina;— mertavica, f., die Lahmung, dieEmpfindungs-losigkeit; — mertelnost, f., der Todtenvogel ; — mer tje,
m re tje, n., das Sterben; — mertovec, m., die Leiche;
—	mer tud, m., der Schlagfluss, die Lahmung; — mer-tpdnica, f., id; — mer t vac, m., der Todte, der Freu-denlose ; — mertvač, m., der Tráge; — mertvača, f., die Trage, das Leichentuch; — mertvačina, f. der Kadaver, wie merletina; — mertvačnost, f., die Sterblichkeit; — mertvališče, n., der Friedhof, die Todten-bahre; — mertvak, m., der Todte; mertvake preganjati, faulenzen; — mertvašče, il., die Todtenstàtte, der Friedhof (Inn. Kr.); mertvašček, m., derSterbliche; — mert-v a s či na, f., das Mortuar, die Sterbegebiihr ; — m ert vasi ca. f., der Todtenvogel, die Schleiereule (strix flamea);
*) Podam castitim bravcem poskusnjo slovstvenega rodovnika na priliko: korenike „mreti", tako, kakor se meni v slovenskem slovniku pri vseh korenikah, kar se dá, skerbno izpeljati zlo zlo potrebno zdí, će tudi nektere besede, da se navadna slovníková naprava ohrani, na dve mesti pridejo z zaznamkom „s."
(glej :...)	*	Zalokar.
mertvašnica, f., der Sarg; — me rt vaš nost, f., die Sterblichkeit; — mer tvé, m., der Trage, der Freuden-lose; — m ert vec, m., die Leiche, der Freudenlose; — m ert vica, f., der Schlagfluss, die Lahmung, die Schlaf-sucht, die Gicht; die todte, unfruchtbare Erde, der Baldrian (Valeriana off.) ; — m e r t v i n, m., der Scheintodte ; — m e r t-vina, die Lâhmung, die Leichengebuhr ; — mertvinec, m., der Scheintodte; — mertvinica, f., die Lâhmung, wie mertvina; — m ert vis, m., der Freudenlose ; — m e r t-visce, m., der Friedhof, die Hinrichtungstatte. - Mer-joc, a, e, adj., sterbend; — m e r 1, a, o , starr, todt, merli človek, der Verstorbene; — m eri is k, a, o, adj., leichen-, merlišk obraz, ein blasses Antlitz; — meri i v, a, o. adj. sterblich; — mertev, va, vo, adj., todt; — mertvi san, der Todtenschlaf (Inn. Kr.) ; mertvo blago, nutzlos liegendes Gut; mertvi denar, das todtliegende, keinen Vortheil brin-gende Geld; mertva cena, der Spottpreis; mertvi kup, id. mertvi ogenj , das geloschte Feuer, auch das im Dunklen glánzende Moderholz; mertva kost, eine Verhártung. das Ueberbein wie morska kost; mertva kri, die Melancholie; mertvo se deržati, freudenlos sein; mertva kopriva, das Bie-nensaug (lamium album); mertva boja, matte, blasse Farbe; stati na mertvi plači, von der Pension leben (Inn. Kr.) ; do mertvega raniti, tódtlich verwunden ; na mertve vdarke tepen, zu Tode gepriigelt; mertvo ime, unbekannter Name; mertva podoba, mertev kip, ein mattes Bild; mertva svit-loba, mattes Licht ; od mertvih vstati, vom Tode erstehen ; mertvi list, der Todtenschein, wie mertvaški; on jenavino, na denar ves mertev, er ist in den Wein, in das Geld lei-denschaftlich verliebt; — mertvašk, a, o, adj., leichen-, mertvaško opravilo, die Leichen-Exequien, mertvaška glava, der Todtenkopf; mertvaški duh, der Leichengeruch; — mert-vališk, a, o, adj., leichen-; mertvališka pesem, der Tod-tengesang (libera); mertvičen, na, no, adj., zum Schlagílusse geneigt, geláhmt ; mertvični dan, der Todestag. — M e r-jenje, mřen je, n., das Sterben. (Konec sledí.)
Ozír v přetekle case.
Najdba kave.
