teto V., Stev. 34
Ltutolfana, petek, 8. februarja 1924
Cena 2 Din
Tthafa ob 4 zjutraj. ^
Stane mesečno 20-— Din M inozemstvo 30-— s neobvezno
Oglasi po tarifo. Oredalštvo:
UJkloSičeva cesta St. IC[L TvleJoa št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvoj
L|ubl|ana, Prešernova ni. št. 51. Telet. it. 33,
Podružnlch
Maribor, Barvarska ul. tf Cel|c, Aleksandrova c.
Račun pri pofctn. čeko». zavodu šiev. 11.812,
Ljubljana, 7. februarja.
Za naše gospodarstvo prihajajo iz-■edno težki časi. Velik del našega uilsiva stoji direktno pred eksL«ten£-i0 katastrofo. Glasovi, ki prihajajo iz prst vlno£ra<biikov ter vseh onih, kafri!) življenje je v tesni zvozi z \'/<-iko kupCijo, so ohiij-ni. Kleti vinskih iroducentov so polno pridelka. Veii-;anske so Se zaloge iz leta 1922., v lajrnaciji jo zaloga iz lota 1923. na-5li'c dobri kvaliteti in nizkim cenam, 'rodukeijski stroški daleko presegajo itoilajno ceno. Opustitev vinogradov ,ora nastopiti kot nujna posledica. Za našega malega vinogradnika jo oda ja vina življensko vpra&injo. Iz upifika vinske kapljice si vinogradnik zase in za svojo rodbino kupuje iakdanji kruh in vso potrebščino od ali do obleke. V vinski krizi, v katc-so zabredli jugoslovenski vino-raflniki. zlasti pa slovenski, leži veli-
Naš padament Wilsoim
ŽALNA MANIFESTACIJA NARODNE SKUPŠČINE. — GOVORA PRED SEDNIKA JOVANOVIČA IN MINISTRA NINClCA. — ODBOR ZA PRE TRES RIMSKIH POGODB.
Donfrart, 7. februarja, p. Ob pol 10. uri
Je bila otvoriona plenarna seja narodno skupščino, na kateri so posl. Voja La-zifi in tovariši (65 po številu) predlagali, naj }o stavi pred sodišče bivši minister dr. Lr.za Markovič. Prepis predloga za obtožbo so jo izročil vRcm poslancem. Pred prehodom na dnovni red bo jo vršila veličastna manifestacija v čast umr-lomu predsedniku Woodrowu Wilsonu. Predsednik skupščino Ljuba Jovanovlč jo v slovesnem govoru pozval zbornico, naj so pridruži žalovanju vsoga sveta ob smrti onega največjih človekoljubov, Na-glašal je Wilsonovo blagohotnost za procvit našega naroda In poudarjal, da jo bil baš Wi!son tisti, ki jo našemu na-
10 socijalno vprašanje našega naroda. I rodu pomagal, da niso klonili naši naj-
Vinogradniki obtožujejo radikalsko Iado„ da se no zaveda svojih nalog svojih dolžnosti napram njihovi raini gospodarski panogi. Vlaila H ikrenila ničesar, da bi so omogočil iksport našega vina. Ne samo to! Se nevarnosti smo. da se na široko od-iro vrata konk'1-oncl Italijanskega rina, ki je po svoji moCi ln proilukcij-iki ugodnosti spo°obno, da mahoma miči slovensko vinogradništvo. Viola pritiska brez vsak« preudarnosti s ;rivičnim davčnim vijakom, vlada je lit varila g povišanjem prevoznih, le-lalr.il) in skladifnlh tarilov naravnost levzdržne razmere.
Od radikalije, ki je na vseh poljih rtom zadnjega leta povzročila toliko icsreče, ne moremo pričakovati, da bi Indi za tako važno gospodarsko pano-o, kot jo vinogradništvo, kaj ukreni-
Treha pač potroeti da so zruši ra-likttlski režim. Žalostno in vse obsod-le vredno pa je stališče, ki ga .je v injem času zavzela »redi katastrofalne vinske krize stranka, ki oh vsa-priliki poudarja, kako velika pri-atcljiea In pospeševatel.iiea je Intere-tiv slovenskesa ljudstva. V mislih mamo tisto Rtranko. ki jp pri zadn'1'i Jtnpš£ln«kih volitvah pod slovensko vtonomijo obetala Slovencem zlata lohosa, sedal pa najdemo Isto SLS Bil onimi, ki so pripravljeni zadati ilnvenskcmu vinogradništvu smrten idnrec.
ST-S v Ljubi lan I je sklenila in zahtevi, da se občinska trošarina na vino, irz ozira na kakovost. zvi?a na več tffcor na 4 Din pri litru. Kar završali je med vinogradniki, pa tudi med 'hrtniki. kl se pogaio s prodajo vina, :i so začuM za nakano zastopnikov !LS v Hubljanskem občinskem svetu. Mor pozna razmere, ie takoj 11 videl, 1» je ta udarce naperjen proti dolenj-tHm in bre*!5kim in tudi vsem ostalim slovenskim vinogradnikom. za ka-«re ie T.hibliana raivečil konsument, ta nekatere pa celo konsument. ki jim tdvzame s/i nilhove produkcije.
Sedaj so klerikalci pokazali, koli-h so vredne rriihove avtopomNične Muhe slovenskemu lludstvu. V rokah imajo In avtonomiio ljublianskn-Ja mesta in kaka je niihova avtono-nistična politika v praksi. Z dejanjem e neoobltno pokazala SLS, da je še ''nbejša, kadar treba čuvati koristi ilnvenskotra srospo^arstva, kakor pa radikalski režim. Kako so klerikalci rlčali v Beogradu, ko jo država svedla 35 par državne trošarine na 1 liter vina! Psovall so državo in (jokali krntkovidneže proti niej, se-fei na hoče SLR sama vpeljati na '-'liček in na vsa vina ne le nekaj par, »arveK kar 17 K 40 vin. občinsko trošarine.
Oškodovani no bodo le vloogradni-«1. ne le gostilničarji in vinski trsov-ti marveč zlasti tudi naiširši sloji in Baisiromnšnpiši Imbljanski konsumen-ki bodo morali za čažo navadnega vina plačati isto trošarino, kakor pre-jnožni meščani, ki si lahko privoščijo pilitotna vina. Tudi dokaz za kleri-b,no pojmovanje socijalne pravično-tti!
'"■'ako je mnoeče, da le SLS zavzela tako ttčuveno stališče? Na to le samo en od-frvor mocoč: Nlvni strankarski Interesi 55 It vel, kakor Interesi slovenskega llud-''va. Klerikalna «Gospodarska ivcza», kl le zadruga le na videz, v resnici pa le Metpeknlaclla z banaUktm vinom, ta Ima Interes, da se domačega konkurenta kom-tletno ubi/c.
SLS Je .Gospodarska zveza, bližje. Kakor dolenjski, ali štajerski vinogradnik liubšl nego slovenski gostilničar ln dražji nego ljubljanski konsument
boljši duhovi, ki so so trudili in žrtvovali za svobodo Srbije in Črno goro. Zato je bilo odveč, ako bi temu velikanu klicali «Slava», temveč mu moramo klicati «IIvala!»
Tomu klicu se je pridružila cola zbornica, kl je vos govor poslušala stoje, s soglasnim klicom: «IIvala mu!>.
Minister zunanjih zadov dr. Ninčič jo nato izjavil, da so pridružujo v imenu vlade bosedam skupščinskega predsednika v proslavljanju našega velikega do-
brotnika Wilsona. S smrtjo \Vilsona jo izginila s sveta no samo velika osebnost, temveč tudi velik človek. Glavno njegovo delo Jo bila ustanovitev Zvezo narodov. V vojno jo šel lz idoalnih motivov, hoteč livojevatl svobodo tlačenim narodom. Za nas so jo potegoval VVilaon zlasti pri mirovnih konferencah. Ako ni mogel doseči vsoga za nas, kar jo zahtevala naša pravica, jo bilo to samo zato, ker 6ta bila Anglija in Francija vezani z londonskim paktom. Zato ostane večon spomin na Wilsona v naSe.m narodu. S «Slava»-kliel colokupne zbornice jo bil sprejot tudi ta govor.
Zbornica jo nnto prošla na volitev članov za proučevanjo konvencij mod Jugoslavijo in Italijo. Od 21 članov jc dobita vladna večina (radikale!, Nemci in džemijet) tl glasov, a opozicija 10 gla«ov. Demokrati so v odbor delegirali tudi posl. prof. Roisnorja.
Za predsednika odbora je bil Izvoljen posl. Subotič. Minlstor zunanjih poslov dr. Ninčič je zahteval nujno postopanje, a odbor jo svojo prvo sejo odrodil Iclo za jutri ob 10. uri.
Seja skupščine je bila zaključona ob 13., prihodnja bo jutri ob 0. ari,
Radikali krijejo Lazo Markovica
BURNA SE.IA RADnCALSKEGA KLUBA. — SPOR MED MARKOVI-ČEM IN RANKOVIČEM. — PASlC SE VEDNO BOLAN. —
vrši do pondcljka. Med tem nal se tudi
Beograd, 7. februarja, p. Radikalni poslanski klub Jc danes popoldne razprav Ijal o slučaju dr. Laze Markoviča. Seja, ki jc bila zelo burna, se jo vršita od pol petih do osmih zvečer. G. Pašič se je nI udeležil, češ, da le še vedno bolan. Namesto njega Jc poročal 2arko Mlladino-vlč o tekočih vprašanjih v narodni skupščini, zlasti pa o težavah v sckcijl zakonodajnega odbora za Izdelavo zakona o centralni upravi. Za njim Ic klubov predsednik g. Marko Gjuričič, poročal o predlogu za obtožbo Laze Markovlča, h kateri mora radikalski klub zavzeti svoje stališče. Poudari! Jc, da jc vlada popolnoma solidarna z Markovlčcm, ker ima po njenem mnenju nastop opozicije proti Markoviču samo namen škodovati ln-teresdm radikalske stranke.
O stvari so govorili šc poslanci Nc-šlč, Rankovid, Dragovlč, Pavlovič In drugi. Vsi so naglašall, da ma obtožba proti Markoviču namen, škodovati radikalni stranki. Zato jc treba za vsako ccno najti modus, da sc napad odbije. Poslanec Mihajlo Rankovlč jc zatrjeval, do on opoziciji n! Izročil nikakršnih aktov za obtožbo proti Markoviču. Dejal je, da Je pripravljen preje Izvršiti samomor, nego dcnuncirati svojega tovariša. On sc jc boril croti Lazi Markoviču le v krogu svojih prijateljev. Nekateri govorniki st zahtevali, naj se obtožijo tudi ministri bivšega koalicijskega kabineta, kar bl bila dobra kontra poteza. Ker ic Laza Markovič Izjavil, da se hoče zagovarjati, so radikalski poslanci Izrazili željo, da najprej prouče obtožnico, kar naj sc iz-
reši spor med Markovlčcm In Rankovl-čcm. V pondeijek popoldne bo klub skic pal o tem sporu In ga skušal ugodno poravnati.
Beograd, 7. februarja. Lluba Jovano-vlč In Marko Gjuričič sta v zvezi s te Javno situacijo radikalov danes posetila Pašlča. — Po seji radikalskcga kluba so konfcrirall Laza Markovič, Marko Trll-kovlč, Voja Janjlč, Srsltlč In Krsta Ml-letič. Kakor doznava .Pravda., vlada v vrstah radikalccv velika nezadovoljnost radi avaptur Laze Markovlča. Zato skušajo voditelji stranke najti način, da po-
Protinemškc demonstracije v Ameriki
RAZBURJENJE RADI NEMŠKEGA IZZIVANJA OB WILSONOVT
SMTI.
VVashlngton, 7. februarja. J. Med po- ob priliki smrti bivšega predsednik«
robom bivšega predsednika \Vi!sona jo prišlo do demonstracij pred nemškim poslaništvom, ki ni lzvesilo zastavo na poldrog. Avstrijsko in nomiko poslaništvo sta izvosili zastavi na poldrog šolo danes z motivacijo, da jo ameriška vlada Selo včeraj proglasila narodno žalovanje. (Poročilo o pogrebu samotn prinašamo na 2. strani v rubriki ePo svetu«), VVnsblngton, 7. februarja, s. (Rcutcr) Z ozirom na to, da nemško poslaništvo
\Vilsona ni hotelo Izobesiti zostavo na poldrog, je množica razobesila pred po» slopjem poslaništva ameriško zastavo.
BIVŠI PREDSEDNIK TAAFT 030LEL.
TarU, 7. februarja, a. Po vesteh !« \Vashingtona je bivši predsednik Taaft, k! je bil »cdaj predsednik najvišjega s<w dišča, obolel na hudi želodčni bolezni. V njegovi okolici se izjavlja, da jc n!c« govo atarie zelo resna.
/1 v...
Pred referendom v Grčiji
VENIZELOS SE UMAKNE LE ZAČASNO. — REPUBLIKANCI RAČU-NAJO Z GOTOVOSTJO NA ZMAGO.
Atene, 7. februarja, j. Za ljudsko glasovanje, ki se pričakuje za konec foluu-arja in ki ga bo izvedla nova vlada Ka-fandarisa, so ie sedaj vrše priprave. Republikanska stranka je telo optimistična tor računa a večino 150.000 glaaov za
dpravo monarhije. Venizelos, o ČI-pj bolezni so govori, da jo bila le diploma, tična, s« namerava po rešitvi režimi';* ;;a vprašanja zopet povrnili v politično iivljonjo- Sedaj bo odšel na oddih v avol rojstni kraj na Kreti.
Ministrski svet
Beograd, 7. februarja, p. Vlada jo na današnji seji pod vodstvom fi. Trifkoviča razpravljala o obtožbi opozicijo proti Lazi Markoviču. Sklenila je čakati, da o tem sklepa radikalski klub, ko ozdra. vi g. Pašič.
Tudi g!cdc zakonskega načrta o cen« tralni upravi, pri katerem Jc vlada do« živc!a v sekciji zakonodajenga odbora silen fijasko, se odločitev prepušča klu« bu. Vlada a svoje struni je sklenila vztra jati pri svojem predlogu, da bo obsto« jalo šc 14 ministrskih resortov. Zahte« vala bo, da kralj imenuje samo predsed« nika vlade, a ostale ministre naj imenu, je predsednik ministrskega »veta sam. Vendar sc bo vlada ravnala po sklepu kluba.
Invalidski zakon zopet odgoden
INVALIDSKI ZAKON ZOPET OD.
GODEN.
Beograd, 7. februarja, p. Današnja sc
mirilo nezadovoljne elemente v stranki. j„ vlado je pretresala tudi zakonski na« V ta namen lanslrajo v javnost vesti, £rt o invalidih ter sklenila, da to vpra. da le obtožba opozicije proti Markoviču gunje odloži. Tozadevni zakonski načrt
Ic premišljena ataka na radikalno stranko, vsled česar Jc treba ta udarec odbiti. Zato širijo radikali vesti, da bodo predlagali, da sc stavijo pod obtožbo tudi dr. Kumanudi, dr. 2crjav, Voja Ma-rlnkovlč In še nekateri drugI bivši demokratski ministri. Zadnje dni vlada v radlkalskcm klubu sploh težka atmosle^ ra, kl Jo še boli otežkoča afera bivšega ministra Jankoviča, kl Je bil s sklepom beograjskega sodišča popolnoma diskvalificiran.
LAZA MARKOVIČ ODLOŽI MANDAT?
Beograd, 7. februarja, r. .Novosti, pl. šejo: V radikalnih političnih krogih se govori, da je Lnza Markovič sklenil po« dati ostavko na svoj mandat, da s tem olajša stališče radikalnemu klubu.
Optimizem v opozicijonalnih vrstah
UGODEN VTIS POSETA PRINCA PAVLA V ZAGREBU - POSVETOVANJA MUSLIM\NOV IN KLERIKALCEV Z RADICEVCI. - IZJAVA JUGOSLOV. KLUBA V SKUPŠČINI.
vest, da IIRSS no zaupa več dr. Korošcu. Navajalo se jo več razlogov, mod
Beograd, 7. lebruarja. p. Danes ic opozicija proučevala načrt delovnega pro grama, k! ga je Izdelal Ljuba Davldovič In Izročil dr. Korošcu In dr. Spalil. Dr. Spaho osebno jc za ta načrt, a predložiti ga hoče šc svojemu klubu v pregled. Razen tega bl muslimani radi Izvedeli tudi za mnenje radičeveev, radi česar odpotuje Jutri v Zagreb dr. Bclimcn, ki bo tamkaj konferlral z dr. Lorkovlčcm. Na opo-zlcllo je napravil globok utls poset princa Pavla v Zagrebu. Opozicija razume ta dogodek v smislu, da le s tem aktom Izražena želja po Izboljšanlu političnega položaja. Po gotovih znakih sodeč Je pričakovati v najkrajšem času izpremembo režima.
Slično kakor muslimani, se le Izjavil tudi Jugoslovanski klub, da hoče nalprcj čuti mnenje radlčcvccv. Zelo umerjeno In diplomatsko, kakor nikdar ne govore doma, so klcrlkalcI v seji narodne skupščine podali po posl. Kulovcu Izjavo, da stoje na stališču cdlnstva države, da hočejo samo ustavo, cn državni teritorij, eno državljanstvo z enotnim državljanskim pravom In eno državno oblast, kl se očitujc v zakonodajK!). upravi, pra-vosodlu In enem parlamentu.
RADIČ NE ZAUPA VEC KOROŠCU?
Zagreb, 7. februarja, r. Po vrnitvi dr. Lorkovič* iz Dunaia «e ie takoi raznesla
njimi PaSičcvo avdijcnco pri rimskem papežu in znani klerikalni egoizem. Zdaj lansira I1RSS vesti v istem smislu: Korošec no bo več predsednik, ki sporoča mnenje Radičevo, ampak sta za to delegirana dva poslanca kojih eden bo podpredsednik dr. Maček, ki bosta neposredno v Rco^radu na razpolago za pogajanji. Očividno sta Radič in Lorko-vlč v strahu, da bi so Korošoc pogodil za njihovim hrbtom z radikali. Izrecno 80 naglaša, da so Koroščova taktika no odobrava v vseh podrobnostih.
VLADNI MANEVRI V STISKI.
Beograd, 7. februarja, p. Vlada lansira v svoje časopisje vesti, da Svctozar Pri« bičevič to dni izstopi iz demokratske stranke in 8e priključi radikalccm. Te vesti 80 zlobna izmišljotina.
VESTI O ATENTATU NA RADICA.
Dunaj, 7. februarja. J. Kakor javlja •Sochsuhrblatt. Iz Prage, so bile tam razširjeno govorico, da jo Stjepan Rndič postal na Dunaju žrtov umora. Ta vesti so docela neosnovano. Radič so nahaja v popolnotr. zdravju še vedno na Dunaju.
jc vrnila komitetu ministrov, da ga po> novno prouči. Kakor je znano, jc bil ta zakonski načrt do danes že trikrat pred ministrskimi komiteti, a je vlada nepro stano zavlačevala to toliko važno naci« jonalno vprašanje. Vzrok, kl ga navaja vlada, jc haje izjava finančnega ministra da za Izdatke, predvidene v načrtu nima kritja v državnem proračunu. Ministr« skemu komitetu, v katerem je tudi fi« nančni minister, jc na videz stavljen rok dveh dni, da poroča o svojem delu vladi.
Zadovoljstvo v Rimu
Rim, 7. februarja, j. V diplomatskih krogih je na-pravilo zelo dober vtis, da so je pogodba o italijansko - jugoslo-venskem sporazumu glede Reke predložita narodni skupščini. V tem sc vidi nov dokaz, da namrava jugoslovanska vlada odkrito In lojalno izvrši'.i rimsko pogodbo. Menijo, da na ratifikacijo pogodbo od strani .Ituroslavije ne bo treba dolgo čakati. Takoj nato so bo pogodba ratificirala od strani Italijo, in sicer s kraljevskim dekretom, ker js parlament razpušSen.
VELIKANSKA SLEPARSTVO V AMERIŠKI DRŽAVNI UPRAVI.
Pariz, 7. februarja, e. Pariška izdaja lista »Daily Mall» poroča lz \Vashing« tona, da jc vrhovni svet prejel zahtevo na uvedbo preiskave proti tajniku drž. zakladnico Mcllonu, proti generalu Dau« ghcrtyju ln drugim odličnim politikom, češ da so izdajali ali sodelovali pri iz« dajanju obligacij državnega posojila, takoimcnovancqa »posojila svobode., v dvojnih Izvodih.
LAVINA PODSULA CELO VAS.
Bratislava, 7. februarja, s. Danes do« poldne so dospele vesti, da sc je na Slo« vaškem dogodila velika elementarna ka« tastrof«, ki je zahtevala 18 človeških žrtev. Snežna lavina je zasula cclo vas. Dospele vesti dosedaj še niso točne, ker je ponesrečena vas zelo oddaljena od železniške proge.
Vsi na Športni karneval dae 9., februarja, v Narodni dom
Francoski parlament
Komunistična obstrukcija. — Šolali« ameriškemu parlamentu.
Pariz, 7. februarja j. Zbornica je da« nes dopoldne s Ml glasovi vladni prcd< log za prihranek ene miljarde franko* v budžetu 1924 sprejela. Vsi komunU stični predlogi so bili odklonicni. Po< svetovanja »o bila na to odgodena nf popoldne. Komunisti so nadaljevali otn strukcijo. — Predlogi za redukcija višjih častnikov, kakor tudi mnogi dru. gi so bili odklonjeni. Nato Jc pričela razprava o izreku sožalja ameriškemu parlamentu o priliki smrti bivšega pred sednika NVoodrovva \Vilsona. Sklenilo s« jc sporočiti, da je zbornica globoko po. trta nad smrtjo \Vilsona in da bo objp žala temu velikemu državniku, pod ČU gar predsedstvom je Amerika nuoila Franciji in drugim zaveznikom sredi grozne vojne nenadomestljivo pomo& vedno hvaležen spomin.
ŽELEZNICA NtVV YORK-BUENOS A1RES.
Buenos Alrcs. 7. lebruarja. e. Med narodni kongres za javna dela, kl zboruje tu, ic sklenil, da sc zgradi železnica, kl bo vezala Ju/no Anictiko s Scvcrmt ter bo v Južni Ameriki šla preko držal Kolumbija, Ekuadorja, Brazilije, Bollvl. jc, Pcruanske, Paragvaja In Argcntinlio, kjer ho končala v Buenos Alrcsu. Železnica bo vkljub velikim težavam zlasti na 1500 Km dolgem oddelku proge preko Kordiljcr zgrajena v desetih letih. Iz Ncw Yorka v Buenos Alrcs bo trajala vožnja samo 7 dni, dočim je sedaj treba za isto pot po morlu 18 dni.