Prejšnji franeozki poročnik (konsul) v Alepi, gosp. Guys, pripoveduje v „povestnici Sirije" o najdbi kave ali koféta po sporočilih turških sledeče:
„Kavo je najdel neki derviš (turški menih) v Moki v Arábii leta 656 po mahomedanskem številu, po našem pa leta 1258, tedaj blizo pred 600 leti. Ta menih — pravi po-vestnica — iz samostana pregnan , je živel na neki gori blizo Moke. Nekega dné, ko se mu je žeiodec glada zlo kerčil, nabere zern, ki so okoli nekega germa ležale, si jih skuha na vodi, pokusi to kuhano vodo ter najde, da ni neprijetna. Drugi derviši, ga obiskaje, pokusijo za njim to pijaco, in ker jim je dišala, jo pridejo večkrat k njemu pit. Casnikarji (kronikarji) dostavljajo še, da nekteri teh dervi-šev, ki so bili gobovi, in so to pijačo píli, so potem ozdra-véli in kavi to zdraviino moč pripisali. Derviš, ki je v pre-gnanstvu živel, je bil zatega voljo pomilosten, in knez Mo-kaski je celó v hvaležen spomin na to mesto, kjer je derviš vper vic kavo kuhal, dal samostan sozidati. Kmali so začeli kavo vživati v Sirii, v Egiptu in po več drugih krajih. Leta 1555 sta dva Sirca v Carigradu napravila kavárno , kjer sta ljudém kavo kuhala, ktere prijetnost in zdravilna moč je jela kmali sloveti krog in krog. Tolika sila ljudi je derla v kavarno, da so jo turški duhovniki (ulemi) ukazali zapreti, češ, da ta nova pijaca ljudi upijani. Kavopivci pa, kterim se je to pitje tako prikupilo, da ga niso mogli opustiti, so zagotovljali, da kava delà cloveka budnega, bistroumnoga, veselega in pa bolj pripravnega za pobožno čutstvo. Turška'vlada je poterdila mnenje ulemo v, da kava cloveka upijani, in na to so imami začeli celó kavopivcem s tem žugati, da bojo na sodni dan vstali s tako černo kožo kakor je gošava kofetova. Dolgo je bil
325
prepir. Nazadnje je vendar kava zmagala, pa se Ie — kakor povestnica pravi — potem , ko je neki šajk v Kajri e velikimi slovesnostmi ocitno skušnjo napravil in potem razsodil, da je kava prijetna in zdrava pijaca. In od tistega ćasa je kava Turkom tako priljubljena pijaca, da bi člověk mislil, da jim ni moč brez nje živeti. Po njih se je razši-rila kmali krog in krog po svetu, pa s tem razločkom, da se drugod pije kava odcejena od gošave; Turek pa jo pije z gošavo vred, da mu je celó nič v zgubo né gré.
Ogled po svetu.
Kavkaz in njegovi stanovniki Cerkesi ali Adighć.
Po verjetnih poročilih spisal Idrijanski.
Dragi bravec! vzemi zemljovid rusovske deržave v roko, in postopaj z manoj ; popisati ti hočem pogorja, rodo-vitost zemlje, podnebje in stanovnike kavkažke.
Pogorja.
Od dežel izhodne strani černega morja, kjer vitežka roda Sapsuha in Adighé bivata, se vleče dolgi Kavkaz — stermeč čez dvojno morje in mejas dveh delov sveta — vjužno-izhodnem zavitji do polotoka Apšeron, ki je imeniten zastran večnega ognja, in se zateguje v podobi kljuna v hva-linsko ali kaspiško morje.
S svojimi zravenhribi obsega Kavkaz v širokosti 30 milj. V jugu, poleg černega morja, ga veže drug oddelk hribov z Ararat-om, in v severji se pogubi v štepah južne Rusije.
Od teh štep bomo obernili svoj pogled na posamezne imenitne pogorja, ter pogledali k nar bližnjemu Bečav-u ali pjetigorskim hribom, prednikom pravega Kavkaza, — potem k glavarju vseh gorá El bru su, od tod se ver-nemo na visine ob izhodnem černem morji, ostanemo en trenutek pri veliki vojaški cesti, ki pelje čez sredo veličan-skega pogorja, in zadnjič padejo naše oči proti jugo-izhodu na hvalinško morje.