Inozemske borzo
7. februarja.
CUIIIB: Beograd 0.80, New-York 574, London 24.81, Pariz 20.76, Milan 25.20, Bu impošta 0.0205, Praga 10.0550, Uukar®-šta 2.05, Dunaj 0.00S125.
TRST: Beograd 20.00 do 27.10, Dunaj 0.032U do 0.0325, Prnga 0G do 00.40, Pariz 105.00 do 100.40, London 08.05 do 08.80, Now-Yorli 22.75 do 22.85, Curih 800 do 399, dinarji 201)5 do 27.20, dolarji 22.75 do 22.85, carinski franki (20 zlatih) 88.25 dn 88.75, uradni Ijčaj zlato lire 430.143.
DUNAJ: Beograd 840 do 844, Berlin 15.53 do 10.10, Budimpešta 2.43 do 2.53, Bukarešta 303 do 805, London 80C.800 do 307.800, Milan 8114 do 3110, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 3292 do 3308, P raja 2053 do 2003, Sotija 520 do 525, Curih 12.355 do 12.405, dinarji 837 d« 813, dolarji 70.800 do 71.2G0, lire 3100 do 31D.
PRAGA: Beograd 41.375, Dunaj 4.81, Rim 152.75, Loudon 150.05, New-York 84.8750.
BERLIN (v milijonih): Beograd 81.121, Milan 180.134, Praga 123.789, Pariz 197.705, London 13.154.500, Ne\v-Yorb 4.189.500.
LONDON: Beograd 370, Berlin 18 In po! bilijonov, Italija 98.75, New-York 432.81, Dunaj 307.000, Praga 148.75.
NEW - VORK: Beograd 119, Berlin 0.000.000.0024, London 432, Pariz 404.25, Švica 1744, Italija 439.50, Dunaj 0.14, Bu. dhnpešta 0.30. Praga 291.25.
TEUMINSKA KUPČIJA S KAVO.
TRST, 7. februarja: (Cene za 100 kg ne''o, brez skonta.) 7.a marc (120. 605; M «N. WR. JOURNAL* ZOPET majnik 010, 595; za julij 010, 595. za sep-DOVOLJEN.	tember 010, 595; za rlecombcr 005, B!X\
Boograd, 7. februarja, r. Minister no- Tendenca čvrsta. (Odslej bomo v informa-tranjlh del Jo dovolil, da sme v našo cijo našega trgovstva redno priobčevali d.Zavo prihajati dunajski Ust »Neues VVie- kavno terminske tečaje s tržaške blngovm ner Journal>.	I borze vsak torek, v slučaju izrednega va-
.	1 lovanja pa tudi med tednom. Ured.)
Političen položaj v Evropi
Dr. Bsuešev ekspoze v praškem parlamentu
Praga, 0. februarja. | Rusijo. Evropska politika brez Rusije Je Zunanji minister dr. Beneš je imel nn nemogoča, ravnotuko tudi ne evropski današnji seji zunanjega odseku poslanske , ndr. Skušali smo zato čini bolj odpreti zbornice, ki jo je otvoril predsednik Ne-J vrata za stik liuBije z Evropo. Veudar pa mec s spominskim govorom za predseduj- je vsako besedičenje, da bi kdo mogel
kom Wilsonom, zanimiv ekspoze o zunanji politiki In novi perijodi mednarodnega položaja. Izvajal je uied diuglm: NOVA 1'ERIJODA MEDNARODNE l-OLITIKE.
S sklenitvijo zveze s Francijo je končana prva purijoda češkoslovaške zunanje p-litike. Z nastopom socijalne vlade v Angliji, priznanjem sovjetske Itusije s strani Anglije in Italije, s pripravo novih razmer v Franciji ki s sodelovanjem Amerike v evropskih gospodarskih vprašanjih, je nastopila nova purijoda mednarodne politike, ki bo prinesla Evropi koučuo trnjeu mir.
MALA ANTANTA IN ORGANIZACIJA SKEDNJE EVROPE.
Nato je dr. Beneš obširuo razpravljal o p-incipih ixi razvoju Mule aulaute. Zveza se je dosedaj sijajno obnesla in so se povsod pokazali veliki uspehi njene politik". Mali antanti s» je posrečilo ohranili mir v Srednji Evropi v iiujkritlčncjSih trenutkih, omilila je celo vrsto konfliktov in dosegla konsolidacijo lastnih in sosednjih držav. Razmere z Avstrijo so prijateljske, napoči pa lu li čas, ko pride tudi z Madžarsko 'o pametnega pogodbenega razmerju, ker 6e strinjajo v tem države Male antante. Koncepcije Male antante bodo lake, da ne bodo vsebovale nobene osli uiti proti Madžarski niti proli Avstri-ji. Prišlo bo do organizacije Srednje Evro-p , to se pravi, do sestave novega, srednjeevropskega sistema na politični in go-
pritl prepozno, napačno. Kajti Rusija se nahaja v takem položaju, da še dulgo ni pričakovati kakih bistvenih gospodurskih rezultatov. Pričeti p: vsekakor moramo, ako nočemo vztrajati v trajui negaciji Rusije.
FRANCIJA IN NEMČIJA.
Odnošuji Češkoslovaške z Nemčijo so konsolidirani. Bili smo prva antantna država, ki je po premirju sklenila redno trgovinsko pogodbo z Nemčijo. V petih letih ni bilo niti enega večjega konflikta ki bi mogel skaliti dobre odnošajc med obema državama. Vcrzajsko mirovno pogodbo izvršujemo konsekventno ne samo mi, ampak tudi Nemčija. Upam, da bo tudi rcparacijski problem ietos rešen, ker reparneijske krize ni mogoče več zavlačevati. V našem življcnskcm in« teresu jc, dn se Francija in Nemčija sporazumeta na podlagi mirovne pogod« be. In vse kaže, da je ta trenotek bliže, kakor sc splošno domneva. Franci ia je po svojih interesih nuši republiki od vseh velevlasti najbližja. Ustvaritev di> rektnega pogodbenega razmerja pomeni torej samo preobrazictv dosedanjega stanja v pravno obliko. Zato smo dne 23. januarja 1924 podpisali znano Iran« cosko.čcškoslovaško pogodbo.
SPLOSNA GARANCIJSKA POGODBA.
Razmerje napram Angliji je kar naj. holjSe. Naša obnovitvena politika po vojni, zmerna politika napram premaga«
spodarski podlagi, pri čemer bodo vse nim državam, pomoč Avstriji in Mad>
države ohranile svojo popolno suverenost in bodo izginili tudi vsi sedanji spori.
RAZMERJE NAPRAM POLJSKI.
Dr. Beneš je obžaloval, da češkoslova-II o-poljska pogodba vsled obojestranskega razumevanja še ni stopila v veljavo. Vendar pa ni nobene ovire, da se dosi-že najprej sporazum v skupnih interesnih vprašanjih, čemer bi sledila potem ureditev razmerja obeh držav napram ostalim
žarski, odnošaji z Nemčijo, naša ruska politika, kakor tudi splošni gospodarski interesi nas močno približujejo splošni politiki Anglije. Seveda pa to še ne zadostuje za direktno pogodbeno razmer« jc. Vrh tega ima angleška tradicijonalna politika vedno krepkejše obveznosti na kontinentu, posebno v Srednji Evropi. Negotovo je šc, ali bo napravila Anglija v razmerju napram Franciji in Belgiji
vlastim. Vedno sem stremel zn tem, tla se izicmo. Naša politika ne namerava iz« 6,-ernzuinem s Poljsko še poprej, predno Pomeniti dosedanje politike napram An
vstopi Rusija v evropsko politiko. Delo v: 1 bom zato tudi, da se prekinjeno delo čimprej obnovi.
ITALIJA.
Italija je edina zvezna velesila, ki Je neposredni sosed Male antante. Med vojno je bilo naše sodelovanje lako intimno, da češkoslovaška politika lega ne more ln tudi ue sme nikdar pozabili. Važen faktor. ki odločuje o Češkoslovaški politiki, te tudi sosedstvo Italije in Jugoslavije. Zalo smo tudi z veseljem pozdravili pred kratk im sklenjeno pogodbo med Italijo ln Jugoslavijo.
EVROPA IN RUSIJA.
Eno najvažnejših poglavij češkoslovaške politike zadnjih pet lel tvorijo oduošajj z
gliji, ki ostane zato v popolni harmoniji z angleško politiko kakor dosedaj. Po« godba s Francijo nas v tem oziru čisto nič ne ovira, kar uvidevnjo tudi že v Angliji. Načrta splošne garancijske po« godbe nc bomo nikdar opustili, ampak bomo dosledno delovali še naprej za njega. Naša pogodba s Francijo ni niti protinemška in tudi nc podpira franco« skega imperijalizma. Izzvala jc siccr spo« četka močen odmev v Evropi, toda po naših pojasnilih jc nastopila kmalu zo« pet popolna pomirjenost, posebno šc po sklenitvi sporazuma incd Italijo in Jugo« slavijo.
Dr. Beneš jc končal svoj ekspoze z besedami: »Govoril sem odkrito in ni« sem ničesar zamolčal«.
Priznanje Rusije
Danes stoji Evropa v znamenju pri enavanja sovjetske ruske vlade. Poljska je storila to že pred časom, od zapadnoevropskih držav je | .va de j iure priznala sovjete Macdonaldova Anglija, kateri je sledila ItaJija. Kdo Dride sedaj na vrsto?
Od vseh strani so se tekom poslednjih mesecev čule sodbe in predlogi, da je priznati sovjetsko vlado, tnko da je malo dvoma, da bi res ne bila v kratkem Rusija priznana od celokupne Evrope. Tudi v siecr zelo trdovratni Franciji že računajo s tako možnostjo. Le Amerika Ee vedno iz-jnvlia, da ne more in noče priznati vlade, kj ne stoji na demokratičnih načelih.
Ko je bilo v prošlem mesecu na konferenci Male antante v Beogradu stavljeno na dnevni red vprašanje priznanja sovjetske Rusije, so se oglasili nasprotniki z vso vnemo. Oglasili so se tudi ruski protiboIj$eVi5ki krogi. med niimi rravkar umrli Roilzjnn-ko, predsednik bivše ruske dume. ka-terosra protest, izrečen v ime Slovan-stva, je bil zato tem pomembnejši.
In evtular vsi ti nasprotniki niso mogli prinesti prepričevalnih argumentov proti priznanju. Zakaj danes priznanje sovjetov koma i da še ?,omeni ojačen'e sovjetske vlade. Sovjeti so vzdržali svoje gospod st vo ,>roti nr>-traniiin svojim nasprotnikom in proti poskusom intervencije od zunaj: njihova vlad se je utrdila v onih hudih bojih in v zadnjih letih priznavajo vsi poznavalci današnje Rusije, da se boliševikom domačih nasprotnikov absolutno ni bali. Na intervencijo od znnni -'anes gotovo nihče več ne misli. Vidimo tedaj, da stoji sovjetska vlada danes absolutno trdno. In vendar je Evropa do danes ofieijalno ni poznala, je de iure ni priznavala. Sovjetska vlada se je toliko utrdila, da ji ni treba iskati šc nadaljne ojačitve s pomočio ofieiialnega priznanja s strani« kapitalistične* Evrope. V tem poorledu so lahko nasprotniki priznanja mirni: v stvari je zadeva takore-kofi snrno konstntacija neoporeCnega delanskega stanja.
Povsem druga pa je stvar, ako si ogledamo gospodarskopolitično ozadje 6Driiaznenia med Rusiio in Evrouo.
Saj baS računanje z obnovo gospodarskih stikov je oni moment, ki jc bil za kapitalistične države meroda-jen, da so delale za priznanje še pred socijalistom Macdonaldom Priznanje de iure naj bi tvorilo le uvod v priee-tek normalnih trgovskih stikov z Rusijo, ki so potrebni ne le z egoislične-ga stališča vsake posamezne evropske države, marveč tudi in še predvsem v svrho splošne evropske sanacije. Evropi jo treba ruskega žita, ruskih sirovin in pa ruskega trga.
In vendar si upamo trditi, da niti v oziru priznanje samo še ni odločilnega pomena Saj vemo, da so se poskušali ustvariti trgovski stiki med Rusijo in nekaterimi evropskimi državami brez ozira na politične in da so se taki stiki že pričeli, a ne z velikim uspehom. Težišče problema ne leži v Evropi in njenem razmerju do Rusije, marveč v Rusiji sami.
Mnogi politiki in narodni gospodarji so že davno izrekli sodbo, da se ena komunistična država ne more držati mod samimi »kapitalističnimi*. Dosedanji potek gospodarskega razvoja v sovjetski državi kaže na potrditev gornjega izreka. Bolj"eviki so morali pustiti zopet svobodo in zasebno last za notranjo trgovino: ta smer, ne pa novo ekonomske politike, pa jo povzročila že hudo krizo v sovjetskih krogih samih, ker je praktično pokazala obnovitev starega stanja in je [tokazala znova neljulio nesorazmerje med bogastvom in revščino. Koinunl stično pa se vodijo še vedno vtmnja trgovina in velika industrijska ter prometna podjetja, torej baS ono. kar pride za evropski kapital v poštev. In sedaj nastaja glavno vprašanje, ali bo mogoče tu sodelovanje vnanjih podjetnikov, pri današnjih notranjih ruskih razmerah, ki ne pripuščajo ne polno politične, ne socijalne, ne gospodarske svobode, zlasti ako vlada med pogodbeniki tako veliko načelno in stvarno nezaupanje. Dosedanje Izkušnje, ki se potrjujejo tudi z najnovejšo razprtijo v boijševički stranki snini, j nas silijo v skepso. Ako pa so pomisleki utemeljeni, tedaj astarie vse giba-i lo priznavalno akcije problematične j vrednosti.
j Seveda, ako se priznanje splošno j izvede, nastopi nova ruska diploma-I cija do evropskih nrestolicah iu na-
posled se pojavi tudi v Društvu narodov. Gotovo je, da bo tamkaj porabila vsako priliko, da |K>veča obstoječa nasprotja mod evropskimi narodi, toda inerodajna je tudi v tem jioglodu naposled dejanska moč, s katero razpolaga diplomacija. In tudi ta moment nas vodi na koncu koncev nazaj v Rusijo, k njeni notranji strukturi. Tu in le tu je ključ situacijo, tudi po priznanju.
Jugoslovensko-nemški sporazum v Italiji
Enoten nastop obeh narodnostnih manjšin v bodočih parlamentarnih volitvah, e. — Trsi, 6. lebruarja
Naš narod v Italiji more beležiti danes dva res razveseljiva dogodka: na eni strani jc te dni prišlo med Jugoslovani in Nciuci do dogovora glede skupnega nastopa pri bodočih volitvah v rimski parlament, na drugI strani pa se je na sestanku zastopnikov vseh primorskih ju-gosluvcnsklh političnih društev, ki sc jc vršil v Gorici ta ponedeljek, dosegel popoln spurazuin za enoten nastop vsega naroda v v6liln! borbi.
Jugoslovcnsko-ncinškl dogovor glede skupnega nastopa pri bodočih volitvah obstoji v tem, da boste obe narodnostni manjšini tvorili za volitve enotno volilno skupino, ki bo predložila svojo kandidatsko listo v dveh volilnih okrožjih, primorskem In benečanskem, In tako zadostila tozadevni določbi novega volilnega reda. Lista ho Imela v obeh volilnih okrožjih znak, lipovo vejico In planinko, navzkriž položeni. V benečanskem volilnem okrožju bo izkazovala samo nemške, v primorskem pa jugoslovcnske kandidate. Za predložitev liste potrebnih 300 volil-skih podpisov preskrbe Nemci v svojem Jugoslovani pa v svojem volilnem okrožju. -
S tem dogovorom Jc obema narodnostnima manjšinama omogočena udeležba pri volitvah, ki bi bila drugače vsled določbe volilnega reda, da se pripuščajo k volitvam lc stranke, skupine, ki pred-ložc svoje kandidatske liste vsaj v dveh volilnih okrožjih, že a prlorl Izključena, ker ste po vladni volilni geometriji obe narodnostni manjšini porlnjcnl vsaka zase v eno samo volilno okrožje. Izven katerega nimata toliko svojih pripadnikov, da bi sc moglo dobiti dovoljno število volilccv za podpis kandidatske liste. Prvi predpogoj za udeležbo pri volitvah jc s tem dogovorom podan.
Ko sc jc doseglo to, je bilo pač popolnoma dosledno, da sc je mislilo takoj na to, da ta uspeli nc ostane brez končnih dobrili sadov. Kdor jc le količkaj zasledoval naše narodno življenje v Primdr-ju, jc moral opažati, knko sc čim dalje bolj ločijo duhovi In cepijo vrsic našega naroda, ter jc gotovo s strahom pričakoval, kak razkroj prinesejo šele volitve. Bilo je gotovo ljudi, in ne malo, ki so bili trdno prepričani, da bo udelčžba našega naroda pri volitvah sploh nemogoča zaradi njegove vsestranske razcepljenosti. In vendar jc prišlo drugače! Ves naš narod v Prlmorju nastopi pri volitvah popolnoma enotno, po enotnem načrtu, za enotno listo. Živa potreba enotne narodne obramhe je premagala vse pomisleke, pa naj so bili katerikoli naravi, šla Je preko oseb in struj ter Je zedlnlla ves naš narod v trdno sklenjeno enotno fronto.
Vse politične organizacije našega naroda pošljejo svoje zastopnike v širši volilni odbor, ki Izvoli potem iz sebe ožji odbor, kateremu bo poverjeno vodstvo vsega volilnega dela. Na sestanku v Gorici sc jc le šc izrazila utemeljena želja, da naj bi kandidatska lista ne vsebovala oseb, ki so intenzivneje sodelovale v dosedanjih medsebojnih sporih. In tej želji sc bo gotovo tudi ugodilo.
Tako more naš narod v Prlmorju zopet upati, da iz bodočega volilnega boja ne izide brez uspehov, zlasti če bo Mussolini, kar je v resnici pričakovati, držal svojo slovesno obliuho, da sc bodo volitve vršile brez nasllstcv, In če se ne bo dogajalo, kakor pri zndnilh volitvah, ko so nevidni duhovi ponoči menjavali glasovnice v volilnih žarah. Ako Izvzamemo slovenske fašiste, ki bodo, kar jc žc gotova stvar, Imeli svojega kandidata v pravkar z viteškim redom Italijanske krone odlikovanem učitellu Vinku Band-ISti na splošni fašlstovskl listi, pojde nal narod od Triglava do Zadra do zadnjega volilca v boj za kandidatsko listo jugoslovcnske stranke.
S kakšnim uspehom?
Naš narod tvori dobro četrtino vsega prebivalstva, torej tudi dobro četrtino volilccv primorskega volilnega okrožja. Ce večinska stranka (fašisti) dosežejo nad eno četrtino glasov ln dobe 15 mandatov, Jih ostane za vse ostale liste še 8, za katere se bo borilo poleg Jugoslovanov še j kakih pet strank, vseli slabcjšlli od Jugoslovcnske, In teh 8 mandatov sc razdeli proporcijonalno po številu glasov. Če bi nc bilo nasllstcv in sleparstev, bi račun za nas nc kazal slabo.
Upajmo torej, da ne bo konec volilnega gibanja za naš narod v Prlmorju manj razveseljiv kot njegov začetek!

Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Politične beležke
4- PregrupacUa v federalističnem bloku. V zadnjem »Slobodnein Domu. Radič znova obrača palcc in postavlja na Indeks troje dnevnikov, ki so doslej uživali njciuvo milost. O »Obzoru. In »Ju-tarnjem listu* razodeva, da sta — v Pa-šičcvl službi lu da jima bo »nepošteno In blazno protilirvaisko In protlseljaško pisanje prineslo sizurno propast.* Demonstrativno pa Radič navaja »Hrvata, kot antipoda «Ob7.om», čeprav sta oba, I »lir vat. i »Obzur«, zaje-Jničarska organa, samo da — različno pišeta. Poleg gornjih dveh dnevnikov Je zadela težka usoda Radlčcve ncinilovtl tudi dr. Koroščcvcga t Slo vehe zato, ker Izročitev Reke nc smatra za Izdajstvo ter se sploh v tem obnaša le malo bolje kakor beograjske novlne...* Nadele preti Radii svojemu zavezniku dr. ffn'oteu ln »njegovim klerikalcem, da bo v vsako slovensko selo poslal po vei radieevskih scljukov, ki bodo temel/ito pojasnili in neusmiljeno ožigosali Javne 'n lujne Pašlieve poma-gaie.t Tajni po^agačl — aha, to so klcrikalci. Lepa reč ta konsolidacija, ki Jo siccr patetično pnvdarjajo federalistična glasila, ne lzvz«"«<i seveda »Slovenca«. — istočasno Radič v »Slobodncm Domu. ostro napada papeža, ker se Je v reškem vprašanju postavil na Italijansko stališče. Clm ic to storil, sta mu bila dva brezbožna In nasilna beograjska ministra več vredna kakor ves hrvatski katoliški narod. Zato se odslej ne sme v hrvatskem narodu pojaviti niti svečenik niti lajlk, ki bi skušal Hrvate še prepričevati, da je rimski papež politični prijatelj Hrvatov In da Hrvati morajo voditi katoliško politiko.
+ «Slobodnl Dom* o politični situaciji Radič ne upa z barvo na dan. Njegov »Slobodnl Dom. prlobčuje lc kratko lzvestje, Iz katerega se ne dl ničesar toč-nejšega razbrati o rezultatu kontcrcnce med njim In dr. Lorkovlčem. lzvestje pravi, da sta polne 4 dni pretresala vsa glavna politična In taktična vpiašanja, z največjo pomujo pa reško vprašanje In Pašlčevo Izdajstvo, lzvestje nato kom-plimentira »stari italijanski kulturi, književnosti, umetnosti In glasbi., povdarja pa, da »hrvatski narod nikoli nI Imel zaupanja v Italijansko diplomacijo. Posvetovanje Radiča In dr. Lorkoviča ter njuni sklepi značljo velik korak k Izvoje-vanju hrvatske narodne In države samostojnosti, tako končuje poročilo. In to je vse. Ni verjeti, da bi se radikali ustrašili Radlčcvcga In Lorkovlčcvcga šepetanja med štirimi očmi.
+ Ministrsko cvetje. Minister ver dr, Janilč Je ob svojem bivanju v Zagrebu predaval v akademskem radik.dsk«r. klnbu o političnem položaju. V zven » svojim boravkom v Zagrebu je p wed il. da sc bodo škofom vrnila vclcp-,*.e3tva. ki jih tišči agrarna reforma. Nate je ri*.-pravllal o ustavi in sc izjavil za ncdeii'-vost Slovenije, ker sc boji premočne -.cm ške opozicije v mariborski obla*'i. Dalmaciji bi sc eventualno lahko dala avtonomija, toda bi se ona sama zahvalila zanjo, ker le pasivna pokrajina. Za Hrvatsko bi sc končno lahko post2<'i| minister, kar bi pomenilo nekaj več ki.t ban. Končno je dr. Janjič Ironizirs. opozicijski blok In dejal o svojem duhovnem so-hratu dr. Korošcu, da sedi na štirih blokih: na slovensko-klcrlkalncm. feder^u. stičnem, opozicijskem In kieto---i-;;kM-ncm. Glede hrvatskega vprašanja dr. Ia-njlč nI v skrbeh, češ: rešilo se ho no sebi, ko Hrvati stopijo — v radikalno stranko... Minister dr. Janjič si ni mislil, da bodo njegove zar'~iive Izjave utegnile dati povod za kako intcrcclacijo. No, ko je dospel naza' •• Beograd, ga lc žc dcscgcl uptt soi-!a"«ti Divca. kako more o poedlnih vpr»'»r.'|h splošne vl»-l. nc politike, osobito glde aer-fe -cfor-mc, iznašati kurloznt osebna mr"-ia. ki nasprotujejo mišljenju vlade, čije član jc sam.
+ Zasačenl. Pila mučno Je naši SLS, da smo io zasačili na ljubimkanju z radikali. Ogorčena je seveda, kakor vse za-sačene devicc in vprašuje kaj Je ona zase dosegla na opozicionalen račun. Imenovanje g. Sporna, rešitev rekurza zaradi Mestne hranilnice, »Kmetijska družba, to so bonbončki za klerikalne tigre, bon-hončkl na škodo gospodarskih Interesov Slovenije. To taktiko naše dične SLS pa so začutili šc drugi faktorji in danes Zagreb razglaša, da nima zaupanja v posredovalno ulogo SLS vsled njenega ne-čuvenega egoizma. Tako prillčno spoznavajo vsi, kakšna je SLS. Radič zdaj grozi, da pride v Slovenijo, da pobere Korošcu volllcc. Kako bo SLS postopala proti njemu, ko ga je do danes tako hvalila.
+ Potrpežljivost naSa bo prenehala 1 Glasilo Jadranske banke nas Imenom SKS In NSS šc vedno napada, da popravi skrahlranl svoj kredit. Potrpežljivost, ki smo Jo Imeli z zločinsko družbo okoli »Jadranske banke, nas ho minula. Bo pač treba drugovc g. Kalča zopet od bližje pogledati.
ki bo dne 0. t. m. ob 8. url zvečer v piv sebul sobi Narodnega doma v Brežicah.
V	Urcganl pri preilcah se vrti v ne. deljo 10 t. m. ustanovui občni zbor k. o JDS. Kot poročevalec iz centrale pridi dr. Rnpe.
V	Radomljah se vrši istega dne o)
8. popoldne v salonu gospoda Jermana [ ven shod demokratske stranke. Prijatelji in somišljeniki vljudna vabljeui.
Po svetu
—	Pogreb predsednika Wllsona. jj
Waahingtona poročajo: V sredo popol. dne je bilo z velikanskimi svečario.-tmj truplo \Vilaona položeno v katedrali ti, Petra in Pavla k večnemu počitku. Po. greha so se udoležili predsednik Conlij. ge, člani ameriške vlade in ves diplomat, skl zbor. Od treh do Štirih popoldne Jj bil v vsej Ameriki uslafljon vsak pa. »lovni promot in zaprte so bile vsa šole, banke in delavnic«.
—	Podkarpatska Rusija In Zveza na. rodov. V smislu svoječaanoga sklepj mora češkoslovaška vlada pciiudično in. formirati Zvezo narodov o sukcesivnani uvajanju avtonomije v Podkarpataki Ru siji. Pariški sestanek trojice za proučj. vanje manjšinskih vpratonj je te dni vzel zadnje češkoslovaško posojilo z zado-voljstvom na znanje. Volitve za p.-irli. mont in senat na avtonomnem ozemlji Podkarpatska Rusije 80 hile prvo'no določene za mesec maj, a so sedaj zaradi neugodnih klimutičnih razmer preložena na nedoločen čas. (Copo.)
—	Rusija v znamenju Lenlnizma. Po vsej Rusiji so vrši propaganda, da ti Leninovo ima za večne čase spoji z ra, sitim življenjem. Mnoga mesta in vaai dobila njegovo ime. Peterhufskl sovjet je vložil prošnjo za prekrstitev imena « Lenjinsk. Na ukaz vlade se zbirajo po vsej državi prispevki za postavitev spomenika rdečemu carju. Slovita inoskov. aka Rumjančevska biblioteka ee bo im«. novala odslej »Uljanov-Leninova aploj. na javna biblioteka«. Moskovsko udr«. lenje proletarskih književnikov bo izdalo almanah, ki bo ves posvečen Leninu, poštni komisariat pa bo izdal znamk« z Leninovo sliko.
—	Težka železniška nesreča na Pol]« sl-cro. Na progi Peirikov - Censtohovi je zavoz.il dne 5. febr. osebni vlak v skti-pipo delavcev, ki ao čistili piogo. Deset delavcev je bilo ubitih, 2 težko ranjena.
—	Gantlhl Izpuščen Iz zapora. Znan! /odja indijskih nacionalistov, Gandlii, ki je bil zaradi protiangleške propagande obsojon na 6 lel zapora in je preatal Se dve leti, <e bil izpuščen, da ee podvrže operaciji zaradi vnelja elepega čre-7csa. Zavezali se je moril za to, da bo '.ača-.eo opustil vsako agitacijo proti tng'eJM v'adi. Med indijsko inteligenco ae je začela velika propagando, ki naj pritisne na ae.glo^ko vlado, da Gaudtii-;u odpusti še preostali dol kazni.
STATIS 1'IKA PREBIVALSTVA ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE.
Uruduu statistika izkazuje, da Imajo med uarudi Ctaiioslovuške republike uaj-manj otrok Nemci, največ Itusiul (Itusij, zalo pa dočaka uied Nemci puvprcčuo največji odstotek ljudi visoko starost (nad UO let), dočim duseže uied Poljaki iu Itu-siui (Rusi) (o starost uujmanj ljudi.
Ulrok pod 1-1. letom je bilo med češkoslovaškimi državljani:
Iz demokratske stranke
Seja eksekutiva ljubljanske in mariborske oblasti. V soboto dne 0. t. m. se vši seja eksekutiva ljubljanske ln mnri-borslte oblastne organizacije JDS. ob 8. popoldne v Celju. Vse gospode člnne eksekulive vljudno naprošamo, dn se soje sigurno udeleže. Iz Ljubljnne se odpeljemo skupno z brzovlnkom ob 12. uril
Krajevna organizacija JDS. t Broli-cali vabi na redni sestanek somišljenikov.
	dečkov	deklio
nemških	28-23 %	25-28%
češkoslovaških	80-75 %	28 28 %
Židu v sk i h	82 UD %	81-27 %
madžarskih	83-20 %	80 95 %
poljskih	84 00 %	82 08 %
rusiuskih (ruskih) 39 37 %		80 85 %
Slurosl uad UO let dosežejo		med češko-
slovaškimi držuvljuui:		
	moških	žen
Poljaki	5 8li %	6 tio %
Rusiui (Rusi)	7-11 %	5-7D %
2idje	907 %	8-31 %
Ceuoslovaki	8-44 %	9 82 %
Madžari	001) %	9-82 %
Nemci	9-80 %	1115 %
Dne 15. februarja	1921. Je bilo v re-	
publiki:
samskih 54 08 %, ln sicer 57 93 % moških iu 5223 % žen;
oženjeuih tomožeuili) 87-80 %, in sicer 38 38% moških iu 30-3o % žen;
ovdovelih 7 82 %, iu sicer 3-30 % mo-škiu in 11-01 % žen;
ločenih U 80 %, iu sicer 0-87 % moških iu U'40 % žen.
Povprečno največ samskih je bilo v Sle zijl, najmanj ua Češkem, največ ožeiijenlh (omožeuih) ua Slovaškem, najmanj v Sle-zijl, ovdovelih največ na Češkem, najmanj v Sleziji, ločenih uajveč na Češkem, najmanj ua Slovaškem. — Najbolj zgodaj a« ženijo in možijo v Podkarpatski Rusiji in n« Slovaškem, najpozneje na Morav-skem (in na Češkem), med njimi Nemci najpozneje. Sto let starih je bilo v Češkoslovaški republiki 7 žen in 1 mož (vsi na Slovaškem razen ene žene na Češkem ln ene na Moravskem).
Ločenih je bilo pri zadnjem ljudskem štetju 0-80 % vsega prebivnlstva, In slrel 0 37 % mož ln 0-4 % žen, največ na Češkem (0 53 %), nnjmnnj na Slovaškem (019%), največ med Nemci (0-52%) i" Cehoslovnkl (0. 8(1%), najmanj Poljakot (0-16 %) lil Rusinov (017 %). Ločenih J« bilo v vsej republiki 28.844 mož I' 28.509 žen.
Po spolu Je v republiki za 404.100 vel žen nego mož.
«JUTRO« št. 34
3
Petek A H. 1924
asi
Mariborske knjižnice
U skromnih začetkov sta se razvili v Mariboru dve javni knjižnici: »Ljudska knjižnica« in »Studijska knjižnica«. Obe stalno napredujeta. »Ljudska knjižnica« uprav skokoma. »Studijska knjižnica« je sestavljena iz knjižnice »Zgodovinskega društva« in nekaterih manjših knjižnic. Zato jc v nji najbogateje zastopana zgodovina. Skoraj popolna je literatura 9 zgodovini Štajerske. »Studijska knjiž« 0ica» pa nudi najpotrebnejše pripomoč« !ce tudi znanstvenikom drugih panog. |uia kompletne »Novice« in druge peri« jodične listo tz naše preporodne dobe ter vse količkaj važne slovenske knjige, ki zanimajo literarnega zgodovinarja, profesorja slovenščine in dijaka, kateri li želi razširiti obzorje, ki mu ga šola ie odpira. »Studijska knjižnica« je so ji i preurejena, dasi registracija knjig vsled pomanjkanja osobja še vedno ni dovršena. Število zvezkov presega deset tisoč. V knjižnici je mestna občina na< itavila knjižničarja g. D. 2unkoviča in pomočnico, zelo inteligentno rusko be« gunko. Obisk je dober; povprečno pri« haja 15 oseb na dan. Med rednimi obi« (.kovale! so srednješolski profesorji ln dijaki. Cesto obiskuje knjižnico tudi in« tellgenca z dcJclc, ki sc iz tega ali one« ga vzroka zan'm.1 za znanstvene knjige. Tako »Studijska knjižnica« v polni meri izvršuje naloge, ki jih izraža že njeno ime. Uvcrjcni smo, da se bo čez nekaj desetletij razvila v mogočno in vplivno kulturno napravo, ki bo dokazala Nem« ceni, s katerimi se tu na meji stikamo, da je naša »provinca« takisto kulturen in inicijativen činitelj v narodnem živ« Ijenju, kakor Je bila nemška provinca. Naše kulturno delovanje In snovanjo se ne bo centraliziralo; akumulatorji naših duševnih energij bodo tudi v manjših mestih. Idealizem, ki ž njim premagujemo začetne težave, je najbolj« še znamenje, da je v nas obilo žlvljen« >ke moči.
Če je razvoj »Studijske knjižnice« bolj počasen in soliden, pa je razvoj »Ljudske knjižnice« skoraj revolucijo« narcn. Kdor je videl knjižnico pred dvema letoma ,in kdor si jo ogleda da« nes, mora občudovati, kaj tahko stori inicijativen knjižničar, če so loti dela s tako vnemo, kakor se ga je oprijel sc« ■lanji vodja g. dr. A. Rcisman, ko je leta 1921 prevzel omaro zaprašenih knjig. — fe dni smo na občnem zboru «Slovan« čitalnice« slišali njegovo poročilo, '.'ovedal nam Je, kako je s skromnimi -redstvi — z darovi po nekaj dinarjev — ustvaril knjižnico, ki šteje 4025 knjig Tc knjige pa ne leže v omarah in sto« jalih, temveč neprestano krožijo od tok do rok. Knjižnica je namreč nena« vedno živahno obiskana. Povprečni o« bisk v eni izposojcvalni uri izkazuje po i00 do 150 članov, ki si izposodijo do 200 knjig in še več. Ime knjižnica pove dovolj o njenem značaju in programu; to je naprava, ki jc posvečena izobra« žcvanju najširših ljudskih slojev. Vanjo se zatekajo vsi, ki čutijo potrebo čitati. in reči moramo, da jc teh veliko več, nego si običajno mislimo. Zanimiva je statistika izposojcvalcev po poklicih. — Največ je državnih nastavljcnccv (223), nato slede dijaki (291), zatem zasebni nnmcščcncl (115), obrtniški pomočniki (102), zasebniki (88). obrtniški vajcnci (32), trgovci (28), obrtniki (24) in tr« govski pomočniki (14). Vrhu tega vodijo poseben seznamek za sokolski naraščaj, »'i ga je vpisanega 163. Knjižnica šteje 2290 slovenskih, 540 srbohrvatskih, 146 čeških in 1049 nemških knjig in pa 342 revij.
Naj navedemo Iz poročila vodje knjiž« oice sledeči značilen pasus:
»Zavedamo se v polni meri dobrih in dabih posledic knjige. Zato je iz knjiž« lice izključen vsak šund, vsaka spre
jets knjiga mora prej v recenzijo. Ve« mo pa tudi, da vsaka dobra knjiga ni za vsakega, zato vprašajo knjižničarji iz« posojevalca po stanu, starosti in pred« izobrazbi, posebno mladino, in potem dobi čitatclj primerno knjigo, katera ga pri čitanju resnično zabava in vzgaja srce in dušo«.
Knjižničarske posle opravljajo dijaki, ki bodo imeli kasneje dovolj prilike, da uporabijo pridobljene izkušnje pri orga« nizaciji ljudskega knjižničarstva širom naše domovine. Zakaj mi smo prepri« čani in naj to posebej podčrtamo: Kakor se je čitalničarstvo preživelo, tako knjiž ničarstvo šele dobiva svoj pravi pomen. Organizacija ljudskih knjižnic je ln pa ostane ena najvažnejših ljudsko>izobra« žcvalnih nalog. V tem oziru nam nudijo drugi manjši narodi obilo lepih vzgle« dov in vzpodbude. Koliko sc na primer stori na Češkoslovaškem! 2e sama ar« inada vzdržuje 334 knjižnic z 223.143 zvezkov, dočim za knjižnice na deželi, po mestih, trgih in vaseh, skrbi cela vr« sta močnih organizacij. Knjiga bo ostala tudi v bodoče najsilnejše izobraževalno sredstvo, šola odraslih. Ljudsko knjiž« ničarstvo je tedaj nesporno važen čini« tclj v kulturnem življenju naroda. Na« predek mariborske »Ljudske knjižnice« je dober vzgled onim, ki hočejo in mo« rujo organizirati naše ljudsko izobraže« valno delo. Trav je bilo, da je »Čitalnica« dala proste roke dcluvnemu in smo« treno delujočemu vodji, ki je izrabil vsak razpoložljiv pripomoček, da je obu dil zanimanje za »Ljudsko knjižnico« in zbral potrebna sredstva. O ugledu »Ljud ske knjižnice« pa najlepše priča dejstvo da ji je mariborski občinski svet soglas« no nakazal 15.000 Din podpore. Po na« čelu: »Vsakemu svojci« je treba g. dr. A. Rcismanu izreči toplo priznanje jav« nosti za kulturno delo, kl ga vrši z »Ljudsko knjižnico« ne le za sedanjost, temveč tudi za bodočnost. Kajti o nje« nem razmahu in trajnem obstoju smo trdno preverjeni.
V bodočih desetletjih se bo nemara pokazalo, da sta bili »Studijska knjižni« ca« In »Ljudska knjižnica« zarodka vc« like javne kniižnicc, ki bo urejena po vzgledu velikih ljudskih bibliotek, ka. kor jih oskrbuje država aH občina v vseh večjih mestih v Nemčiji, Franciji in Angliji. Cclo sovjetska Rusija se za« veda, da ima država v tej smeri važne naloge. Tudi pri nas ne bo mogla iti bodočnost mimo in preko tega, kar jc bilo ustvarjenega prva leta po prevratu. Za sedaj pa želimo samo to, da bi se zasebna inicijativa uveljavila pri obeh javnih knjižnicah v Mariboru s tisto vnemo kot se je doslej.	D.
Za kardinala s 3 prerivajo
Izmed 64 kardinalov, ki jih šteje vatikanski register, Jc nič manj kot 33 Italijanov, ostali so raznovrstnih naredno-stl. Med slednje pridemo končno tudi ml, katoliški Jugoslovani, ker sc nam obeta kardinal. Jc pa zadnje dni med višjimi duhovniškimi krogi obilo prerivanja, komu posaditi na glavo kardlnalskl klobuk. »Politika« navaja v svojem dopisu Iz Zagreba, da je minister ver dr. Janjlč predložil zagrebškega nadškofa dr. Ba-uerja že z ozirom na njegovo osebnost in »rang«. Medtem pa Jc uspelo dr. Ko-rošču s svojim vplivom v Vatikanu »pro-turatl« željo, da kardinal bodi dr. Jeglič, ki ga baje kandidirajo jezuiti.
Intrig med »brati v Krlstu« sc Javnost niti predstavljati ne more. Dočim je dr. Korošcu žc uspelo, da Je na Krk spravil dr. Srebrniča, ogorčenega nasprotnika glagcllce, čeravno je Krk vedno bil naj-jačje njeno zatočišče, sc skuša poleg Ime novanja dr. Jegliča za kardinala doseči še te, da bi sarajevski škol dr. Sarič bil
imenovan za nadškofa v Zagrebu kot naslednik še živečemu dr. Uauerju... Ko se Jc nedavno v Sarajevu mudil nuncij Pclcgrlncttl, mu jc dr. Sarič priredil nad vse časten sprejem in stvar uredil tako, da se je priglasila posebna dcputacija, ki je ob nuncijevl navzočnosti pozdravila dr. Sariča z željo, da pride v Zagreb za nadškofa, dr. Jeglič pa da bo imenovan za kardinala.
Dr. Korošec kot politični Impresarlo svojega kroga seveda v posebni Izlavl, kl Jo je dal »Politiki«, navaja, da Imenovanje kardinala sploh ni na dnevnem redu In da se je stvar spravila v javnost lz političnih razlogov. Ne taji pa intrig tem več povdaria, da Je vprašanje kardinala Itak čisto interna cerkvena zadeva... Visoki ccrkvcni gospodje sc torej Interno prerivajo za kardlnalski klobuk. Ko bodo spletke dozorele, bo Vatikan Izvršil svojo funkcijo ln vse bo zopet složno v Krlstu. Vatikan pa bo zadovoljno kvitlral udanc zahvale, da le JugoslavIJ! dal — pomislite! — kardinala.
Tudi če je meso slabo, ali ga je malo ali nič, dobra gospodinja ne da na mizo slabe juhe, ampak vsikdar izvrstno, ker jo vsikdar okrepča z izvrstnim nJuhanom"! m
Pa pride zal študent...
Ljubljana, 7. februarja
Prelepa Monika se jn znala tako lepo posmejati! Pa je zapičila svojo črne zvezdico pod zaokroženimi obrvmi sedaj sem, sedaj tja. vljudno pristopila. in vprašala z ljubkim nasmeškom: »Se četrt?« In dobila je vedno prijazen, pritrjevalni odgovor. Tako je naša Monika zapoljavala goste dan za dnem in godilo se jo dobro obema: gostilničarju in njej. Po enajstih sta štela lepe denarce, vmes pa jo bilo še kaj drugega. Sicor pa ne vemo, aH Je delala to iz ženske kapricijoznosti, ljubezni ali iz navado. Pa naj bo že, kakor hoče! To se je godilo dolgo, dolgo.
Nekega dno pa je vstopil v krog gostov, ki so bili vedno deležni samo ljubkega nasmeška prelep Monike, živahen, črn študent. Ah, ah . . . študent! Na mah se je Monika spremo-nila. Kakor bi spustil vraga v njo, je pričela glodati po drugih gostih tako temno, di jih je često objela nevilja, ki pa je izhajala seveda samo iz črnega ljubosumja in zavisti. Ta prokleti študent! Prišlo pa jo še drugače. Tudi Monikin gospodar gostilničar je padel , v nemilost. V hiši je nastalo gorje in i pretila je katastrofa. Monika je zbrala vse sladkosti v nasmeške črnemu | študentu. Nevarnost jc rastla in rast-la, ljubezen kipela in prišla do izbruha v skrivni kamrici prelepo Monike.
Nesrečna usada je namreč hotela, da sta trčila ljubosumni gostilničar in zapeljivi študent ravno tam skupaj. Oba sta nairrbančila čelo in videlo sc je, da bo hudo. Prelepa Monika pa jc kukala na svoja viteza izpod odeje in se tresla v pričakovanju. Za zabavo jo bilo poskrbljeno v dobri meri. Kakor na povelje. Rta dvignila oba roke in se pobožala in popraskala za ušesi s precej glasnim pokom. Nato sta se pogledala še svetieje in urni študent je odskočil k lavoarju. Dvig-
nil ga je iz »tečajev«, poskrbel svojemu staremu tekmecu kratko in hladno pršuo kojielj, vrgel že zaljubljen pogled na svojo tresočo se ljubezen in iiajd po stopnicah. Prisiljeni tuš pa je Cerbera deviške Monike še bolj raz-Ijutil. Skočil jo za njim in klical stražnike na pomoč. A muhasti stražnik jc brzo spoznal situacijo. Uvidcl je, da se lov na študenta Don Juana ne bo izplačal in zato tudi ni potegnil svojega meča iz nožnico. Le, da zadosti svoji vesti in postavi, je oblete! več cestnih oglov, doklor ni prispel končno do hiše In sobo, kjer ga je čakala postelja. Legel je, kakor vsak spodoben človek in zadremal. Pravijo, da je še isto noč sanjal o MonikI št, 2.
Monika Št. 1 pa je morala na sc-manji dan. v sredo, iz biš->. Ali ni to tragično? Prisegla pa jo, da si bo v prihodnjič izbrala raje blondina . . . so zvestejši!
Pogreb Alekso Santlča.