Bečav (to je, 5 gora) je stara domovina Cer k es o v, ktere bomo zdaj Kabardarje imenovali. V jugo-zapadu od Georgievska, ob konstantinogorski cesti, se povzdiguje v obširni daljavi čvetero teh mejnih hribov, ki so z nekim visokim hribom „Oslovski h erb et" imenovanim , tako zvezani, da je viditi kotliću podobno odpertje, iz kterega srede v višavo reži peti in naj visji hrib. Verh te gore skor neprenehoma obdajajo oblaki, in je tako male obširno-sti, da bi komaj deset ljudi ob enem prostora našlo. Od unih čveterih hribov je omeniti le Me čuke, slavite zavolj žve-plenih zvirov, ki ob njenem podnožji vrejo. Oddelki hribovja, ki Bečav-a z E lb ruso m vežejo, se zategujejo med re-kama Kuma in Kuban-om v jugozapadu.
Elbrus, 16.000 čevljev visok, je z večnim snegom pokrit, in vsako ondaj bivajočih ljudstev ga drugač imenuje. Perzijani in Tatari mu pravijo Kaf-dagh, Rusi Šatgora, Abhasi Orfi-Itub in Cerkesi Oschga-Machua, to je, gora zveličanih. Občno ime med gorotani je Dshin-Pa-dis chah (kralj duhov); zakaj po neki pripovedki so njegove pećine in březni vhod v deželo duho v, kjer zdrave in srečne prerokinje male Azije bivajo, kterih lepota bo věčno neomadeževana ostala, kakor tudi njih devištvo. Na njegovih nedohajočih višavah kraljuje od veka Simurg, stara božja ptica, z eni m očesom minulost iu z drugim prihodnost pazijoča. Ako se Simurg po zraku vertí, se zemlja stresa zavolj ogromnega luskanja perut, in viharji tulijo. morje kipi visoko, in budí s svojimi valovi dremajoče duhove v globočini. Včasih se slišijo z visočine modre prerokinje jok in stok, — potem omolkne po logih petje ptic; cvetlice glavice pobesijo; hudournik silno bobní, in hribi se zakri-jejo v černe oblake. Večkrat pa se sliši s Sigmurgovega visokega trona petje zveličanih. Kmalo se nebo čisto zjasni, kakor zlate misli se odlikujejo sončni žarki na belih čelih gorá; hruš hudournika se spremení v prijazno mermranje, in iz cvetlic puhtí oživljajoč duh. — Toliko za pokus sta-
rih vraž, ki se na Kavkazu vedno pomladujejo; mi pa stopimo iz paganskega sveta sopet na pravo zemljo.
V severo-zapadni strani od Elbrusa poleg izhoda černega morja so najvišje goré: Pelav-Tepeš in Očen v deželah Abhasanov in Abadsenov, — Idokopas in Šap-suh v pravi Cerkesii.
Južno-izhodno od Elbrusa, v deželi Oseto v, zraven ge-orgijevske vojaške ceste moli v zrak 15.400 čevljev visoki Kas bek, središče velikega pogorja.
Če sledimo od severja v južuo-izhodno stran čez sredo Kavkaza peljajočo vojaško cesto, dospemo k Krestovaji-gori (Kreuzberg), pokriti z večnim snegom; na njenem podnožji je pošta Kobi. Dvé uri od Kobe je slavnoznani Bai d ar, poseden od revnih Osetov, ki o slabem vremenu popotnikom na pomoč hité. Ce Kasbek-a za središče vza-memo in južno-izhodnemu pogorji do polotoka Apšeron sledimo, zadenemo Barbel o v Lesghistani; potem Schah-Dagh-a (kraljev verh ali gora) v deželi Kuba; Dost-Dagh-a (prijatelski verh) in Bab-Dagh-a (očetov verh) med Se kam i, Sir va nu in Baku, in slednjič pri hva-linskem morji 3000 čevljev visokega Besch-Parmakj-Dagh-a (peteroperstni verh ali Fiinffingerberg), tako imenovan po svoji podobi. (Dalje sledí.)
m^mmmm^^m^m^m^m^^m^mm^i^mm^amm^mimi^mmmmmmimm^
Slovanski popotnik.