Dne 4. t. m. se ic vršil v Mostam pogreb velikega pesnika Alckse Santlča. Mesto Je bilo odeto v žalne zastave. Na tisoče In tLsoče ljudi je pribltclo Iz vseli krajev, da sc poslovc od velikega pokojnika. Na krsto Jc bilo položenih nebroj vencev. Ob pokojnikovi glavi se ie nahajal kraljev vcncc z napisom »Alcksl San-tlču — Aleksander«. Pogrebna povorka je bila ogromna: šolska mladina. Sokoli, skavti, godlie, vsa mostarska kulturna udruženja, dcputacljc, predstavniki civilnih in vojaških oblastev in ogromna množica ljudi. Od »Srbskega doma«, kjer lc ležalo truplo na mrtvaškem odru, pa do groba, ie govorilo 15 govornikov. V Mostam so bile zaprle vse trgovine In Javni lokali. Sprevod Jc trajal 5 ur. Narod se jc s solzami poslovil od svojega velikega pesnika. Mostar doslej še nI videl tako impozantnega pogreba.
Puščavnik pr] Beogradu.
Urednik beograjske »Politike« Jc našel te dni ob Savi pri Beogradu človeka, kl Ima svoje stanovanje v globoko izkopani Jami. Puščavnik so piše Marko Vujlč In ima dva otroka. Pred vojno Je bil krmar na ladjah, nekaj časa tudi progovni nadzornik. Vojna pa mu je uničila rodbino. Umrla sta mu dva brata in sin, eno hčerko je povozil vlak in končno ga ie zapustila tudi žena. Ti žalostni dogodki so na moža globoko uplivall. Zapustil le hrupno življenje, ker nI mogel nikjer najti primernega zaslužka. V svnli »pustinji« razmišlja o svoji usodi in p"-e tudi verze, katere preveva antimili vNtični duh. Njegovo pesnikovanic Jc vhrdilo pozornost policije, ki Je ugotovila, da jc mož slaboumen. Ta ugotovitev pa ic možakarja zelo raztogotila. Vsakemu, kl sc mu približa, odločno zatrjuje, da r.i slaboumen In da povsem normalno misli. Novinarju Je čudak daroval več svojih pesmi. »Politika« Jc objavila te> verze: A vi dcco slrotna I slaba, obidjite mesto, gde vam leži baba, na tom nest- posadite cvcčc, otac vama više dočl nc'.c...»
Perilo ia gonpode, kakor: trnje«, tpmliijn hlače, ovratiokn, mintete, daljo kravate, naimivecniee naramnice, n'>ga»i£uik» ur druge uvkIuo predmet« si najugodneje prei-lcr itopri konfekoljskl Industriji
Drago S;M, Ljubljana.'
Vsi na športni karneval dne 9. februarja v Narodni dom
Dopisi
JEZICA PRI LJUBLJANI. Prosvetni odsok tukajšnjega Sokola pi.rcdi v sobo to dne 9. februarja ob 8. uri zvočer pri Ituskem carju predavanja profesorja dr. Fr. Cadcža »o skrivnosti elektriko«. Zanimivo predavanje jo tudi nečlanom društva dostopno. Pred predavanjem bo vrši kratka spominska slavn"?' ob priliki 75-lctnica smrti Franceta P nšorna.
TACEN POD ŠMARNO GORO. Neka-tori ljudjo, ki jim jo bilo pevsko društvo »Zarja« do zadnjega trn v poti, si prisvajajo take pravico, da sedaj na svojo roko prodajajo Inventar društva. Svarimo javnost tem polom pred nakupom društvonoga blaga, kor osebo, ki lo
prodajajo, nimajo najmanjše lastninske pravice do društvenega imetja.
RADOVLJICA'. Podružnica Slovonske. ga plauinskoga društva v Radovljici priredi v soboto dne 9. febr. v Sokolskem domu v Radovljici velik planinski ples, h kateremu je vabljeno vse članstvo in prijatelji planinstva. Za zabavo kakor tudi za dobro postrežbo Jo vsestransko preskrbljeno. Začetek ob 20. uri. Priporoča se planinska obleka; narodne noše dobrodošle. — 'Sokolsko gledališče v Radovljici naznanja, da zaradi planinskega plesa, ki se vrši dne !>. febr. v Sokolskoni domu, v nedeljo dno 10. febr. ni predstave. Na splošno željo občinstva pa so ponavlja v nedeljo dno 17. febr. popoldne »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«.
JEZERSKO. Kdor Ima dolžnosti, ima sigurno tudi pravice. To načelo jo veljalo vsaj do najnovejšega časa. Pri na« so je gojila še nedavno praksa, da eo prejemali otroci šolska naznanila redno na dva in pol meseca. Pravkar je bil za-ključen zimski tečaj, a na naš« splošno začudenje so prišli to pot otroci praznih rok domov. Nekatori valijo krivdo na učitelistvo. češ da j« prokomodno. d» zopet trdijo, da si šola izmišlja ekstra-vaganee. Mi pa pravimo, da jc nedostat-kn vzrok pasivna reslstenca in indolcnca našega župana - cerkovnika. Šolska izpričevala so namreč taksirana. Naša šolska mladina, ki se rekrutira do 00 odst. iz siromašnih slo jo v, je lo a prlori od-vozana takse, ako so Izkaže s tozadevnim potrdilom občine. Toda župan noče ničesar vedeti o tem, češ da ni še »nič dobil«. Kakor smo zvedeli iz vorodostoj-noga vira, so šli merodajnl činitelji g. županu pri tem uradnem poslovanju še na roko, tako, da se ne more izgovarjati kakor po navadi, na svojo nezmožnost. Poslali so mn celo vzorec za taka potrdila na vpogled. Toda zaman. Naš župan jo jo to pot tako-le pogruntal: Uradni list imam sicer doma, pa ga rajši ne čitam, ker ga itak no razumem. Grom rajo vprašat v Kranj, kaj stoji no|rL In ros so je odpravil na dan oddaje Izpričeval na pot, otroci pa so prišli domov broz običajnih Izpričeval. — Prizadeti starš:.
TOPLICE PRI NOVEM MFSTU. Na
svečnlco jc priredil topliški Sokol vese« loigro v treh dejanjih »Stari greh«. Igr« jc zcl.T hvaležna in tudi za manjše odre prav priporočljiva. Igralo se ie prav do« bro. Vsi igralci in igralke so svoje u!oge prav dobro pogodili, nosebno pa jc uga« jala v'.".'.kin;u Katra. Tudi maske so bile pri vveh i,"alcih pi«":čcnc. Igra je bila dob-o oM-kim«. Obiskovalci so se od N srca cvr.einli šaljivim prizorom, katerih sc nc man;'"!, ter s ploskanjem izrekali igrnlccin pohvalo in priznanie. Splošn« želja jc, da se Igra ponovi. Za 17. t. m, pa pripravlja »Sokol« sokolsko maske« rado in potem šc več gledaliških pred« stav. Lc krepko naprej s pravim sokol' skim delom.
POLZELA. Ustanovni občni zbor Jn-goslov. Mati1"« za Savinjsko kotlino ee "rši v nedeljo dne 10. febr. na Polzeli ob pol 3. uri popoldne v kolodvorski -estavraeiji pri »Jslenu«. K obilid udeležbi vabi pripravljalni odbor.
M07IRJE. »Jutro« Jc žc poročalo. da smo dobili pri nas novega župana. Vo> |titvc so sc vrši'c 31. januarja. Izvoliepl ; župan Matija Coričir in novi svetovalci ! so žc sami na sebi Mozirčanom jamstvo I -la ho nrišlo v občinskem sve^u do in« j tenzivnega dela v korist lepemu trgu Mozir'c,ki pridobi sedaj šc zlasti s tem j na ugledu in prometu, ker je postal se< | dež srezkega poglavarstva.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Petek, 8.: »Tri maske«, »Smešne prccljo-ze., »Priljudni komisar«. (Prcmljcra). Izv.
Sobota, 9.: »Othcllo«. C.
Nedelja, 10.: ob 15.: »Mogočni prstan«.
(Znižane cene.) Izv. Ob 20. »Hamlet«. Pondeljek, II.: »Tri maske«, »Smešne preeljoze«, »Priljudni komisar«. P. Ljubljanska opera. Petek 8.: »Suzanina tajnost«, »Mozart
fn Salieri«, »Zapcčatcnci«. K. Sobota, 9.: Koncert Pavla llolodkova, prvega baritonista Moskovske cre. Izv.
Nedelja, 10.: »Nižava«. Izv.
Šentjakobski oder. Nedelja, 10.: »Vražji Rudi«.
Celjsko gledališče.
Sobota, 9. ob 16.: »Zakleti princ«. Šolska predstava pri znižanih ccnah. Nedelja, 10.: »Revček Andrclček«. Izv.
Mariborsko gledallSCe.
Petek, S.: »Pri treh mladenkah«. A. Sobota, 9.: »Mcrcadet«. C. Nedelja, 10. ob 15.: »LtimpacIJ-vagabund« Izv. Ob 20.: »Janko In Metka«. E.
Tri francoske enodejanke v ljubljanski drami. Danes zvečer se v dramskem gledališču uprizori prvikrat v sezoni tri francoske enodejanko: »Tri maske«, »Smešno precijoze«, »Priljudni komisar«.
Gostovanje zagrebškega baleta v ljubljanskem opernem gledališču. To Ljubljani vlada veliko zanimanje za gostovanje zagrebškega baleta, ki so vrši v našem opornem gledališču v torek 12. febr. To zanimanje je pa tudi upravičeno ker jo zagrebški balet kot umetniška skupina na najboljšem glasu. Balet vodita soloplosalca Margerita in Mas Fro-man. Balot bo plesal pri nas eno panto-mino in celo vrsto najrazličnfcših plesov. Spremljal ga bo oporni orkostor pod vod slvom kapolnika Matačiča.
Mestno gledališče v Celju. Za prihodnjo nedeljo dne 10. fobr. je na ro-pertoarju Morroov ljudski Igrokaz »Revček Andrejček«. Po daljšem času so nudi občinstvu ljudska predstava, ki je po starosti prizorov zelo zanimiva. Tudi za smeli je preskrbljeno. Posamezno vloge so v najboljših rokah, tudi bodo prostori dobro zakurjeni. Kot prihodnja Igra se pripravlja opereta »Mameelle Nltou-cho«, ki bo nudila občinstvu poleg zabave mnogo povskega ln mnzikaličnega užitka.
Balzacov „Mercadet" v Mariboru
Maribor, 6. febr.
V torek zvečer smo Imeli v mariborskem Narodnem gledališču premijero Bal-zacove komedije «Mcrcndol>. Nabilo polno gledališče je pokazalo, da ima naša publika vendarle mnogo zmisla za gledališče, posebno če se ji nudi časovno aktualne stvari. <Mercadet> je zajel kakor lz današnjih dni, čeprav ga je postavil pisatelj v konec leta 1840. Kdo pa danes ni brez dolgov — to je refren veselo komedije. In ker tudi današnji trgovski svet plava med samimi dolgovi in visi vse gospodarsko življenje na kreditu, so prišli to pot v gledališče poleg uradnikov-abo-nentov tudi številni podjetniki in bankirji in bilo jo mnogo razumevanja za sllske in težave špekulanta cMercadela*.
Dolgovezni dvogovori sicer lu ln tam spominjajo, da je bila komedija napisana prod štiridesetimi leti, v dneh, ko Se ni bilo razdraženih živcev modernega sveta. Vendar je komad v ostalem prepleten s toliko živahnostjo in je poln dejanja, da dobri lifralcl z lahkoto premostijo monotonost. Tudi tendenca igre vpliva ugodno. Skozi vsa tri dejanja brede Merendel z drznimi špekulacijami nn škodo upnikov lik ob robu moralnega prepada, vendnr se vzdrži na taki nitki do konca, dokler nI rešen in se mu ne zngnusi ta večna duševna nnpetost in strah pred rulnom. Hčerko, ki bi ga najjpoorei <rešlla> i mo-
žitvijo bogatega plemiču — sleparja, za-upo skromnemu idealistu, sam pa odide' na deželo.
Predstava je bila na umetniški višini, ker so se držali glavni predslaviteljl nad povprečnostjo Merendel g. Groma je bil izvrsten. Duševni boji v treuutkih obupa ln novih drznih načrtov, umetne ljubem nivosli starega lisjaka, vso lo je bilo po dano v glasu in mimiki. Tudi na zunaj Je stvar povsom odgovarjala. Marsikak dober utis le igre pa je Sel v zgubo, ker se g. Grom zopet ni naučil vloge. In to je velika pomanjkljivost. Gdč. šturmova se je letos že večkrat povzpela do dokaj dobrih krcacij. Vlogi pe. Mercadet pa žal nI dorastln. Boš satirična komedija zahtevo dovršeno igre. Brlljirala pa sta to pol gospoda Tovornik in Kovlč, posebno slednji, (lba sla izdelala prave lipe veli-komestnih skopuSklh oderuhov. G. Zeh-ror je spodobno dopolnjeval lo klasično deteljico. Kdor jih je videl enkrat, bo z istim užitkom njihovo Igro še večkrat obiskal. Nobene preliranostl, obenem pa vsaka gesta Inko posebna in efektna, dn mora najhujšemu hipohondru izvabiti smeh. Ostale vloge niso motilo harmonijo. Igm r. SlirbinSka kaže Se novinca, bilja Je pa že znntno bollšn kot njegovi dosedanji nastopi. O. Železnih, ki so je vrnil nn naš oder. je fodrd Idealne^ zaročenca. vendnr Je preveč covorll z rokami. Rnsbergeriev prijatelj Verdetin |o pol.-nzM dobrega ifrrnka. Služinčnd (Har»»tov!!') Savlnovn, Petkova) Je promntno In dovtlp-no nastonal«. Kraljeva Io bila Jlubkn hčer-
ka, Tepavac verziran spremljevalce ženina. Končno: vsa čast Kovičevi režiji. »Gledališki llst.v je prinesel informativen članek B. Borka o Bnlzncu in cMercade-tu> ter Druzovičev spis v VVcberjevi oper! <C-roslrelcc», bližnji noviteti ni\5og* odra.	a- T
Koncert v Ijubllanskl operi. V sobo« to dne 9. febr. se vrši v naši operi koncert znamenitega ruskega baritonista Pavla llolodkova, ki ohsoga po veliki večini rusko izvirno glasbo, bodisi arije iz raznih oper, kakor tudi romanco lo druge pesmi. Barilonlst Ilolodkov jo prvič nastopil v Ljubljani pred dvoma letoma na koneortu v dražbi s koloratinho pevko gospo Tinko VVesel-Pollo. Zo! je takrat vseobče priznanje in publika ,ia bila naravnost navdušena vsled n.ieg'V-voga izhornoga prodnašanja in velikega lepega glasu. V snboto nastopi slavni povcc drugič v Ljubljani. Nn klavirjn ga spremlja prof. Ruč. Natančnejši spored so nahaja tudi v »Gledališkem listu«.
Skladatelj Skcrjanc bo v soboto ob 17. uri predaval v pevski dvorani ljubljanske Clasbcn« MaMce, Vegova ulic.-v 7 o svojem komornom kvartetu, ki se bo Izvajal na pondeljkoccm koncertu Vstop prost,
Božidar Slrola je ljubljanskemu občinstvu dobro znan kot skladatelj opere v enem činu »Novela od Stanra«, kato-ra so je lani izvajala v ljubljanskem gledališču. Istočasno jo zagrebško gledališče izvaiaio Sirolin krasni, oooolno,
Domače vesti
«£RNA MASKA« ALI NESREČNA «NUMARA».
Stra-a-a-Sno!
Takšne storijo so sedaj namreč moderne. Saj je tudi nedavno v Šiški trna maska št. 1 vezala nedolžne ljudi na križ.
V sami beli Ljubljani pa skuša sedaj črna maska št. 2 pred nedolžnimi žrtvami vezati politične otrobe. V to svrho je sklicala svoje nezaupljive zaupnik« najproje k Zckeerbirtovemu itamtišu, na katerem so se v ilustracijo kadile klobase. Ker pa je bil pod Žtamtišom skrit Nyctalope, ki ponoči vidi. in ker je ta šntent javnosti takoj drugo jutro sporočil Luciferjcve »politične« nakane, jc nesrečna črna maska št. 2 v drugič zbrala občni zbor svojih poslušalcev na kontrolni zbor v Schvvalzrock. t. j. hermetično za-tvorjeno advokatsko kanclljo. Pristašev se ie zbralo ravno 13. reci trinajst. »Črna maska« je pozabila, da ie ta nitmara zelo usodepolua. Zato je vseeno otvorila svojo spiritistično prireditev. V bri-ri pa je pozabila pogledati v »rnufenk«. Tam je bil o joj pritrjen mikrofon in novo instalirana radio antena je nehote ujela vse »brezžične« pogovore o spiritizmu in politiki.
To je dejanski stan, čigar nadaljevanje lahko zasledujete vzporedno z našim romanom. Ker je predpust tudi že v tvolnem razmahu, res ne vemo, zakaj bi to amerikansko funkcioniranje reporterske službe moralo pomeniti takšen »škandal, izdajstvo in lopovščino«, kakor se jezi »Narodni Enoilnevnik«. ko je prišel zopet do sape. .laz M. A. C. sem trdno prepričan, da bi se v danem slučaju tfdi gospoda v Sclnvalzroeku ravno tako poslužili nvctalopije, mikrofona in antene. če bi se le mogli. Kajti zapisano je da imaš ušesa, da slišiš itd Le Ln-cifer ima ušesa zato, da mu jih Nyc-talope končno na vije.
Javno mnenje v Ljubijo ni pa r.rnvi:
rilpoprače so živalce, ki imajo poroči drugačno smer kakor podnevi. Zato je vsa LjubUana prepričana, da jc črna maska št. 2 ponoči v drugačni transi kakor podnevi, in je zato pač le sama iz Scluvalzroi-.ka romala »izdat. svojih trinajst apostolov. To se je moralo zgoditi še tisti večer po 10. uri. če ne . . pa glih o polnoči, ko vse najlepše spi ...	»
Res stra-a-a-šno!	M. A. C.
•
* Svetosavska proslava na Dunaju. _
'Z Dunaja nam pišejo: Zelo lepo jc uspe« la svetosavska beseda, ko jo je prirc« dila jugoslovanska kolonija pod pokro« vileljstvom jugoslovenskc^a poslaništva. Pri pripravljalnem dc'u ic sodelovala •Srbska cerkvena občina., «Društvo ju« goslovanskih žena. in JAD. »Triglav.. V bajno razsvetljeni dvorani Kursalona so je zbralo mnogo odličnega občinstva, med drugimi tudi dipl. zastopniki pri« jateljskih dr in v. V posebno velikem številu so se odzvali bratje Čchoslovaki. Predsednik Triglava Bogdan Gavrilovič jc otvoril svečanostno prireditev z le« pim govorom, v katerem ic orisal živ« ljcnjc in delovanje sv. Save s posebnim ozirom na združitev naroda v okviru narodne cerkve ter končno naglasil na« čela o edinstvu jugoslovanskega naroda ki jih zastopa «Triglav». Po končanem sporedu jc vsa dvorana pela himno sv. Save, pevski zbor Triglava pa jc zapel Adamičevo «Ti iu jaz. in Biničkcga »Jesen stižc« pod vodstvom muzikalnc« ga dirigenta Danila Svare. Zbor je žel zaslužen aplavz, a dirigent se je moral ponovno pokloniti publiki. Chopinova G*inol balada, ki jo je izvajal priljub.
Ijcnl pianist Dunilo Svara, je vsled po« globjene interpretacije izzvala burno o« dobravanje. (Jospa Ljcrka Bonačič»Ko« čonila je z dramatičnim zanosom zapela tri pcsini, med katerimi je najbolj uga« jala arija iz Dvofakovo Rusalkc. Odlič« I ni pevki jo bil podarjen košek cvetlic. Znani violinist Stojanovič jc podal s pol« niin razumevanjem tehnično težko I len« rijevo uVicutcmps.. Končno je nastopil burno pozdravljen slavni basist Nikola Zec z arijo iz Onjegina. Ploskanie ni ponehalo, dokler sc Zec ni odločil, da zapoje šc eno pesem. Po koncertricm delu jc bila živahna zabava in ples. Du« najski orkester jc igral valčke in moder nc p'esc, poleg tega pa razna kola. Pro« slava jc zapustila najboljši utis. Mnogo« brojno jc bila zastopana jugoslovanska akademska omladina, ki jc s tem mani« testirala svojo jugoslovansko narodno zavest.
*	Kraljevo darilo altad. društvo »Jadran« t Ljubljani Kralj Aleksander je naklonil jugosl. napred. aknd. drušlvu »Jadran* podporo lO.dOO Din. Lejjo priznanje a;;il!ii akademski organizaciji I
*	Kraljev dar za »agrebike akademike. 1'rlnc Pavle je ua akademskem plesu v Zagrebu v kraljevem Imenu daroval za JuQ. aliad. podporno društvo SO.llOO Uiu.
*	Piino Taile in zagrebške kukurne institucije. Povodom svojega bivanja v Zagrebu je princ Pavle v spremstvu prosvetnega ministra Trifunoviča |>osetil tudi raz-uc kulturne zavode. Obiskal je Jugusla versko akademijo znanosti in umetnosti in si ogledal Slrossmayerjevo galerijo slik. Nato se je, viharno pozdravljen od občinstva, podal v univerzitetno knjižnico, kjer ga je sprejelo zbrano dijaštvo. Princ si jo ogledal kataloge, slare rokopise in sc zanimal tudi za dotacijo vseučiliške knjižnice.
*	Na i nori kontni t Kadra. Za našega
konzula v Zadru je imenovan Miodrag Petrovič, dosedanji šef kabineta zunauje-ga ministrstva.
*	Reducirani konzuli. Iz službe zunanjega ministrstva so na podlagi čl. 243. uradniškga zakona odpuščeni: generalni konzul v Ilelslngforsu Dragutin Matano-vič, konzul v Montrenlu Antun Seferlid, podkonzul Vojislav Gjorgjevlč in podkon-zul v Solunu Dušan Mildelld.
*	Osebne premembe na naSem komula-tn t Trstu. Mesto g. Ruši da, ki je premeščen v Beograd, pride v Trst Iz Berna kol naš konzul g. Slcpanovid. ki je bil doslej član naše delegacije pri Ligi narodov. Pomotoma se je v isti kombinaciji imenovalo ime Stnnkovid.
*	Trimct r splitski luki leta 1923. V preteklem letu je dospelo v splitsko luko 4015 parobrodov ter 734 jadrnic. Od lega je bilo parobrodov z našo zastavo 3490 In 309 jadrnic; oslalo so bile inozemske ladje. Promet je v primeri z lelom 1022. nekoliko nazadoval in to radi dvomesečnega pomorskega šlrajka.
*	Smrtna kosa. V celjski bolnici je umrla ga Ivanka Itadosarljevič soproga policijskega pisarja iz Lazarevca, v starosti 29 let. Na Golniku je umrl dno 3. I. m. g. Josip Vukšinid, poslovodja Gospodarske zveze, podružnica Celje.
I * No» jagosloinnski list. V Dubrovniku -je pričel dne 1. t m. izhajali tednik cl)u-brovački List«. List je nadstrankarskl in bo prinašal informativne in gospodarske članke. Glavui ureduik je dr. Matija Vi-doevič.
I * Društvo sIot, znbotchnikoT vabi vse člane iz cele Slovenije na svoj rodid letni občni zbor v nedeljo 10. I. m. ob 2. po-! poldne v restavraciji »Novi svet« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Dnevni red obi-dajen. Udelfcžltev vseh kolegov nujna in obvezna.	Predsednik.
| * Konlerenra za privatno pravo r Ilan-, gu. Za naše delegale, ki bodo prisostvo-
eden izmed njih udaril s kopitom po ijlavi in mu prelomil čeljustno kost — Prepeljan je bil v dcžcluo bolnico.
u— Izgnana je za nedoločen čas iz ljubljanskega okoliša Kudolfina ilain iz Sušic v Češkoslovaški, znana vlačugarica in tajna prostitutka.
u— Iznajdljiv goljuf. K mehaniku Iv. Scmelroku v Šiški je prišel pred nekaj dnevi Kajmund S. ter mu izročil pona« rejeno pismo svojega brata kapitana, v katerem ga ta prosi, naj donoscu pisma izroči novo dvokolo, kojega bo on pla« čeval na obroke. Mojster je prcfrlgancu kolo res izročil, nakar ga je goljufivi Rajko po par dneh prodal nekemu sta« rinarju in denar zapravil. — Izročen je bil sodišču.
u— Koncert. Od nedelje 3. t. m. v re« stcvraciji in kavarni Tratnik redno vsak dan konccrt ciganske kapele pod vod« stvom primaža Miškota od 8. do 1. ure ponoči.
V soboto 9. februarja 1924
V. medicinski ples v veliki dvorani „Unionau
Sodišče
g Pred Miklavžem. Ze tako-le začetkom novombra se začno sprehajati prvi »par-keljni. po ljubljanskih ulicah. Neka go. spa se je vračala od zdravnika (sicor i,| bila bolna, šla je lo zaradi bolniške bla. gajne — da ugotovim dejansko stanja) s svojo malo hčerko in jima je VRlej nepričakovanega hudoga naliva Jiii. i in sproti hišna z dežniki. Komaj da stfc sešli. jima pridrvi nasproti i eka Sf-a parkelj, pljune na tla in pokaže jejiit, PrestraSoni ženski sta se gotovo najprvo pokrižali; potem pa sta Sli udana tu mir. no naprej. Stvar pa so je tako razvila, da je gospa dotičnega parklja poznala sieer prav dobro in sta se nokoč uglu. dala na magistratu, na tistih 't.iorno ohrai.j nih stopnjicah. Takrat ita se pa malo sporekla in bi ga gospa kmalu uda rila. Takrat pa se jo obdnlžon vzr mal in dejal: »Udarce Bhranito za moža, jaz nisem vaš mož!« Energična beseda iz parkljovih ust je vzvalovila kri občutno užaljene gospo, ki je vlo-žila tožbo. Parkelj je bil obsojen r.a 80C Din globe, pa so bo zaenkrat pritožil Morda mu sv. Miklavž pomaga.
ma v jugoslovanskem duhu držani balet »Sjenc». V koncertu jugoslovenske glasbe. ki se vrSi dne 11. febr. v ljubljanski Filharmoničiii dvorani, 6e bo izvajal Si-rolin »Medjimuiski kvartet«, ki ga v Zagrebu cenijo kot eno najboljših dol jugoslovenske komorne glasbe.
VI. muzikalno predavanje za ljubljansko mladino bo v nedeljo dne 10. februarja ob 11. uri v dvorani Filharmonije. Spored izvajala naša viiluoza Juro Tkalčič (čelo) in Ciril Ličar (klavir).
Marijonetno gledališče v Mariboru ponovi v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu za gojenco Dečjega doma »Snegulčico«. Ob pol 15. pa igrajo za ostalo doco »Repošteva« in »Začara-ni dežnik«.
Mariborsko gledališče. Drama jo pričela Študirati otroško igro Milčlnskega »Mogočni prstan, v režiji V»|o Ilratine.
40 letnica pisateljevanja Ljube Ba-6lča - Gjalskega. Hrvatski pripovednik L!uba Babič - Gj.-ilski stoji louis v 70. letu svojega Življenja. Obenem potef-e letos 40 let, odkar jo Gjalski objavil svojo novelo »Iliistrisslnius Battorlch«, Id spada tned pisateljeva najugodnejša dela.
Turneja zagrebškega pevskega dru-Ctva «Kolo». Zagrebško pevsko društvo i-Kolo« so letos spomladi poda nn večjo pevsko turnejo po Češkoslovaški. Kon-certiralo bo po vsoli vočiili mestih in bo Izvajalo izključno jugoslovanski pevski spored
«Flgarova svatba« v Zagrebu. Zagrebška opera je te dni uprizorila Mozartovo »Fiiiarovo svatbo«, o katori en
izraža kritika, da je bila na reprezentativni višini. Opero jo zrežirala gospa lilaženka Kcrnic, dirigiral jo g. Smodek V vlogah so nastopili gg. Ilržič, Sostrič Ožegovič-, Blažokovič, Trautlnor-Križij Lesič, Se]>cc, Stamcar in PapcS.
Mirko Polič, dirigent zagrebške opo re, ki sc jc pred kakšnim pol lotom pio-selil iz Osijeka v Zagrob, jo te dni trn IX. matineji »Zagrebačke Filharmonije«, dirigiral svo;o predigro »Smrt majke Ju goviea«. Kompozicija priča o dobrem glasbenem znanju, je bujno in efektno instiumentlrana, ni preveč modorna in je pri izvajanju dobro uspela.
Janačiiova «Jenuta» na berlinski pozornici. Janačkova opera »Jenufa« si je ukrčila pot na pozoruico državne ope-ie v Berlinu, kjer bo njona premiora dne 12. marca v tekoči sezoni.
Olga Čchova na uemSkem odru. Pred par dricvi smo prinesli poročilo, da jo Olga Celiova, bivSa članica lludožest-venega teatra v Moskvi, prestopila k noinškemii gledališču. Infoimacijo moramo v toliko popraviti, da v tem slučaju ne gre za go. ICnipper • Čmovo, tono umrloga ruskega pisatelja Čchova, marveč za pisateljevo nečakinjo, ki ja bila do nedavno pri filmu.
Aleksander Molssl gre v Rusijo. Aleksander Molssl, eden najslavnojSih sledallskih umetnikov v Srelr.ji Evropi odpotuje marca tnoscca v Moskvo, kjer bo igral v državnem gledališču Oidipti-sa (SophOklos) Fedjo (Tolstoj: ?.ivi mrtvec.) in popotnika (Tolstoj: On je vsega kriv). Igral bo v nemščini.
vali mednarodni konferenci za privatno pravo, ki se bo vršila v Haagu, sla določena po dva zastopnika vsake univerze.
*	Nore fine cigareto. Uprava drZavnili monopolov bo imenovala v kratkem posebno komisijo, ki bo prepotovala Turčijo, Grčijo, Italijo in Holnndijo radi nabnve 50.000 kg najfinejšega tobnka, znanegn pnd imenom cSmirnn«. Ta tobak bodo mešali z našim domačim In izdelovali iz njega nove fine cigarete.
*	Benetke — Ljubljana. Inž. Marin Giacobbi se zavzema v beneških listih za direktno zvezo med llenetkami in Ljubljano, ki naj bi se ustvarila na ta način, da bi so zgradila že v avstrijskih časih projektirana proga Gorica-Červlgnjnn ter podaljšala ŽelezniSka proga Gorica-Ajdovščl na preko Cola do Logatca. V lo svrho bi bilo treba napravili približno 00 km nove proge (Goricn-Červinjan 24 km. Ajdov-ščinn-Logatec 32 km). Nedvomno pn bi se Izvedbi tega načrta z vso silo uprl Trsi, ki bi bil v tem slučaju znntno oškodovan. Zanimivo pa Je vsekakor naglašanje Inž. Giacobbija, da Je zgradnja imenovanih prog potrebna zlasti rndi asimilacije »tujerodnega Ziv]jn» v Primorju.
*	Vlak ga je povozil. V Zagrebu Je povozil vlak na progi med kolodvorom in javnimi skladišči strojnika Gabrijela Mu-tnka. Ko je Sel vinjen ob progi domov, gn je zagrabila lokomotiva prihajajočega vlaka ia ga raztrgala na kose.
Mleko.
Združeno mlekarne, VojVki ulici, niaproti belgijske vojaSnlce, sprejemajo mpet io to do 15. februarja mite abunoute za uiltko, ki ae dusiivlia a vn/inl dnevno na dom iu to v poljubni miii.žiiii. Garaolir* as a« popolnoma tveže, čiato. pameriaiiauo mleko t pri-bi.iuo 3 £>•/, toiice. Karo a aa labko tudi lelifuniduo, tt. <10.	tu
Iz Ljubljane
u— Trešernov večer pri naših om!a< dlncih. Na predvečer 75 letnice Prešcr« nove smrti je sinoči priredilo Centralno tajništvo jugosl. napredne omladine v Dijaškem domu lepo uspelo spominsko proslavo. Počastila sta prireditev s svojo navzočnostjo naša odlična prcšernoslov« ca univerzitetni rektor g. dr. Fr. Kidrič in univ. profesor dr. Ivan Prijatelj, po« leg njiju in ostalih prosvetnih deluvccv pa so docela napolnili dvorano naši akti« demiki in srednicšolci. Slavnost jc otvo« ril v imenu C. T. njen požrtvovalni arnn žer tov. Zv. Bizjak, nato pa je tov. Iv. Kolar v zanimivem govoru očrta! pomen slavnosti. Sledile so pevske točke, ki sta čustveno izvajala na Prešernovo besedi« lo gdč. Korcnjakova in g. Subclj, ves vzpored pa so prepletale dcklamacijc tt. «Prcporodašcv». Prireditev, ki je ob tem Prešernovem jubileju bila prva in morda edina na vsem Slovenskem, je pokazala, da zna naša napredna omladi« na ceniti svoje velikane in da ima Pre« šeren med njo najvuetejših častilcev in spoznavalccv.
u— Prva plesna tekma v Sloveniji. — Klub plcsovodij v Ljubljani je priredil sinoči v okusno dekorirani dvorani ho« tela »Union« prvo plesno tekmo za pr« venstvo v Sovcniji. Iz Ljubljane so tekmovali lc štirje, iz Celja dva para v modnih plesih blus, tango in boston. Tekmo jc vodil član mednarodne plesne unije g. V. Vlčck, ki jc hkratu predse« doval petčlanski jury. Ta jury so tvo« rili še po en slikar, kipar, pisatelj in arhitekt. Prva nagrada jo bila prisojena gdč. M. Prcmclčcvi in g. Br. Klcmcpči« čil, druga gdč. Mil. Sfiligojevi in g. Mi« chlclliju, tretja pa gospej Anny \Vissiak ovi in g. Fr. Cudnu; prvo častno prizna« nje (diploma) gdč. R. Rocgcrjevi in g. Iv. Kcntli, drugo priznanje gdč. F. Stran-sovi in g. 11. Dcčmanu, tretia pa gdč. Miri Gračncrjcvi in g. Mil. Storffu. — Poslednja imenovana ccljska para sta sc. dasi sta zaostala za ljubljanskimi, odlikovala tehnično in ritmično ter žela mnogo priznanja. Vobčc jc imela jury /c!o težko stališče, ker so vsi pari plc« sali prav dobro. Med nckntcrinii pari se je morala vršiti šc specialna tekma. Mladostni parček Rocgcr«Kenda jc žel posebno zanimanje občinstva, ki jima ic priredilo po priznanju prve častne nagrade ovacijo. Pred tekmo in po nji sc jc vršil živahen, izredno eleganten splošni ples izbranega občinstva. Sode« lovali sta sokolska godba in barski duo, ter jc vladala ves čas najlepša animira« nost. Prireditev prva svo-c vrste v Ljub« liani, je uspela izvrstno. Klub plcsovodij ic s sadovi svoiih Sol lahko zadovoljen.
u— Sokol Ljubljar.all. priredi v so' boto dne 9. t. m. v dvorani »Kaslnc. vc> lik p'cs z maskerado na katerega vabi vse ki ljubijo res pravo in neprisiljeno zabavo. Obsežne priprave so v polnem teku. Vstopnice v prcdprodtiji pri bratu Milku Krapcžu, Jurčičev trg, za člane po 10 Din.
u— «S. K. Hcrmes» Šiška priredi v so< boto dne 9. t. m. ob 20. uri v prostorih hotela »Bclcvuc. v Šiški »zabavni večer, z bogatim vsporedom in plesom. Vstop Ic proti vabilu. Kdor bi vabila poirtoto« ma nc prejel, dobi istega pri tajniku kluba in na večer prireditve pri vhodu.
u— Umrli so v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ana I.lubič, mestna uboga, 83 let. — Ludvik Frohlich, sobni slikar, 44 let. — Iv. Centa, kurjačev sin, 3 mesece. — Jakob Silna, sluga, 71 let. — Ma« rlja Schaup, bivSa dekla, hlralkn. 43 let. — Fran čevkn, dninarjev sin, 3 lota.
u— Nesreča nn scjml'ču. Posestnik MIha Osolin iz Domžal jc prignal pre« teklo sredo na sciem v Ljubljano pet konj. Ko jih je okrog devetih privezal ns te iraškem orostoVu na oarado. ca io
rortottottottorrono, !<?„<).,ottottotto,
Iz Maribora
a— Požar. V sredo okrog 20. so na Koroški cesti zapazili iz stanovanja nekega delavca švigali iskre. Požarna bramba, ki Je takoj prispela na lice mesta, je ogenj pogasila, predno se Je mogel razpasti.
a— Milijonska obsodba kokainovcev r Mariboru. Včeraj sla bili dve mariborski natakarici, uslužbeni v Kolodvorski restavraciji in <l'rl črnem orlu«, o katerih smo svoječasno poročali da sta prodnjali vtlbotapljen kokain, obsojeni skupno i ljubljanskim dobaviteljem kokaina na tri milijone dinarjev globe. Ta denarna kazen se v slučaju neizterljivosti spremeni v dveletno ječo.
Iz Cel {a
o— Ljudsko vseučilišče. Iz raznih stvarnih razlogov že parkrat p cložero predavanje dr. Schtvaba »O nalez<ji>ih otroških boleznih, so vrši v pondcljek dne U. febr. ob pol 20. url v riaalnlcl meščansko šole. Zlasti matere se opozarjajo na to važno predavanje sedaj v času, ko 6e zopot širijo po celjski okolici razne opidomične bolezni.
o— Tekom mescca januarja so umrli v mestu Celju: Josip Vovk. pose.-tnlk 70 let, Marija pl. Cscrny, zascbn!ca, 77 let. Ana Staudinger, zasebnica, 88 lot, in Matilda Erhartič, odvetnika soproga 58 let. — V celjski ja.Mii bolnici: Marija kimone, rudarjeva žena, 83 let, Danica Tkavc, otrok poštarja, 4 lota, Marija TajnSok, dninarica 58 lot, Marija Kusi. služkinja 43 lot, Antonija Breulez. obč. reva (59 let, F.iniiija Marčlč, dninarica 27 let, Marija I.ipičnik, dninarica 41 let, Marija TrebiSnik, obč. reva 71 let, Anton VizovSck, posestnik 35 lot in Karol Knez posestnika sin 2 in pol lota.
e— Oficirski elitr.l ples pod pokroviteljstvom mestnega komandanta g. p likovnika Tosiča ,so vrSi v soboto dne -3. febr. v vsoh gornjih prostorih Narodnega doma.
Iz Primorja
•	2rlev gor. Ivan Kašca iz Soče jc v t.cpcni sekal smrečje. Med delom mu Je na nevarni strmini spodrsnilo In je strmoglavil v prepad. Domačini so ga naSli mrtvega, z razbito glavo. Poleti jc v Istem gorovju ponesrečil N. flajs Iz Soče, sedaj pa so zahtevale gorske pečine Lcmcža žc tretjo žrtev tekom enega leta.
•	Smrtna nagai/a kolesar/a. V nedeljo ponoči je zadel na ccstl v Oradl.ško v kolesarja Silvlja Lovrcnzona voz. ki je bil brez svetiljke, kjer jc obležal. Sele zjutraj so ga opazili mimoidoči In ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer jc žc naslednjega dne Izdihnil, nc da bl prišel k zavesti. Nemarnega voznika še niso izsledili.
Ali ste že poslali ^
-----""■ 11 11	1 1 o
naročnino za Jutro"
PREKLIC.
Podpisana prckllcujcin vsake neresnične govorice, ki sem jih povzročila o gdč. [{ozki Mcnolngcr. Obenem sc ji zahvaljujem, da jc odstopila od sodnljskcga postopanja.
Duh. Districa, 6. februarja.
Julka Valentlnčič.
g Med hmeljnikl. Skrbni hišni gospodarji se boiio še dobro spominjali, da Je zapadel dne 23. ali 21. novembra 19l'1 visok sneg. Današnja sodna razprava s« jt pričela pri tem snegu in stala v zn». menju nekega četverokotno omejeneji prostora z ominoznim imenom, kamor tt človek poda le v sili. Tisti dan je zgodaj zjutraj vstal ii pernic J. B. in stopil pred hiSo. Ko je zagledal snežno hiibe pred seboj, je poprijel za lopato In za. čel odmetavati. To pa ni bilo vSeč okro. glasti gospo J. V., ki je začola nagovarjati soseda, naj opusti snažene, CeS dj ji s tem kvari solato. In jo beseda dala besedo in tekom 6-urnega pogovora, ka. torega so se počasi udeležile vse stranko v hiši, je gospa J. V. povedala pat krepkih. Začela jo z zmerjan.om In i psovkami, med katerimi te je posebno olmasla žaljivka »Čuk na palci«. V nadaljnjem pogovoru je povedala, kako je videla, da jo hči zasebnega obtožitela prišla nekoč iz stranišča — in da Je Istočasno, oz. po potrobi malo pozneje — skočil neki možakar skozi okno — na stranišču, so razume. To je razumna gospa takoj s potrebnim opisovanjem raz-tolmačila vsem sosedom, ki so so seveda radovali vesele novice. Dalje je očitala obtožitelju krajo in prevažanje ukradenega blaga na dum. Omen ena debelušna gospa pa se je tudi ročno odlikovala. Ko je obtožlteljev mali sinčok inkriminirano stranišče na vsekakor ne-pojasnljiv način »oskrunil«, ga je odločna gospa pri cla za vrat in lase in ga z slavo potisnila v udolbino, ki jo običajno navajena drugačnih obiskov. Oče tako težko prizadetega dečka jo iskal pomoči pred sodiščem. K pričevanju se je zglasilo toliko mladoletnih, da se ml zdi verjetno, da se ta dan v nekaterih ljudskih Šolah ni poučevalo. Zade-ra 6t je po mnogih medklicih obtoZenke končala tako, da jo bila zgovorna in priročna gospa olisojona na 300 Din kazni. I ona i obtožitelj sta prijavila vzklio — io tako ee bo zeljo, ki je zrastlo blizu posvečene zemlje »med hmoljniki«. preko-havalo še pred deželnim sodiščem.
.§ NepoStenJakovIča. Lota 1923. je bil zaposlen v Majdičev) trgovini za Zelez-nino v Celju Ivan Mejač, dclavec iz G ar berja pri Celju. Po njegovem odhodu je ugotovil poslovodja, da je zmanjkalo v trgovini okrog 200 pil. Poizvedbe so privedle do nretacije Slejača, ki je sprva trdil, da izvirajo pri njem najdeno' pile iz neke zapuščino. Pomagalo mu seveda ni in 5. febr. so jo moral zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem skupno s sokrivcem Jos. Zupanom, ki mu je pomagal ukradene pile razpočavati. Mejad ie dobil 2 meseca poostrenega zapora, Zujian pa. ker se mu ni moglo dokazati, da je vodel za tatvino, 150 Din globe.
§ Krvoločnei. Spe« Ignac, 41-letnl delavec v Ljubečnem pri Celju, je bil zaradi tepeža že desetkrat kaznovan. Dns 4. novembra jo prišlo med njiin in nekim Fidlerjom zopet do pretepa, teknm katerega je Fidler pred nasilnežem zbežal. Obdolženec jo zasledoval svojo žrtev z odprtim nožem, nl pa pelinil Fid-lorja, ampak nekega drugega tovariša, za katerim so jo Fidler ustavil. Okrožro sod iščo v Celju je obsodilo nepoboljšljivega protepača na 0 mcsocov tožko joče.
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Vremensko
Ljubljana 7 februnria lfl'24.
poročilo
l.iuliljnm POK nsd morjem
Kraj opmiiiaiiia	ob	Zrnčm tlak	/rudna trnn-rriitora	Veter	utiladiio 0-10	1'ailn vine mm
Ljubljana ,	7.	757 8	— h 4	vzhod	dol. obl	_
Liuhliana ,	11.	767 2	bO	sof. rab.	ved obl	—
l.jnliliaua .		768-2	—02	■	jasno	—
/»greti , .	7.	?6t( 7	-1 0	jug. vzh.	utitaduo	10
Bi-ngrad ,	7.	75«-3	— 10	brozvelr«	|muo	1.0
Dunaj • .	7.	75:i 4	-1-0	sev. zaimd	SIISl!	10
1 ra*a . .	7.	7M-5	-100	ju« v/h	jnailO	20
luomost ,	7.	76U8	-20	tire/.vetra	•nag	7 0
V Ljubljani barometer vl&ji temper. nižja. 8uliico vzhaja ob 7*18. zahaja ob IM8 Dunajsko vremensko poročilo. Vctor cem. Temperatura nekaj nad ničlo. Vre*
jo bil danes šo južni, vendar pa je zelo popustil v svoji moči. Na Koroškem in štajerskem je bilo procej jasno, v ostali Avstriji pa spremenljivo. Na Dunaju so i se inoniavali lahki snežni metežl s šola-
mo so bo tuili naduljo hitio izpicminja-lo. Napoved 7A 8. t. m.: Po kr;lkem izboljšanju vremena, zopet sptcmoiiljivft Zjutraj mrzlo. Podnevu temonratura blizu ničla
75. obletnica Prešernove smrti
1849 — 9. IL — 1924
Pevcu
Kdo zna
Sol temno razjasnit, kl tare duha! Kdo ve
Krcgulja odgnati, kl kljuje srce Od tira do mraka, od mraka do dne!