*	Od leta 1839, ko je zadnjič přišel na svetio drugi letopis krajnskega muzeja za leto 1838 pod naslovom „Landes-Museum im Herzogthume Krain. Zweiter Jahresbericht 1838", ni bilo več ne duha ne sluha od sa-mosvojnega muzealnega časopisa; le semtertje ponekda-njem „Illyr. BI." so se nahajale raztresene izvestja. Po dol-gem prenehanji v letu 1849 vpeljanih tedenskih shodov so nekteri za pospeh domaćega naravoslovja marljivi družtve-niki 13. rožnika lanskega leta sklenili, naj se napravljajo vsaki mesec zbori muzealnega družtva, in pomenki teh zborov pa tudi druge naravoslovje zadevajoče stvari naj se natisnejo vsako leto v posebnem nemškem letopisu; vredništvo muzealnega letnika je bilo enoglasno izročeno gosp. kustosu Dragotinu Dežman-u. Marljivi gospod kustos je sporočilo to kmali doveršil in vredil letopis za 1856, ki je pred nekimi tedni pod nadpisom: „Jahres-heft des Vere i nes des krainischen Landes-Mu-seums 1856" na svetio přišel. Dobro jo je zadel častiti gosp. vrednik, da je na cêlo tega novega letnika postavil kratek pregled vsega, kar se je od nekdanjih čašo v do danes na Krajnskem in za Krajnsko o naravo-slovskih preiskavah godilo, in nam tako v mičnem popisu pred očí postavil dosedanjo delavnost domačo na vážném naravoslovskem polji. Dalje obsega ta zvezek popis nekega prižanega gojzdnega kebra, ki ga je gosp. Ferd. Schmidt pervi najdel na planini „pri Jezerih", — gosp. Dež man je povedal nekoliko od tište ket škerlat rudeče stvar ice, ki jo naravoslovci cer mélo monad o (Purpurmonade) imenujejo, ljudstvo pa, ako nenadoma najde moko, moćnik, žgance ali kako drugo jed rudeče, ker-vave barve, pritika ti čisto naravni, čeravno redki pri-kazni sto neumnih vraž; — dalje sledí v tem zvezku popis pomenkov družtvenih zborov v letu 1849 in 1855, poslednje 3 leta muzeju darovanih ali pa kupljenih stvari, — imenik družtvenikov, ktero pa še zlo pomnoženo želimo; saj 2 gold, na leto ništa konj, — in naposled pregled družtvenih dohodkov in stroškov pre-teklega leta. Dostavljamo tem versticam le še prošnjo, ktero gosp. vrednik razglaša v predgovoru: naj bi domoljubi, kteri se u k v a r j a j o z n a r a v o s 1 o v s k i m i védami, za prihod nji letnik mu poslali zanimivih s o s t a v k o v.
♦	»	" 11 -Y w	» y	" j
#	V71 a š k i jezik govorijo Ciči le v Zejanah v Munski fari. Stanovniki v Susnjevici, Novi vasi, Jesovniku in Lítají pa niso Ciči, ampak se imenujejo Vlahi (Cerebiri) po njihovem vlaškem jeziku.	J. Sa.
326
*
u
Bramborski serski časnik wen dany wot sarici brilijantast ovratnik
Po već vecjih mestih so se
Panka" se imenuje slovenski časnik, ki ga v Kosobusu	zacele napravljati sole za fante, ki se ter go vst va (kup
(Cottbus) na Pruskem izdaja Torn o v. Kratke politične	čijstva) učijo, 4. dan t. m. se je taka nova šola začela tudi
pa tudi druge novice donaša ta časniček v prav pohlevni	v Pragi, kamor hodi okoli 200 takih učencev iz mnogih
obliki in preprostem slovenskem (wendisch) jeziku z nem-	dežel našega cesarstva. — Na Českem je še zmiraj to
škimi pismenkami vsaki teden enkrat na polovični poli
?
pa
liko divj
>
da so lani na posestvih le treh grajšakov
mu je tudi cena silo majhna, za četert leta le 6 srebernih postřelili 75.958 repov grošev. Kdor se želí na-nj več zavoljo jezika,
naročiti ne zavolj obsežka, mar kakor sam tiskar Tornov pravi („weni
Strasno prigodbo naznanjajo no
více iz okolice Tulnske na Marskem
?