Kdo uit
Izbrisat z spomina nckdanle dni. Brezup prihodnjih odvzel' spred oči PruziM vbeiutl, kl zdunje moril
Kako
Bil' hočeš poet, tn tl pretežko Je v pršili nosit' ali pekil, al ntbol
Stanu
Se svojega spomni, trpi brez miru!
France Prešeren.
Prešeren
zaigrali v duši drugi glasovi, oglasila se je Idealistična dominanta njegove duše. Ko je poznoje zopet zadobil duševno ravnotoije, je zav.el ono mofko, mirno stališče tivljenskega modreca, ki »e nam zrcali iz pesmi »Pevcu«. Katastrofa je minula in Prešeren je polagoma začutil v sebi zopot živo koionine duševnega življenja, ki so vuovič počole gnati. •
Ako čitamo Prešernove pesmi, vidimo da večina njih opeva ljubezen do žon-ske. Luč, kl jo prodrla iz »notranjega žara« pesnikovega srca, je tako mogočna in sijajna, da si Prešerna no moremo •nisliti, da bi bil ta krušni snop najglob-
Prešernovi datumi
3. decembra 1800 se v Vrbi na Gorenjskem posestniku Slmnu In njegovi ženi Mariji narodi sin France, po vrsti tretji otrok, a prvo dele moškega spola.
L. 1807 vzame Franceta k sebi očetov stric Jožcl Prešeren, župnik na kopanju pri Račnl (Dolenjsko).
L. 1810 ga pošlje v šolo v Ribnico.
L. 1812 odide Prešeren v Ljubljano, kicr dovrši 3. razred začcinlh šol, zavoda, kateremu le stal na čelu Valentin Vodnik.
L. 1813 stopi v gimnazijo.
L. 1819. stopi na llcej, katerega dovrši I. 1821. Z llccja odide na Dunaj študirat pravoslovjc.
L. 1825-26 predloži Prešeren cel zvezek svojih pesmi Kopitarju. Kopitar mu
»Komur poviki duh to vdihnil, t njim sc-iu dal mu pesmi svoje; drugih ne, le tč naj poje, dokler ne bo v grobu utihnili* • Prešernov «Orglar». PrcSoren je bil globoko idealistična natura. Večno iskanje, sveti nemir, neumorni trud so znaki take dušovne strukture, a užitek in plačilo mu je — jasuo-ridnost pieko najdaljših distanc.
Tak je bil PrcJornov duh v svoji prirojeni genialni čistosti in nedotaknjeno-iti. Kakor njegova doba, je bil tudi Prešeren zamenjal nadzemsko, večno per-fpektivo s pozitivno vero v takšno bodočo razmerje realno faktičnosti, ki bo Jlovoitvu prineslo raj na zemlji. Kakor njegova sodobnost, je tudi on voioval, da priroda in zgodovina vodita k temu idealu, ki je edini vroden, da veruje vanj misleč, človok. Kakor njegov čas, je tudi Prešeren voroval odino v to praktično priiczano večnost razvijajočega se floveštva, njega neprestani piogres, ki v r.jem živi vsaka kiepka Individualnost dalje. Ves historičen proces so vrši raz umno, stremoč k svoji razumni popolno ti a; tt-iiilji. On jo bil atauovaloc sve tovue kulture, ki je Imela sijajna, vjlikt rilja lošrega bratstva na zemlji, na naši ljubi žemljici, Bredi to sedaj šo ne-ure;ono, a k vcdnl izpolujtvi stremeče faktičnosti.
Kdor je priznal nad seboj avtonom-cost zemlje, kdor so je potopil v takt prirode, mora biti slep ko priroda, ako fcoče daljo stremeti. Spoznanje mu odkriva, da je samo žoga bič/miselnega in egoističnega kaosa in ».imosto.no njegovo delo brezuspešno. Tako postane pesnik kot slep element v prirodl brez last-dlrcktive in volje. In spoznanje, ki ra je popiej napolnjevalo z najvišjim opom, mu je sed.ij samo v — obup. Kot krmar brez krmila je. in ta krasni, silni Jtih prične govoriti kakor kakšen slabič o .sovražni sreči«, o »jezi sreče«, t. ;. usode, besedo, ki ja rekel o nji Napoleon, da jo brez smisla. »Usoda«, mo-isanika življenja mu postaae ogromna sila, pred katoio s fatalizmom v duši kloni glavo. Sedaj imenuje onega, ki si iz-kuSa delati sam usodo, ki stoji nad kao-foai in ga po slojih močeh kroti, — «si-romaka«, primerjajoč ga s hrastom, ki ga podore vihar, lz fatalizma ga vodi pot naravnost v — negacijo bitja.
Neskončnost, ki jo jo bil poprej poln, mu je aedaj — iluzija. Sedaj je nosvo-boden, uklenjen jetnik v življenju In vidi pred seboj samo ono rešno pot — 6mrt. Prošcren je izproglodal, doživel po poln bankrot svotovnega nazora. Odkrito je priznal, da je sicer res vso samo razvilok, da vs«, »kar jo, beži«, a ravno tako odkrito sedaj tudi priznava, da ta »beg nf Bog, ki vodi v nebo«, to jc v večnost, ampak da je samo minljiv Mol, ki vodi vekomaj v ne-bo, to je v nič, v smrt. ProSerna so je polastila po pel na pasivnost. A v tem duševnem stanju ni ostal. Zakaj skoro so uiu zopet
Ijih srčnih izžarevanj samo zato Sinil na dan, da doseže in obsije lično postavi-co neke gospodične, z imenom Julije, hčerke ljubljanskega trgovca Primca. Prošcren je Julijo ljubil, ali ta temna slutnja mu jo gotovo govorila, da ljubi v tej roalizaciji nekaj večjega, nekaj stalnega, višjega, njogovi duši tako svo-tega in potrebnega, da bi mu osolino in podrobno znanje z dekletom, moglo vzeti nekaj, česar si ni smel dati vzeti. Zakaj v Juliji jo Prešeren ljubil vec, česar ni imel, po čoincr je hrepenel in kar jc tako potreboval. Ta ljubezen je bila stremljenje po idealu.
Bila mu jo torej ta ljubezen poosebljen, najvišji cilj. Kmalu pa je pričela postajati njegova Idealna ljubezen težka in m.-čna. Njegova priroda jo začola iz-praševati po ženski, ki bi mu bila dušna in telesna družica; bližal so je odločilni tronutek, ki je zahteval od Prešerna, da združi idealno zahtevo svoja duše z realnostjo, da ai ustvari trdna tla. To pa se ni poBročilo pesniku. Kakor v svojem dušovnom življenju, čisto podobno si Prešeren tudi v ljubezni ni sezidal zlatoga mostu, ki bi na njem našel mirno in živo ravnotežje. Občutil je v sobi neznansko alalioat. Prešoron sa začasno zlije e taktom realnosti, '.d-uii sc z Ano Jclovškovo. Pesnika se polasti obup in
iz prsi so mu Izlije pesem »Kam«. *
Prošoren jo prvi genij slovenske rase, ki je s svojim kora'/,m položil diroktivo slovenskega duha. Sedaj ao zavedamo, da je tako mogel iti skozi puščavo samo človek, ki je nosil več nogo malo iskrico ene človeško individualnosti v sebi. Mogel jo tako iti samo izlnanik, ki jo gorel v njem plamon celopra naroda kot žarka luč plemenskega genija.
Po dr. Prijateljevi študiji: »Dra ma PieJornovoga duševnega življenja«.
znani v Ljubljani slovenski mrliški list, po številu v našem lezlku drugI. Prvega Je Prešeren sestavil za svojega prijatelja Smoleta,
Kam?
Ko brez miru okrog dtvjdm, Prilatll pra šal o me. kdm.
Prafajte raj' oblak nebd, Prašajte rali val mor Id. /
Kaddr mognčnl gospoddr Drvi lih sčnUcrtji vihdr.
Oblak ne ve. In val nc, kdm. Kam nčse me obup, ne zndm.
Sami to znam, sami to v(m. Da prid obllčle nje ne smčm.
In da ni mesta vrh zemlji. Kjer bl pozabil to gorji.
France Prešeren.
Pesnikovi zadnji trenutki
Prežeron je bolehal na vodenici ln je vsled nje umrl. Ležal je v postelji trinajst tednov iu je zlasti poslednje čase strašno trpel. Prenašal je svoje bolečine s stoično mirnostjo, le kadar so bilo bolečine prehude, je naravnost prosil Boga, naj ga reši pozemskib muk.
Napočilo je jutro 8. februarja 1840. Pesniku so moči že popolnoma »pešale. Sestri Katri, ki mu je stregla do smrti, je dejal predno jo izdihnil: »Kmalu bo treba prod sodho!« Njego-ve zadnje besode pa so bile: »Zadušiti me hoče . . . Vzdignite mel. Takoj nato je izdihnil.
Vest o smrti se je bliskovito raznesla po Kranju, ki se je v kratkih trenutkih odel v črnino. Par ur kasneje ie žalovala za velikim pesnikom žo tudi Ljubljana.
Velika špijonska afera v Nemčiji
Vrhovno državno sodišče v Llpskem Je obsodilo na deset let tc.ke ieče francosko klnoigralko Alvino Brusslo, kateri se Jc dokazalo vohunstvo proti Nemčiji v korist Francijo.
samo doma, ampak da si je oglodaj tudi inozemstvo. Danes jo Hirohito 23 let star, žena Nagalii pa je dve leti mlajša od njega. Po očetu je Nagalii potomka nekega prejSr.j,>ga japonskega cesarja, po materi pa iz rodbino Sbalazu, ene najodličnejših aristokratskih rodbin na ,Ia|tonskem. Princesa je v celi deželi zelo priljubljena. Poseb-
Klnoigralka Brusslo Je Icpotlca prvega ^ znana je vsled svoje skromnosti, reda. Francoska vlada Jo Je lz tega raz- Študirala je dosti, priljubil se ji je
svetuje, naj jih pusti nekaj let ležati. Pesnik stori po navodilu.
22. avgusta 1826 dovrši pravne študije
z odliko.
12. januarja 1827 Izide v »Ilirskem listu. prva Prešernova pesem pod našlo vom »Dckelzam«.
26. marca 1828 javno dlsputlra o svojih znanstvenih trditvah. Dan pozneje Je protnoviran za doktorja prava.
1828 pride v Ljubljano, kjer stopi v pisarno odvetnika dr. Leopolda Baumgart-nerja. Kmalu nato stopi v državno službo, a ker sc mu v letih 1829 In 1830 nc odpre nobeno plačano mesto, da slovo državni službi 17. decembra 1831.
L. 1831 spozna Prešeren Primčcvo julijo. Isto leto se začenja vrsta Juliji posvečenih pesmi. Leto puzncjc sledijo .Gazele«, 1. 1833. pa nastane »Sonetni ve-ncc«.
Aprila 1832. položi odvetniški Izpit. Istega leta v Juniju sc mu prizna usposobljenost za samostojno advokaturo. Do I. marca 1834 dela skupno z odvetnikom Baumgartcnom, nato stopi v pisarno dr. Clirobatha.
L. 1834. sc »Sonetni vcnec« natisne.
6. Julija 1835. utone v Savi Prešernov prijatelj Matija Cop.
14.	aprila 1836. izide »Krst pri Savici« kot posebna knjiga.
28. maja 1839 se Julija Prlmčcva orno-ži z Jožefom Anzchnon pl. Schcuhcn-stuclom. V istem času sc Prešeren zaplete v razmerje z Ano Jclovškovo.
15.	dcccmbra 1816. gredo Prešernove »Poezije« med svet v 1200 Izvodih. Nosijo pa letnico 1847.
21. marca 1846 dobi Prešeren dovoljenje za advokaturo v Kranju, kamor se preseli.
O vseli svetih 1848 zboli na vodenici. Bolezen ga priklene na posteljo, 6. februarja napravi ustno oporoko, 8. februarja zjutraj Izdihne. Žalostno novico na-
loga angažirala kot svojo vohunko. Naročila ji ie, naj Išče stikov z nemškimi generali in visokimi državnimi uradniki, ter naj od njih Izvablja vojaške tajnosti. Brusslo je bila poročena In se jc podala na špljonažno prostitucijo z vednostjo in privolitvijo svojega moža. kl Jc pri zvezah svoje žene igral vlogo slamnatega kavaltrja. Spremljal Jo Je na vse intimne sestanke t nemškimi uglednimi osebnostmi.
Za svoja poizvedovanja Je Brusslo prejemala horendno visoko nagrado, namreč tisoč dolarjev (nad 80 tisoč Din) mesečno. Poleg tega so se JI povrnili vsi potni stroški, tako, da je vsako nagrado od strani svojih ljubčkov lahko odklonila. Vsakomur, kogar je Izvabila v past. Je zatrjevala, da ga ljubi nesebično In čisto. In reveži moški so prcvcjanl ženski zaupali ter JI v objemu izdajali največje tajne, o katerih niso niti slutili, da je poizvedovanje po njih naročeno.
Brusslo ie dolgo časa živela kot špl-jonka zelo veselo In razkošno življenje. Morda bl se to še danes nadaljevalo, da nI stvar prišla na dan po nekem čudnem naključju. Igralka je bila namreč okradena. Naznanila jc tatvino policiji, kl Jc tatu izsledila. Med ukradenimi pred meti sc ic nahajal tudi dnevnik lepe špi-Jonke. Policija ga jc dobila v roke in našla v njem zabeležene vse ljubavne sestanke z važnimi Izjavami oliclrjcv. Kom-promituločlh podatkov Je bilo v knjigi vse polno, saj Jc bila Brusslo v vlaču-ganju prava mojstrica. Prenočevala le vsako noč s 5 — 6 olicirji In od njih Jc izvedela vse, kar je želela. Na podlagi zabeleženih podatkov jc policija igralko zaprla in zdaj ie obsojena odsedeti skupno s svojim možem deset let leče.
Seveda Izrablja nemški tisk to priliko za ljute napade na francosko vlado, katero grdi In dolžl največje ncmoralnosti in korupcije v škodo nemške države.
Poroka na japonskem dvoru
Izza lanske grozne potresne katastrofe, ki je zadela japonsko državo,
predvsem francoski jezik. Poleg tega se je izobrazila v narodnem gosjiodar-stvu in v zunanji politiki. Tudi umetnosti ni tuja. Najljubša ji ie muzika, katero posluša prav rada, kakor čila leposlovne knjige. K srcu priristlo ji jo slikarstvo, s katerim se bavi tudi sama. Pcrfekt.no obvlada pisalni stroj, na katerega piše seveda le sebi v zabavo.
Nagahina oprema je dragocena in obsega neprecenljive redkosti. Polog prekrasnih domačih in evropskih toa^ lot jo izpopolnjujejo umetniško izdelani nakiti. Najinteresantneiša princo-sina obleka je »juni - hitoc«, kimona, ki obstoji iz 12 kimon. ki so vtkane in všito druga v drugo. Kimona je prin-cosina ceremonljelna obleka h j" bila nanravljena v Kiotu. Stala je okolu 2000 funtov (približno 750 tiso!: Din).
Poroka se je vršila zgodaj zjutraj na dvoru. Princ ln princesa sta se pripeljala z velikim spremstvom v avtomobilih. Poročni obred je bi! pov.vem enostaven. Novoporočenea sta si uml-la roke v veliki čafi čvrst« vode; nato je vzel princ v roke žezlo, princesa pa pahljačo. Sedla sta pod veliki kip Buddhe in princ Kujo. največji duhov-ni"ki dostojanstvenik v deželi je opravil ceremonije!. Hirohito in Nagahi sta odrriolila in izpila vsak po eno čašo vina, podpisala poročno listino in se vrnila v carsko palačo. Zveza med njima jc hrla gotova.
nam je znano, da so se na japon-k dvoru Ze dolgo pripravljali na poroko princa - regenta Hlrobita. Poroka se je imela vršiti že lani jeseni, a je bila radi potresa odgodeua. Končno je bil obred, kakor smo že poročali, izvršen pred par tedni. Prestolonaslednik
Hirohito in princesa Nagaho sta sedaj mož in žena.
Hirohito vodi državne posle na Japonskem že. ol 1. 1921. Stoti ga moramo za prvega japonskega dinasta, ki se j« upal prekiniti s starimi tradicijami na ta način, da ni čep*! vodno
X Perzijski šah v Nlzzl. Perzijski
šah se nahaja na daljšem potovanju po svetu ter se trenotno mudi v Nlzzl. Namerava se dclj časa zadržati na francoski rlvijcri, kjer uživa blagodat mile zime. V šahovem spremstvu sc poleg običajne suite nahajajo tudi tri perzijske princczlnje.
X Aintindscnova polarna ckspcdl. Cija. Kakor javlja brezžični brzojav Arpundsenovc ladje »Maud«, kl jc datiran s 1. februarjem, se nahaja ladja 75° 13' severne širine In 156° 45' vzhodne dolžine. Bržkone sc naliata »Maud« sedal ion morskih milj vzhodno od novo-
>ki in sibirskih ot, kov.
X Bivši saški prestolonaslednik — duhovnik. Katoliški organ .Gcrmania« poroča, da bo bivši saški prestolonaslednik .luiij letošnjo pomlad posvečen v duhovnika.
X Suha Amerika ln mokra Evro.
pa. Amerika In Evropa sta dva narobe _ svetova. V Ameriki pijejo ljudje doma In se morajo delati potem v gostilni popolnoma trezne, v F.vropl pa pijejo ljudje v gostilni ln sc morajo potem doma delati trezue.
Janez Trdina:
Doktor Prezir
Na podlagi ustnega sporočila je ns.pisal Trdina v obliki ljud
usmiljenega srca in dobrih rok. Noben | val
za trebuh, da jim ga ne raznese smeh, babe pa so bežale iz hiše, kakor bi jim pritiskal za petami sam peklenski ro-gatec.
Doktor Prežir jo zaničeval tiste ___________ u
podle umetnosti, 6 katerimi se dobi | zato, ker seje rad zabaval z otroci_ in ske pripovedke nazorno sliHo^o1 na SVetu najprej velika služba, imenit-j jim pridno kupoval sladke tržaško Prešernu Sestavek posnemamo n05t jn bogastvo in jih zaradi tega zo-1 fige. Ljudje pravijo: Kdor otrokt Iju-po IV. zvezku Trdinovih <Zbra- vej0 praznoglavci pamet. Zahteval je bi. brez skrbi snubi. Tudi doktor Pro-nih spisov*.	jod vsakega človeka resnico in pravi- j žir si je našel v Ljubljani lepo in ob-
revež ni šc! od njega br?z daru.
Gorenjcem ni storil Prezir .likoli nič žalega, pa so mu pritisnili vendarle smešni in grdi pridevek: doktor Figa,
sta man
naši gostje so se ........ —-....... ... -,..,. ....
Prežlrju in ga opisovali prav natanko,	"ejsi veli.kaš m milijonar.
It	. .	.	■	•	*	»..a! .. n Inivill!	»kil i t I I I
On so ni globoko, da jo ni nuigel pozabiti no na
SokC;d'"a?večTa^\krbno, Ua- i je" poznal	njegovo plemenito, srce ni
kor nekdaj! dostikrat so ga videli želel. _da	se j-ogub, ^ časno m večno, prav borno opravljenega. Sosebno pa
' _____!..!!	,, im iltilH
kakov
znal nc lagati ne hliniti. Nikdar se ,ni tem, in kar je gotovo šo dokaj bolj
žil navlašč zanjo. Dandanašnji so nn haja pač malo moških, ki l>i ljubili in častili svojo žensko tako :e.-i'.iIno go reče in stanovitno, kakor jo jc ta imo-nitni slovenski doktor.
I'.,|'.>.\.uu,,,i ,rr ■„1IIIU ... -------------------, -	.,»..,,,,_	I
no
vmos kričal, pačil onraz in manai i »»»«'» •■»• ••» i•■«««..v.......-•■ 11■"."".. T.....• i > «•
okoli sebe z rokama. Tudi ni bi! va-1.le.rad v gledališče in na druge gospo-1 dati. Lnžnjivi svet ln tožno življenje deti, da bi SL> bil smejal sam svojim ske veselice; že radi njih se je mora L sta se mu pnstudda Kdaj se je zan šalam. Ko pa ie odiecljal prvih .et oblačiti kar se dA lepo, po najnovejši v papirje m črčkal pn njih noč ri to »t! . . . p. JL O IJ. J ' ', ,„1,1. g„„i Tnl-. na niso zastonj Vedlo brez spanja, brez jedi in pijače. \ eč-
ga je videl in čul prvikrat, ni zapazil	kaj znam. Ce sem za vas, vzemite me
precej čudovite njegove bistroumnosti	v službo; čo nisem, mar nu je! Zavel
In smiselnosti. Bese,In mu ni tekla lah-	l'°m tudi brez vas. Takih ponosnih
ko in gladko. Mož je nekoliko meeal	korenjakov v stare čase vlada nt spre-
in pripovedoval vse mirno In enolično,	jemala rada mod uradnike. Prežlr si jo	Un««.- . ,L-n
pa kakor nekateri govorniki, da bl	moral iskati drugje kruha.	Njena nezvestoba je Preži,4a tako
ds kričal pačil obraz In mahali Zaslužek mu ni bil preobilen. Hodil potila m zbegala, da ni moči ihij.ove-
Jli šest besed, se mu jc razvezal jezik In zdrknila je z njega dostikrat tako slana, da so se morali oriietl možaki
šegi. Take reči pa aa je kaj trdo za denar. Svoje dohodke ie notrošil tem lasrlie. ker ia bil
krat pa se mu je delo uprlo, da po štirinaist dni ni DrUel nič sa eteo. Ta-i
so se smejali Gorenjci njegovi stari kapi in izprcminjaetcmu klobuku. Tolažbe in zabave si je iskal v druščini, ki ni bila vselej dobro izbrana, najraj-Si pa v vinu. V krčmah jo prebil po ves večer, kdaj tudi popoldne. Radi te slabost so ga razlajall sovražniki, šo bolj pa hinavski prijatelji za silnvga pijanca. Ta govorica jo prehuda in nesramna. Prežir je sodel mirno pri svoji merici: on ni nikoli razbijal in razgrajal ali delal ljudem nadlego.
Prežir ga je rad pil. kakor ga pijemo radi mi, in z nami brez števila ljudi vseh stanov in narodov. Tač res je, da odjedajo sršeni samo žlahtno sadje, lesnik pa se niti ne dotaknejo. Drugim pivcem nihče ne očita, da so ničlo. Prežir pa jo ostal šo po smrti imeniten In velik mož. Doktor Prežir je bil brez rodovine, samec.. Ce bi mu prav nobena žalost ne bila morila srce, gnala ga je v krčmo že puščoba.
Naši gospodje so pravili, da ga jn bila tof.nost euo ncii tako prevzela
nego da se reši in zveliča.
Magistrale
rott tvol n&v Slovcnccm venec vile. Rod milih ho spomin In tvile hvale. Iz srrn svile so kali pognale Mokricvvteie rofce poezllc.
T z kraiev niso, kl v n/lh solnce si/« Cel čas so blagih sapic pogrcš'vak, Obddlale so vtrjene lih skale \iharlcv leznih mrzle domačtle.
Izdlhl/all, solzi so lih redile. Um moč so dale rasti neveselo, Ur timnih so zatirale lili sile.
Ld, torej le bledi nllh cvetje velo; J/m lz oči ti pišlji iarke mile. I,i gnale bodo n&v cvet b»U veselo.
Francc Frešcven.
rstvo
Vinogradništvo
^ V nedeljo, 3. t. m. le imel Vinarski ln
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Pšenica: baška, 79 do SO kg. 2odst., 1
Sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slo- vagon 337; bana,5kai paritcta Zenta. 3 ven jo v Mariboru svoj rcdt:l občni zbor, „, m TurKlcll: baška, duplikat na katerem jo bilo zastopanih IS kinctlj- k 30 vag0n(!v 345 do 267.5; baška, Sklh podružnic, vinarskih društev In za-jok ,a> 3 vagon, 337.5; bel«, 3 vagoni drug. Občni zbor se je med drugim ba- 240. Smedcrevo, 1 vai!on 260; sremska, •vil tudl s krizo, v kateri se nahaja jugo- 5 vagonov 357.5. fižol: beli, baški, dva ■slovansko, zlasti slovensko vinogradnl- j v„gona m Moka. hl)i!a dupiikat
»tvo ter je:	. . . ! kasa, 4 vagoni .130; «6 5», duplikat kasa.
L) soglasno sprejel resolucije, k! sc j 2 vaj,ona 3,0. Otrobi: banatski, 1 vagon nanašajo na oinogočitcv izvoza naših 1735. Tendenca sl.iba.
Dunajski živinski sejem (7. t. m.) — Goveja živina: Dogon 596 slav, od tega jih je bilo iz Jugoslavije 175. Cene ne* spremenjene. — Svin;c: Dogon 151 ko* inadov. Notirajo za kg žive teže v aK: debele 25.000 do 27.000, mesnate 25.000 do 26.000.
Zagrebški tedenski sejem (6. t. m.) Dogon govejo živirio prccejšcn. Istotako dovoz sena in drv. Svinj je bilo manj. Cene za kg žive teže: domači voli I.. 15 do 15.75, II. 14 do 14.5, III. 12 do 12.5, bosanski voli I. 13 do 15. II. 11.5 do 12.5 III. 9 do 9.5, domača mlada živina 13 do 15, domače krave I. 12.5 do 14, II. 11.5 do 12.5, III. 10 do 10.5, teleta I. 20 do 20.5, II. 19.5 do 20, domače svinje I. 26 do 27.5, II. 23.25 do 24.25, III. (frišlingi do 60 kg) 22 do 22.5 Din. Volom in te
vin v Avstrijo In na sodelovanje naših strokovnjakov pri trgovinskih pogajanjih z vino uvažajočlml državami;
2.) je pozval odsek, nai sc obrne na ■vlado z zahtevo, da pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo naše vinarstvo primerno ščiti In pod nobenim pogojen ne pripusti uvoza italijanskih vin v našo državo, kl bl itak že skrajno prekaren položaj našega vinogradništva šc poslabšal ter sigurno povzročil katastrofo;
1.) Je sklenil staviti naslednji predlog tla vlado: «Zbor vinogradnikov In vinskih trgovcev, organiziranih v Pokrajinskem savezu vinogradnikov za Slovenijo, kl so obenem tudl člani zborujočega Vinarskega In sadjarskega odseka, poziva vlado, da v slučaju, ako za trgovinska
pogajanja z Avstrijo re Imenuje eksperta ______^	,„
it Slovenije, pripusti k pogajanjem sajj letom so'cčne"pnd£ Krma:' seno 75 do ueoilcljelnega zastopnika vinogradnikov ,,2.5. otava 112.5 do 125, detelja 112.5 z Slovenije kot posvetovalca delegata. do 162.5, slama 75 do 100 dinarjev za
\ 7 ri'f	Uriti-. >>ifAXb/Mi _ . 1____ _1__________...
V svrho kritja stroškov za tega eksperta je naprositi vse organizacije vinogtad-nlkov, vinskih trgovcev In drugih gospodarskih korpcracij kakor tudl posameznih večjih podjetij, da prispevajo potreb-
100 kg.
Zagrebška v inska borza (61 t. m.) Po« set zelo slab. Ponudba Istotako mujhna. Notirajo: belo kmečko vino, 9%, Iz Konjščine, postavno Zagreb, 500 hI, 3.75
ne vsote. Odboru Pokrajinskega saveza Din; staro belo, 11%. iz Suboncc, franko
vinogradnikov sc naroča, da določi eksperta ter da stori korake, da bo Ic-ta dobil pravico, se udeleževati trgovinskih coKajanj;
4.) Jc zavzel občni zbor tudi svoje stališče napram izvozu vina avstrijskih državljanov, ki posedujejo vinograde v Jugoslaviji, v Avstrijo ter soglasno sklenil nastopno resolucijo:
Čuje se, da Je Avstrija dovolila svo-tim državljanom, KJ Imajo vinograde na iašem ozemlju, uvoz lastnega vinskega Pridelka proti polovični uvozni carini in da se od avstrijskih državljanov, ki Ima-)o vinograde pri nas. dela na vse kriplje na to, da bl ga smeli uvažati popolnoma tarlne prosto. Ker je v Avstriji vino najmanj za polovico dražje nego pri nas, hi to pomenilo gospodarsko ojačenje vinogradnikov, kl so avstrijski državljani. S tem bi bili ti v stanu svoje vinograde 'joljše obdelovati In bolje gnojiti, svoje delavce dražje plačevati, ravnotako razno vlnogradarske potrebščine, kar bl vse i-plivalo na nadaljno podraženje vinarskega obrata. Tako bl naši ^nogradnikl Drišll v nevzdržijlv položaj In bl morali e!l svoje vinograde opustiti ali pa jih svo-iim avstrijskim, gmotno bolje stoječim posestnikom prodati. Naši vinogradniki [i| postali vlničarji avstrijskih posestnikov, sužnji Nemcev na svoji lastni grudi v večji meri, nego so to bili pod bivšo Avstrijo.
Opozarjamo našo vlado na nevarnost, ti preti zlasti našim obmejnim vinogradnikom, in io pozivamo, da zadevo temeljito prouči in ji posveti vso pažnjo tudi % pri vršečlh se trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Ml stojimo na stališču, da se he smejo tujim državljanom, kl imajo posestva pri nas, konccdirati kake po-Kodnostl, kl so v nasprotju z interes! uažlh državljanov.
Zagreb, 6.25 Dir.; novo belo, 11.5%, iz Vršen, postavno Zagreb, 4.75 Din; staro belo, 8.5%, iz Vršca postavno Zagreb, 3.75 dinarjev; črno, dvanajstodstotno, iz Vršca, postavno Zagreb, 5.25 dinar« jev; kmečko belo, 8 do 8.5%, postavno Konjščina ali Zlatar, 500 hI, 3.75 Din; črno dalmatinsko, II do 13%, molo Ba« kar, po maligandu, 3.55 Din; belo dalma« tinsko, 11%. molo Bakar, po malig., 3.55 Din; belo. Sv. Ivan Zelina, okrog 9%, postavno Scsvctc, 4.5 Din; belo, Okič« Pljcšivica, okrog 10%, postavno Jaška, 5.75 Din; šiler novi iločki, 13 malig., po« stavno vagon 80 hI Nova Palanka 5 Din.
trgovinska bilanca 80.4 niiltjona. primanj kljaja. V letu 1022. je bila zunanja trgovina Madžarske paeivna za 214 milijonov zlatih kron. Položaj madžarske zunanje trgovine se torej znatno zboijšal.
Domače borze
7. februarja.
ZAGREB. Na elektnom tržišču Je tendenca slaba. Popustile so Jugoslnvenska, Šečerana Osijek ln Slavonija. Gutmann je precej narasel radi čvrsloče na dunajski borzi. — Na deviznem tržišču padajo tečaji dalje. Zavladalo Je popolno mrtvilo in je bil promet neznaten. Pariz je precej oslabeL Notirale so devize: Dunaj 0.11825 do 0.12025, Budimpešta 0.80 do 0.88, BukaroSta 42 do 45, Italija izplačilo 870 do 378, ček 869 do 872, Kristljanija 0 do 1145, London izplačilo 364.5 do 807.5, New-York ček 84 do 85, Pari« 303.85 do 898.85, Praga 244.10 do 247.10, Sofija 60.25 do 04.25, Stockholm 0 do 2240, Švica 1470.6 do 1480.0; valnte: dolar 82.75 do 88.75, bolgnrskl levi 58.5 do 56.5, Kč 240.75 do 248.75, francoski frnnki 885 do 390, mK 0.195 do 0.225, napoleondorl 0 do 325, leji 41 do 0; efekti: Eskomptna 166 do 107, Kreditna Zagreb 161 do 165, Hipotekama 89 do 90, JugoslavenBka 145 do 148.5, Ljubljanska kreditna 222.5, Praštediona 995 do 1000, Slavenska 100 do 107, Srpska 139 do 140, Eksploataclja 180 do 132, Drava 425 do 0, šečerana Osijek 1530 do 1550, Narodna šumska 130 do 182, Trbovlje 825 do 835, Vevče 175 do 177, 7 odst, investicijsko 63 do 04.5.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 3180 do 3190, Dunaj 0.1190 do 0.1193, Bruselj 348 do 352, Budimpešta 0.30 do 0.32, Bukarešta 43.25 do 43.5. Ženeva 1475 do 1477, London 365.5 do 365.75, MIlan 371 do 392, Ncwyork 84.25 do 84.75, Pariz 394 do 395, Praga 246 do 246.25, Sofija
Hmelj«
ar jem
Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu jo prejelo od oddelka za kmetijstvo pri pokrajinski upravi v Ljubljani nekaj umetnega gnojila v ta namen, da se z njim napravijo spomladi L I. gnojni poizkusi v hmeljnikih našegn okoliša. Navedeni poizkusi se bodo izvrševali na ta način, da določi vsak hmeljar, ki se bo v to svrho zglasil pri društvenem vodstvu, 8krat po 40 bmeljskili rastlin ene ali druge vrste. Od teb 8 oddelkov po 40 hmeljskib rastlin ostane I. negnojen; ostali oddelki dobijo superfosfata, kalijeve gnojne soli in apnenega dušika v nastopnem razmerju:
supl. k. gn. soli
II. oddelek IU. oddelek
IV.	oddelek
V.	oddelek iVI. oddelek VIL oddelek ,VIIL oddelek
4 kg 4 kg 4 kg 4 kg
8 kg 3 kg
8 kg 8 kg
ap. d. 4 kg
4 kg
- 4 kg
Potemtakem dobijo posamezne rastline V L oddelku po 10 dkg superfosfata, 7.5 dkg kalijeve gnojne soli in 10 dkg apnenega dušika, v II. oddelku po 10 dkg superfosfata in 7.5 dkg kalijeve gnojno soli itd. Superfosfnt In kalijeva gnojna sol se lahko takoj zmešata in izročita zemlji, ap-noni dušik se pa potrosi naknadno, ln sicer 8 do 10 dni kasneje.
Poslana množina nmetnoga gnoja Jo določena za 10 hmeljarjev našega okoliša; Je ti se morajo zavezati, da se bodo strogo držali gnojnega načrta iu da bodo končno tudi natančno določevali množino pride. Ianega hmelju v določenih osmih skupinah. Za poizkuse določene rastline no smejo biti slabotne nego zdrave in krepko, ki so bile v minulem letu dobro in enakomerno pognojene.
Zglasilu za poizkuse naj sc pošljojo nemudoma Hmeljarskemu društvu v Zalo*
c=s Vprašanje Inozemskih kreditov za našo Industrijo. Iz Beograda poročajo: Kakor je znano, je Centrala industrijskih organizacij pričela nedavno akcijo za dosego večjega inozemskega posojila za našo industrijo. V tej zadevi je svo-ječasno tajnik centrale Curčln, ki se j» nahajal v inozemstvu, skuša! navezati stike s tujimi bančnimi skupinami. Takrat ?o bili izgledi za poeojllo slabi, med tem pa se je, kakor se javlja, posrečilo doseči ugodnejši preobrat v tem vprašanju. Posojilo bi se izplačalo tekom 10 let. Za prvo leto bi znašale obresti maksimalno 17 odst., naslednjih 9 let pa bi se znižale za 8 do 4 odst. V svrho garancije za posojilo bi služilo monice z dvema podpisoma, kot supergarancija pa hipoteka na podjetja.
= Porast obligacij Bleerovega posojila. Iz Amerike je prispela v Beograd brzojavka, da se obligacije Bleerovega posojila stalno dvigajo. Sodaj notirajo že 75.
= Carina na Izvoz borovih železniških pragov. Finančni odbor je sprejel reše-nje ministrskega 6veta o plačevanju carine na izvoz borovih pragov, ki se bo plačevala s 25 odst, v naravi.
= Zaračunanje franka pri poštnih po-šlljatvah. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za. pošto in brzojav spremenilo relacijo franka k dinarju glede pla/-čevanja taks za poštno pakete v Inozemstvo. Zlati frank se zaračunava pri predaji paketov s 15 Din.
= Pregled vseh prog "n zgradb beograjske železniške direkcije. V boograj-ski železniški direkciji jo določora komisija, ki bo pregledala v3e proge in zgrad bo na ozomlju beograjske direkcije ter | Izdelala načrt za zgradbo vsega, kar jo potrebno. Cim komisija dovrši svoje delo, bo podnosla poročilo prometnemu ministrstvu v svrho odreditve potrebnih kreditov.
= Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajovu se vrši dno 28. febr. ofertalna licitacija glede dobave 2 kompletnih okretnle. za lokomotive In dne 27. fobr. ofertalna licitacija glede dobave železniških pragov in pribora za tračnice in okretmee. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Madžarska strojna industrija v Jugoslaviji. Po vesteh iz Budimpešte skušajo madžarske strojne tvornico dobiti trg na Balkanu. Zlasti Madžarska Ivor-nica vagonov in strojev d. d. si prizadeva navezati si razne etike z Jugoslavijo in Bolgarsko. Z jugoslovansko železniško direkcijo so jo žo sklenila pogodba glodo reparature železniškega matoriaia in bo Jugoslavija poslala sta'0 ter pokvarjene varrone v omenjono tvorilo v GyOru, V Hrvatski so je zgradilo več gozdnih železnic, za katere jo dobavila materini omenjena delniška družba.
= Madžarska trgovinska bilanca v 1. 1923. Vrednost uvoženega hlagn. v decembru 1928. jo znašala 65.6 mili'ona zlatih kron. Izvoženega blaga pa 76.4 milijona zlatih kron, tako da, je izvozni prebitek moseua decembra 10.Š milijona zlatih kron. Za eelo loto 192:?. fzkazuie
Sokol
Naklonitve za sokolski Tabor
Samoljubje Je običajni povojni pojav povsod. Dolgoletna vojna Je zamorila mnogo cvctja Idealne požrtvovalnosti za skupne cillc. Uničila Je mnogo plemenite pripravljenosti za tako pomoč, ki je izraz lastne notranjosti ln osebnega prepričanja.
Toda pod trdo skorjo povojne duševne In socialne pokvarjenosti najdemo šc ved no zdrave korenlke pravega človeškega stremljenja, da Je treba osebne težnje podrediti skupni koristi, da sta narod ln človeštvo več kot oseba, da je nesebična skrb za telesno ln moralno zdravje vzvišena vrlina med kulturnimi prizadevanji v vsakem narodu In državi, šc Imamo ljudi, — četudi so Izjeme —, ki so ohranili topel čut za vse dobro in lepo In ohranili sposobnost, da nilli misel in oko jasno gledata razvoj naroda, države, ideje naprednosti, svobode ln človekoljubja Pretresljive so posvetitve nekaterih darovalcev za sokolski Tabor n. pr.:
•Ne morem se udeleževati Vašega dela. Vztrajajte, Vaša skrb služi velikim namenom. Skoro gotovo bo še moja deca deležna plemenitih dobrot Sokolskega Doma na Taboru. Prilagam za se, za svojo ženo In svoj naraščaj znesek za pet velikih kantnov.» _ Priložen bančni ček za 5000 Din. (Naklonitev trgovca.)
•Visoko cenim Vaš sokolski trud. Narod bi s Sokolstvpm izgubil bistveno dušno sestavino In takorekoč moralno opravičenost za svoj kulturni obstoj. Ne razumem sovražnikov Sokolstva I11 posebno ne grdega zaganjanja v naš Tabor. — Nimam premoženja, skrbeti moram za bolno mater, želim pa se narodu In sokolski misli oddolžiti. Pošljite ml položnice, vsak mesec bom nakazala 25 Din za Sokolski Dom na Taboru! Rada bl storila več, ker vidim, da je Tabor med potrebnimi najbolj potreben, toda za enkrat ne morem.» (Trgovska uslužbenka.)
«Vcč let opazujem živahno vrvenje mladega sokolskega življenja na Taboru. Vse gre lepo urejeno, delo Je razdeljeno, čas odmerjen — bratstvo in disciplina Mnogo stotin mladine (med to tudl mnogo zapuščene) Je šlo skozi trdo vzgoje-vallšče rednega dela na Taboru In skozi skrbne roke mladinskega odseka Sokola I. Red In vzgojenost pomenjata pol življenja In napredka za mladino. Napredni starlšl moramo skrbeti za to, da bodo naše misli živele tud! v naših potomcih In sploh v mladini, da bo naša mladina zdrava In krepka za našo gospodarsko povzdlgo in obrambo domovine. — Ako nasprotniki Sokolskega Tabora grozijo, moramo ml reči: Sokolski Dom na Taboru jc postala zadeva vsega Sokolstva, cclega naroda. Za nas bližnje sosede Tabora In oddaljeno napredne Ljubljančane pa !e postalo vprašanje Tabora obenem zadeva časti in osebnega ponosa. Ovc-kovečlmo svojo Ime, pomagajmo! Nasprotniki Tabora naj kupujejo zvonove, m! zgradimo na Taboru ponosno sokolsko stavbo! Predložite ml Izjavo, da podpišem jamstvo ra stavbni kredit!« (Piše ljubljanski posestnik.)
•Prinašam Vam za Sokolsk! Dom 150 Din. To malenkost sem s! prihranil: ne zahajam več v gostilno, tudl kajenje sem močno omelil. MalcJ le. oa bom že še kal
prinesel. Vem, da podprem dobro stvar In sladka ml bo zavest pri pogledu na bodočo sokolsko stavbo, da sem tudi jaz pomagal po svojih skromnih mo£ch.» (Izjavlja javni naincščcncc.)
•Pošiljamo zbirko 1200 Din za Sokolski Dom na Taboru. Po večini smo darovali mlajši člani odtod na Štajerskem. Kdor Inia malo, je dal mnogo, kdor Ima mnogo, je dal malo. Tudl naše društvo ima potrebe, pričnemo v kratkem graditi. Naš dar jc za sokolsko idejo in delo. nismo lokalni ozkogrudi patriotje. Cc Sokol I. v Ljubljani vrši to delo lil pospešuje sokolsko Idejo, dela za nas In ml skušamo delati za Vas ali še bolje, naše delo Je skupno In služI narodu — domovini ter naši moralni In kulturni povzdigl. Obsojamo vsako malenkostno krajevnost ip lokalno sebičnost. Naj stoji Sokolski' Dom na Taboru! (Člani štajerskega sokolskega društva.)
Koliko sokolsklh domov je ▼ Češkoslovaški? Nič mnnj kot 441, in sirer na ' Češkem 269, na Moravskem 158, v ftleziji i 8, na Slovaškem 7, v Podkarpalskl Rusiji 4 ln za mejo 1.
Sokol Jesenice. Odbor sklicuje za soboto 9. t m. ob 8. zvečer v društveni telovadnici sestanek vseh članov in članic. Sestanek je izredne vaŽnoBti, zalo je udeležba vseh bratov ln sester častna dolžnost. Pridite točno I
Šport
Konec zimske olimpUade v Chamcnhu.
V torek se ie z razdelitvijo kolajn in dlplomov zaključila zimska ollmpljada v Cliamonixu. V nastopnem podamo kratek pregled o posameznih tekmah:
Drsunje: 500 m: 1. Jewtraw (Amerika), 2. Olsen (Norveška), 3. Larscn (Nor veška). 1500 m: Thunbcrg (Finska), 3. Larscn (Norveška), 3. Moen (Norveška). 5000 m: 1. Thunberg (Finska), 2. Skutt-nabb (Finska), 3. Larscn (Norveška). 10.000 m: 1. Skuttnabb (Finska), 2. Tliun-berg (Finska), 3. Larscn (Norveška).
Skupna klasifikacija v vseh štirih tekmah: 1. Thunbcrg, 2. Larscn, 3. Skuttnabb.
Llmetno drsanje. Dame: 1. ga. Plank-Szabo (Avstrija), 2. Miss Lughran (Amerika). 3. Miss Muckctt (Anglija). Go-spodje: 1. Oraistrom (Švedska), 2. BSckl (Avstrija), 3. Oautschl (Švica). Dvojica:
1.	g. Bcrgcr - gdč. Engclmann (Avstrija),
2.	g. In ga. Jacobson (Finska), 3. g. Bru-net ln gdč. Joly (Francija).
Smučanje: 50 km: 1. Haug (Norveška), 2. Stromstad (Norveška), 3. Orot-tumsbraatcn (Norveška). 18 km: 1. Haug 2. Orottumsbraaten, 3. Niku (Finska). Kombinirano s skoki: 1. Haug, 2. Stromstad, 3. Orottumsbraaten. Voluika smu-ika tekma1 1. Švica, 2. Finska, 3. Francija.
Hnckey: 1- Kanada, 2. Amerika, 3. Anglija.
Bobslelgh: 1. Švica, 2. Anglija, 3. Dclgija.
Zaključni) klasifikacijo vseh zimsko športnih olimpijskih tekem smo objavili včeraj.