neki přemožen posest
nik se je peljal na sejm v mesto, v tem pa je njesrov
se
ger wegen des ergiebigen Inhaltes halber als wie in An- le 26 let stara zena sama sebe in pa dvoje otrok (3 in 4
betracht der Seltenheit der Sprache
(i
naj se oglasi pri leta starih)
S
v peci,
bukvarju gosp. Giontini-tu v Ljubljani. V poskušujo je- drugo leto staro dete je pustila v zibelki zika podamo bravcem , ktere jezikoslovje mika, iz lista od žena prav zadovoljna in srečna brez 24. septembra sledeča perva dva oddelka: „Nowiny. Barlinu. Sachadnu Ssobottu, ako ten 20. September
je kruh pekla
i
le pol
Kj
vsega
er sta moz in pre píra v za
koňském stanu zivela, se ne more drugega misliti, kakor da
i
jo ta kralejska je zena
dom
1
tem hipu sebe in otroka
Prinzessina Luwisa s1 tym welikim Raschczom wot Badin- v ognji koncala
Letos je za vse dobra letina. V Peek
skeje tuder werowana hordowala. Nasch Kral a nascha na Ogerskem je povila neka kmetica svojemu možu pet
__ _	« » ..i	t	• -n i	m •	> • «	if	* • i • *	• v i	v	—	_ w .
Kralowka , wot togo welikego Manobera starej Pschusskej gluzňe nasslědk pschižonej, stej pschi tom ssamem Wěro-
ke: dvé punčiki ste prišle že mertve na svet, fantiči pa
so vsi trije zdravi in mocni.
Cesar Napol
je přišel
wanu podia bylej a s'nima ta zela kralejska Wjaza a druga 2. dan t. m. iz toplic domu v Pariz. Sedaj mislijo, da se
kralejska Huschyna. Tak jo nascha kralejska Wjaza s'Ba- bo kmali vedilo, pri cem
politanske homatije, ktere
stupila, kaz
to starem sedaj na bolj obracajo pozornost vsega sveta na-se . in ta
rusovska vlada pregovorila znano
dinskeju sassej do bliskeje Sswojzby
Zassu tež juž ňekotare ras sse stalo jo , a kužda werna	tolikanj bolj , kar je
pschusska Hutschoba jo wynschujo, aby ten ssamy manžčl-	važno besedo, ktera je zlo pokrotila prejšno
ski Sswěstk byl jaden gluzny a žognowany, a Pschusska	francozke vlade. Telegraf iz Pariza od 4. t. m. je prinesel
silo angležko
a Badiňska wěríie [grommadu žaržalej we dobrem a tez novico, da se kralj napolitanski ne gane, ker vse zaupanje
slem Zassu.
Zož ten Prejss teje Trajdy nastupa
i

stavi na svojo armado in na svoje lacaróne. Nasproti pa
wostaňo do ííeta hyschcžěr Pscheňiza mjasy 7 a 8 Tolari sliši, da kralj ne bo dolgo kljuboval kakor hitro bo vidil ten weliki Korz, a Žyto 5 Tolari. Sa posííejschy Zass pak ako sa te Mjasseze November a Dezember jo Žito sa pol-
1
, da
je Angležem in Francozom resnica, ker vse tište njegove velike priprave" za vojsko so nek le pražen hrup.
Sliši
íí
okoli t
peta Tolara a na pschichadne Lčto sa Januar a Februar da poslednjih 14 dní so v P
sa 4 Tolare a 10 tež 5 Silberkroschow ten Korz sjadnane perli, ker jih dolžijo vdeležtva nove prekucije francozke
hordowalo".
b za
r
i'i.