Zadnlo drsalne tekme, kl Jih te LJubljani priredila Ilirija I11 o kateri smo žc poračall, so se vršile v ugo<jn| vremenskih prilikah. Najlepša je bila v« kakor senlorska tekma, kl jc pokadi lep napredek naših drsalcev. Obvezne f| gurc, kl so bile Izbrane deloma Iz tabel scnlorsklh, deloma pa Iz tabele mojsii škili Ilgur, so izvajali tekmovalci gla^J In s prcccišnjo rutino. Vsem se pozna % la učltclja-mojstra dr. Fuchsa. Manjf, lilbc, kakor sta nepopolno kritje likov: netočna os, bo treba seveda še popraviti O. Vodlšek, kl si je priboril letos že drj. gič prehodno darilo, Ima najboljši In na^i bolj enakomeren zalet ter je mnogo pri, dobil v težjih likih, zlasti v llkili troji«, vljuga-trojka In zanjka-vijuga. Inž. Bloi dek In g. Kavšck sta Izvajala like do bro, toda sta večkrat izgubila kritje os. V prostem drsanju ie izvajal najtcii program g. Kavšck. Posebno pohvalo 1 je žel koncem programa vodja tekme bivši svetovni drsalni mojster dr. Fuchi za mojstrsko Izvajano ekshlhlcijo v pro. stem drsanju. — V juniorskl konkurenti sta Sorgo in Jcsili točno obvladala vseh sedem predpisanih likov ter pokazala lej talent in solidno osnovno znanje. — v damski teknil je iznenadila ga. Sorgo j natančnim Izvajanjem razpisanih 7 likov, Ostale tri tekmovalke so pokozale na;-boljšo voljo ter bodo ob marljivem tre. ningu kmalu lahko nastopile z večjim uspehom.
Rezultati sankaške tekme v Bohink (Službeno iz JZSS.) Pri končnem pregle-du tekmovalne liste so se ugotovili pra-vllnl časi, vsled česar se deloma spremeni razvrstitev tekmovalcev v tekmi dvo. sedežnih sank sledeče: L Cop-Cop (Ska. la, Jesenice) 4:0-1:3, II. Pavlič I.-Pavlii Fr. (Skala, Jcscnlcc) 4:14.6, III. Frclih-Ravnik (Skala, Jesenice) 4:24A Prizna, nia za tekmo se razpošljejo prihodnji teden klubom, kjer naj se dvignejo.
Nogometno tekmo Jngoslavlla : /Iv sirila bo sodil znani praški sodnik Ho-rite s.
Smučarska tekma za državno prvenstvo, kl se vrši v nedeljo v Planici pri Kranjski gor!, bo najsljajnejša smučarska manifestacija v sezoni. Tekme se udeleže tudl naši tekmovale), kl so Mi v Chamonixu, številni ljubljanski, celjski, gorenjski ln zagrebški športniki. Vrht tega bo v Kranjski gori zlet smučarjev tor jc pričakovati obilne udeležbe. Prl;s-ve se še sprejemajo. Tekmovalci morajr. najkasneje v soboto z vlakom ob 3. popoldne v Planico, ostali pa v Kranjsko goro, da se prenočišča porazdele.
Polovična vožnja v Planico ie dov<v lična vsem, kl se udeleže nedeljske smučarske prireditve v Planici oz. Kranjski gori, In sicer z vseli postal v Sloveniji. Vsakdo kupi polni listek, kl ga pa ne odda, temveč prejme v Kranjski gori Izkaznico m se more z Isto s prvim vozniti> listkom vrniti.
Lalikoatletska sekcija S. K. Ilirije v Ljubljani. V nedeljo ob 14. sestanek na Igrišču, pol ure kasneje trening. Načelnik
LLAP. Danes redna seja upravnega odbora točno ob 20. Športna zveza. Udeležba dolžnost! Tajnik II.
LASK- Danes ob 17. redna seja centralnega upravnega odbora. Športna zveza. Nato sledi izredna seja. Zadeva: pravila, pravilniki etc. Udcležha polnoštcvll-na — dolžnost. — Predsednik.
Tu|ci y Ljutoljani
Od srede na četrtek je prenočilo v Ljubljani skupno 132 tujccv. Od teh se je nastanilo 108 v sledečih hotelih:
UNION: Aposto!ovič Peter, bančni uradnik, Zagreb; Albrccht Oskar, arhl« tekt, Tržič; Biscnz Adolf. trg., Dunaj; Pachvvach Alfred, trg. direktor. Zagreb; Bcck Ernst, potnik, Dunaj; Brunncr La« zar, trgovec. Dunaj; Bizjak Ludv., skla« diščnik, Litija; Damian Ivan, potnik, Dunaj; Doktor Leopold, potnik, Dunaj; Dumiš Štefan, major, Zagreb; Giirtncr Herman, trg. potnik, Zagreb; dr. Ho« sehek Artur baron, zasebnik, Sevnica; Hass Rudolf, bančni direktor, Dunaj; Jakil Andrej, industrijalce, Karlovac; Jclinck Angi, žena direktorja, Kamnik; Karamata Štefan, bančni direktor, Beo« grad; Klein Josip, trgovec, Dunaj; Mcl« zer Adolf, trgovcc, Dunaj; Lahovnik F., trgovcc, Prcvalje; Marghctich Kamilo, Industrijalec, Reka; Molaroni Kamilo, zasebni uradnik. Reka; Mravljak Peter, trgovec, Vuhrcd; Ncugcbaucr Henrik, potnik, Dunaj; Nazar Filip, trgovco, Split; Noot Karol, gen. ravnatelj, Jcse« nicc; Oplustil Feliks, potnik, Dunaj; Picco Gvido, industrijalec, Vallemosso: Segal Jakob, trgovcc, Dunai: Singer E., tovarnar, Dunaj; Sommcr Henrik, trg., Dunaj; Stražar Ivan, stavbeni podjetnik Domžale; Sutoj Ivan, trgovec, Zagns1«; dr. Schvvegcl Ivan, veleposestnik. Bled; Ungnr David, trgovec, Dunaj; Volonte Rlhard, lcsotržec, Cammago, Milan; Vag Zoltan, trgovcc, Zagreb; Verstovšck F, inženjer, Kočevje.
SLON: Bolgcri Ivan Rihard, potnik, Dunaj; Drobne Marija, služkinja, Ko« niicc; Daubcr NVolf, trgovski potnik, Dunaj; Gonda Franc, trgovec. Murska Sobota; Gnezda Franc, trgovcc, Unec; Grciner Leopold, trg. potnik, Zemun; Chrony Oktavijan, mehanik, Vrhnika; Habcrmann Abraham, trgovec, Dunal; Kirn Albin, trgovec, Kncžak; Krajccr P., trgovec, Zagreb; Križ Filip, trgovec, Pre« zid; Kupferschmicd Bernard, potnik, Dunaj; Lunycr Anton, tovarnar, Ljegen Muzul Lovro, trgovcc. Reka; Kamnov Mlladin, trgovec, Beograd; Totcmel Fr., trg. potnik, Žiri; Tcrcza Elija, trg. pot« nik, Sarajevo; Piki Franc, trgovcc, St Pavel: Rajniš Djuro. šofer. Gorica; Stic«
ringer Franc, trgovcc, Linz; Tiršck Ant< trgovec. Ročica; Tomasinl Ambrož, trg, Milan; Togliovinci Anton, trgovec. Man« tova; NVcndcl Marko, trgovcc usnje, Pančcvo; \Veiss Ignacij, trgovec, Dunaj; NVcisz Albert, trgovce. Reka.
JU2NI KOLODVOR: Czecli Edmund trg. potnik, Dunaj; Gcržina Ivana, za' scbnica, Novomcsto; Gagern Ivan, ve« leposestnik, Mokricc; Nikašinovič VeK> mir, drž. komisar, Snežnik; Smrckar Al> zascbnica, Libušnjc, Italija; Triplat An< gela, zascbnica, Javornik.
LLOYD: Aganaga Ščcta, trgovec, Bm njaluka; Bambcrg Ervin, hidroavhiti&r, Lož; Babič Josip, poručuik, Kos. Mitro; vica: Kordiš Edvard, slaŠčičarnar, Loški potok; Kordiš Antonija, trgovka. Loški potok; Malcšič Ivan, trgovoc, Metlika; Peče Štefan, trgovec, Slov. Grudec; Ra' bič Krista, trgovka, Mojstrana; Zagora Janez, trgovski potnik, ŠL Vid; 2uto( Miio, trgovec, Scvcrin na Kupi.
SOČA: Jenko Aloizij, trgovski potnik Logatec; Pustotnik Franc, veleposestnik Blagovica; Rezniček Hjnck, uradnik, Beograd; Rocchl Mcry, domačica, Split: Zunkovič Josip, monter, Zagreb.
TRATNIK: Jamšck Klotllda, vdov* odvetnika, Litija; Kramaršič Ivo, zašel)' nik, Novomcsto; Klcnha Oto, trgovcc, Kranj; Levi Arrlgo, inženjer, Trst; Mo-desto Josip, trgovec, Celje; Valdman N.. glnshenik, Vukovar.
STRUKELJi Avdibck Cobo, trgovec, Kakan, Bosna; Dakio Anton, podjetnik, Calafat, Rumunija; Fresl Štefan, pek*", Samobor; Gcrgolct Josip, pos.. Dober' dob; Jurctlč Anton, trgovec, Kobarid; Copurso Donato, trgovec, Reka; Kallic« Valtcr, trgovec, Celje; Oblak Franc, tn govcc, Rakek; Fetcrlin Ivo, trgovec, Ko' menda; Puthon Danijel, drž. uslužbcncc, Celje; 1'ndjcn Nikola, trgovec, Zagreb; Zemlji« Franc, zmložnlk, Slov. Gradec.
Poleg tega je prenočilo 24 tujcev 1 naslednjih gostl'nah: De Schiava 10, St« ri tišlar 4, Ravnik tn Ameriknncc po 3-Kovač, Lozar, Majcen in Novi svet 1" po 1.
l astnik In Izdalatell Konzorcll »Jutra«, Odgovorni urednik Fr. Brozovlč, Hsk Delniške tiskarne, d. d. v Llubinn'
)r. U. Dobri la:
Ljublj. borza in njen gospodarski pomen
V kolikor sem mogel zasledovati, se Je jliljutllo ta Jugoslavijo minulo gospo-larsko leto v znamenju občutne stugua-,He. Katere gospodarske panoga so bile ir| tem bolj ali manj prizadete, to nam 10do pokazale bližnje bilance posameznih »djelij in drugih gospodarskih edinic.
Ilaziskovanje razlogov le stagnacije v ijihovih različnih oblikah bi bilo preda-ekosežuo. Obstoječi razlogi so različne uruve, toliko zunanjepoiilični kakor notranjepolitični, in mnenja sem, da so uvno prvi v marsikaterem oziru le naravna posledica drugih. Gotovo utegne lilo ugovarjati temu naziranju, češ, saj noremo v primeri z marsikatero drugo |rž:ivo biti z našo splošno gospodarsko lilanco povsem zadovoljni. Priznavam ta
brodarji in drugI ler razvijali in sklepali
različne pošlo in zbirali trgovinske novice. V tej obliki so se pričeli dnevni sestanki v 13. in 14. stoletju posebno v zborih raznih gospodarskih krogov že Ste- Italiji.
viluokra! treliralo in namen tega članka Zaradi tedanjih trgovinskih odnošajev je poudarjuti v glavnem pomen borze za Be jo ta ustanova prenesla kmalu v me-povzdigo narodnega gospodarstva. Ker Je sto Bruggo, kjer je bilo pred odkritjem raviio med nami Slovenci še vse premalo Ameriko največje trgovinsko tržišče se-znan pomen borzne institucije, moram verne livropo. Tu so je razvila tako zvana poseči nekoliko v zgodovino razvoja te beurs, ki pa nI predslavljala borze v da-uslanove.	, našnjem smislu, temveč so so tam shajali
Borzno trgovanle se Je v krstkemča«
su razširilo na splošne zadolžnice. Kon« eem srednjega veka sc je pričelo borzno trgovanje z blagom.
Tedanji vladarji in mestne oblasti so pospeševali na vsuk način procvit mest posebno s svobodo trgovanja, katero so dovoljevali tujim tigovccm v neposred' ni bližini mesta ali pa v mestu samem. S tem je bilo omogočeno nepretrgano trgovanje tekom celega leta, nc pa ka, kor na sejmih, kjer jc smel trgovec po.
SIUUOVB.	i mtoiijcu, oiuir,.«, ,i.„,vv — ------------------.............j-- '	U .	I
Prva pomembnejša oblika trgovanja je edino Italijanski trgovci, ki so imeli na , slovati Ic za čusa sejma. Kazmah trtfo«
bil tako zvnul (rg, na katerem so se v ondotnem tržišču svoja konzularna za-ilaljših presledkih zbirali kujici in pro- stopstva.
dajalci blaga, in sicer na točno določenih I Prva prava borza in kot taka svetov.
krajih. To so bili navadni letni trgi. Za nega pomena jc bila borza v Antwcrpnu
tem so se v srednjem veku razvili v raz- Na tej sc jc trgovalo z raznimi vrstami
ličilih mestih tako zvani sejmi, ki so tvo- denarja in menicami. Da jc bil za razvoj
rili tedaj središča že večjega blagovnega to institucijo ravno promet z mcnicami
prometa, na knterih se je že pričelo ludi posebno daickoscžncgn pomena, nam je
prvo trgovanje z denarjem in celo kre- danes povsem razumljivo. Trgovci, ki
ditno poslovanje.	j so s0 Pcč»!i z meničnimi posli, so se sc«
Tos bn n o i nn so bili seim' zn raz	dnevno na borzi ter so v medse«
o ega pomenn so i jmi ^ k0jnjh pogovorih in v medsebojnem pre«
Uivno bogastvo Je tako ogromno da bi so se morala izvršiti nn sejmu, se je do-1	?J!r!X
ih.ko z doslednim, vestnim In strokovnim ločil gotov dan pred zaključkom sejma, rfjevanjem naših gospodarskih razmer Tedaj so se najprej izravnali vsi dolgovi jhko dosegli vse drugačne uspehe, ka- in tlrjnlve posameznega trgovca in je po-ior jih v resnici izkazujemo.	| sameznlk plačal le presežek dolgov, torej
Temu stanju pravi vzrok so politična že nekak klirinški promet. Istotako se Je t> ni Janja, ki absorbirajo napram veliko- j do'očalo zn časa sejma poravnanje vseh loteznlm in oLčekoriatuim gospodarskim večjih računov. Pomen te določbe je izra-rašanjem, žal, ogromne duševne sile.
igovor, toda nikakor ga ne morem odo-1 irnvati in sicer iz edinega razloga: naše | voj plačilnega prometa. Za vsa plačila,
tudi kreditno sposobnost posameznika. Ilorzno mišljenje jc s »cm postalo mero« dajno za kreditne posle vobče, poseben
vine je bil s tem zagotovljen.
Na trg je prihajalo čim več različnega blaga in v kratkem času se je izcimllo trgovanje po povprečni kakovosti, to jc po tkzv. stalnem tipu, ki je postal mero« dnjen tuJi za določitev ccne. Pri kupči« jah s takim blagom je postal pregled dotlčne vrste blag« nepotreben ter je tako blago z »-udi njegove ncnadoincst« Ijivosti poaialo istotako predmet borz« nega trgovanja kakor mcnice. Na t« na« čin so se pretvorili sejmi v blagovne borze.
Skoro istočasno kakor antvrerpska se
je pojavila na Francoskcm borza v Ly« onu, ki je bila pa mnogo popolnejša od prve. Nu lyonskl borzi se je trgovalo v
vp:iv pa je Isto imelo za čim uspešnejše ' prvi vrsti z državnimi papirji, denarjem in čim bolj razvijajoče se trgovanje na mcnicami, medtem ko je igral blagovni
borzi.
Z pojavom menice je nastal naenkrat
J kolikor se pa v posameznih slučajih losnmezne sile posvečajo velikemu vpra-aiiju gospodarske narave, se Isto od stra-merodajuih faktorjev navadno ne ob-jvaava z edino pravilnega vidika gosjio-jarske objektivnosti, temveč neštetokrat prvi vrsti z vidika politične kouste-acije.
Da razmotrlvanje gospodarskih vprn-unj Iz drugih vidikov, kakor so naravni a logični, ne more koristiti pravemu gospodarskemu stremljenju, leži na dlani. Gospodarske ustanove, v katerikoli obliki znlkle edino Iz političnih vidikov, morejo biti dobre In uspešne, toda, kar Je Javno, so v večini slučajev lo prehodnega pomenn, medtem ko so ustanove, narekovane od naravnih In gospodarskih po-treb, trajne vrednosti. Taka naravna ln povsem nujna gospodarska potreba Je pa tb današnjih prilikah ravno popolna borza središču Slovenije » Ljuhljani. Vprnšnnje lastne borze in neobhodna folreba te ustanove se je dosednj v na-
promet le podrejeno vlogo. Te borze so je posebno pridno posluževala država, ki je tedaj neprestano rabila ve'ike vso« tc kapitala za lastne potrebe. Da si za« gotovi čim večji dotok kapitala, je Ista dovoljevala posebno visoke obresti.
Tedanja špekulacija z državnimi pi» pirji Je bila za splošno gospodarstvo vsekakor blagodejnega vpliva, ker so se na ta način zbirati tudi mnli deli ka« pitala iz vseh slojev prebivalstva v ve, liki rezervoar, lz katerega sc je črpalo za različne institucije in podjetja ter tako pospeševal kulturni da celo poli« tični napredek.
Konccm 16. stoletja je stopila v ospredje borza v Amsterdamu. Tu se jc razvilo kot nnjprvo tržišče z delnicami trgovskih družb, ki so se pečale z izme« njnvo blaga v oddaljene prekomorske dežc'e.
Temelj take družbe se je ustvarjal na
vpraševanje. Tedanji menjnči so svojo' značaja. Plodonosnost tega trgovanja jc ta način, dn so razni soudeležniki vpla« obrt kmalu razširili in se začeti pečati našla v kratkem času ugodna tla v raz« ! čcvall poliubne vsote za posamezen pre« tudi z drugimi dennrnimi posli. Otvorili i ličnih poslovalnicah io pri bankirjih, ki voz. Za vplačano vsoto jc prejel vsak so lastne poslovalnice, ki so v kratki do- so začeli izdajati takozvanc tečajne li» bl postnle zbirališče najrazličnejših sin-' stine v obliki pisem ter jih pošiljali ino«
zen v besedah: pr branjovnnje gotovine.	tudj horznotržnii nadomcstiIni (fungi.
Eminelno vnžnost takega trgovanja nnm	bMni) predmcti ki jo bi, za ra„oj trg0,
zn tedanje čase pojasnuje šele okolnosl,	v,ne cpoh(l.n(:tf(l pomena. RiUUn mcnicc
ako pomislimo, da so Je tedaj nahajal v	SQ sc kmnlu poj.,villl Jc da,nja borzno>
prometu najrazličnejši denar, ki se je rnz-	tržn„ ^jo™,,^ v raz|jenjh oblikah,
likovni v kovu In Čisti vrednosti. Za do-	Za tc horznotržne vrednostne papirje
ločanjo vrednosti posameznega denarja	se jc izcimiia povscm naravno tudi ob«
se je moral tedaj trgovec obračali vedno	rcstna mcra, kj sc je spreminjala, od« na teko zvanega zlalarjn. Ti zlntnrji so po-1 nosno določala 0j Cncga trga do drugega
lovnli od trga nn trg ter proti mnli od-	Spreminjajoče se obrestne mere so po«
škodnini določali vrednost različnih vrst	vzročilc seveda tudi različno vrednost
dennrjn. Naravno, da je bila posamezna	onih'mcnic. katere so bile izstavljene In
vrsta dennrjn splošno uporabljiva lo v	veljavne za dežele tujih vrednosti, ozi«
onem okolišu, zn katerega Je bila izdana, radi česnr Je oživela kmalu potreba zamenjave. In res ne dolgo za lem se je pojavila tudi obrt menjnčev.
Menjnči so si preskrbovali iz različnih krajev le take vrste denarja, po katerih
roma tujega denarja. Z raznovrstnostjo vrednosti tujih mcnic jc bila dana osno« va posebno danes toliko razpravljeni arbitraži, to je razliki vrednosti mcnice eotove vrste denarja na različnih trgih. S tem so se menični posli, ki so se Jako
je bilo nn dotičnem sejmu največje po- živahno razvijali, posta'! špckulativncga
pu,,.",.	u„.h„v.h —	. .... -. , -- —...... ............... —	------<	'	«
km časopisju, na različnih anketah in 1 nov, kjer so bo shajali trgovci, mešetarji,1 zemskim poslovnim zvezam.
udc'cžcnec potrdilo, zvano dcinica. Do« biček sc jc potem razdeljeval v rajmer« ju z vplačano vsoto in odpadajoči del
dobička na posameznika se je naziva! dividenda. V kratkem presledku je na« stalo več takih družb z istim namenom. Upanje na veliki dobiček je kmalu vzbu« dilo veliko zanimanje za take delnice in povprašfcvanjc po teh vrednotah j« čimbolj naraščalo na borzi. Trgovanje z dclnicami sc je vršilo v obliki termin« skega posla, kar je bilo posebnega po« mena za uspešnejši razvoj borze. Pola« goma so se uvedle na borzi tudi držav« nc obligacije in njih tečaj je bil kmalu merodajen za splošno tedanjo evropsko politiko.
V Angliji se je ustanovila borza r Londonu v sredini 16. stoletja. Kakor v Amsterdamu pa je tudi tu pričelo najprej trgovanje z dclnicami, in sicer delniških družb in Industrijskih podjetij. Za preskrbo potrebnega denarja se je tudi tukaj posluževala v obilni meri bor« re angleška država, ki jc rabila posebno po vojni s Francijo jako velike kapitalc. Kot prve so priile v borzni promet deb niče »Bank of Engiand«.
Dasi so borze imele tudi marsikatero senčnato stran in je marsikateri špeku« lant izgubil n« borznih kupčijah celo svoje premoženje, vendar nam priča ravno borzna zgodovina, da bi Anglija brez borznih Institucij no bila nikdar premagala toliko sveta ter si osvojila toliko svetovnih gospodarskih postoiank ua celem svetu. Do te moči ji je pripo« mogla ravno borza, na kateri je. v dobi od L 1606 do 1816. plasirala približno eno milijardo funtov išterlingov, torej vjoto, ki predstavlja šc danes v dobi milijo« narjev in milijarderjev vsekakor vpo« števanjn vredno množino denarja. Na« dalje je privedla horza angleško državo do blagostanja tudi s tem, da je oinogo« čila ustanovitev nad 40.000 delniških družb, ki so bile za razvoj celcga anglc« škega gospodarstva največjega