Pohvalile so „Novice" letos in priporočile
bravcem z zalimi podobami olepšano knižico „illustrirte frankov. Lepa milosnj geographische Bilder aus Oesterreich in
Schilderungen aus
Za nesrečnike na Francozkem, ki jih je zadela letos huda nemškim povodinj, so do 30. sept. nabrali že 11 milijonov in 300.000
arvaez že ) n e 1 u. Ker
Ker se marsal N bliža Madridu, pravijo, da zadnja ura bije O'D
Nátur, Geschichte, Industrie und Volksleben" radi hvalimo, kar je hvale vrednega,
al kakor sam to dobro vé, odstavlja in prestavlja vikše vojaške po tako moramo grajati veljnike tako, da se bo mogel ob kaki sili zanašati na ar
tudi kar zasluži grajo. Ako se nove knige pišejo zlasti mado. Ubogi Španjoljci take, ki popisujejo kraje, zgodovino, jezik, slovstvo itd. raz-
5)
Serb. Dn." piše, da knez
nogorski misli sklicati na Cetinje veliki zbor vseh glavarjev
ličnih narodov, bi se mogli pred vsem dobiti možje, kterim svoje dežele, da se bojo posvetovali o nekterih derzavnih je dežela v vseh tistih razmerah znana, ki jih popisujejo, potrebah; med drugimi rečmí želi knez, da naj bi odsadaj
ce ne
9
w .iv, pridejo take smešnice na dan, kakor jih, opustivši vsaki Černogorec in Berdjanin med 18. in 50. letom zave pretres druzih pomot, nahajamo v 2. zvezku na strani 61, zan biti na vojsko lioditi; tudi želi knez, da bi noben cer
kjer stojé sledeče verstice, ki se prestavljeue v slovenski jezik z vsemi popakami imen takole glasijo: „V slovenskem jeziku je
ogorsk tergovec letos ne kupoval žita na morji, ker on sam ga bo oskerbel obilno in prodajal po ceni, kakor ga bo kupil.
najstareje slovansko pismo zlozeno, in v naj novejsi dôbi so se prikazali kot slavljeni pesniki Pohlin, Wodnik Zar nik, Preszern, Kastelik, Jupan in drugi, kte-
i
u
rih pesmi so preproste, mične in globokega čutja Marka Pohlin seje sicer. Bog mu daj dobro! per vega gramatikarja domišljeval, ko je svojo slabo gramatiko leta 1768 na svetio dal, s ktero je, kakor gosp. prof. Metelko
Zdravica.
V
Stara pesem iz Slovenskih goric na Štajarskem *).
• V
resnieno pravi
i
le
popacil, kai
je bilo pred njim že poprav
Ijeno, — al kaj takega , da bo v letu 1856 v pervaka slovenskih pesnikov naj novejšega časa povzdignjen,
Kar mi kolj rožic na sveti cveti, Tak mi to vince naj lepše diši, Naj je zima ali spomlad, Naj je človek star al pa mlad, Vsaki mi pije to vince rad.
Se dvakrat poje.
si oholi slovnicar gotovo nikdar mislil ni. Ce taki sodniki o našem slovstvu sodijo, ali se je potem čuditi, ako slepec presoja malarja ! ! In koliko moremo potem od enacih popi-
so morebiti tudi po ti meri!
Tak se tudi
V
Ce en glažek
I. I
veselí, pred se dobi
Zdigni ga. nagni ga
f
Z veselim sercom vživi ga Sej ti ga z serca privoš'n
]
vsi
Se dvakrat poje.
sov druzih dežel
verjeti, ker
Kteri krez glažek
križ stori
Novicar iz raznih krajev.
Po dunajskih novicah so se 3. dan t. m. presvetli cesar s cesarico v Išel podali : god Njih Veličanstva je bil v saboto po vseh glavnih mestih cesarstva s cerkvenimi slovesnostmi obhajan. — Spet se je začelo govoriti od kro-nanja našega cesarja, ki je nek bilo le zavolj turske voj-
Tistega Bog nikolj ne zapusti Tak tudi stor'mo mi.
Sej nas Bog vse zivi. Sej nas Bog níkolj ne zapusti
Da mo šli enkrat po Ion Gor pred nebeški tron, Gor pred nebeški trou I
>
: f
Se dvakrat poje.
Se dvakrat poje.
*
ske odloženo, in po
„Allgem. Zeit."
ima to biti prihodnjo
Dominik
spomlad.
Turški sultan je poslal v spominek naši ce
Pesem to z nap evo m vred nam je poslal gosp. Čolnik. kakor jo je slišal iz ust svojega rajnega očeta, ki so jo radi popevali.	Vred.
Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik.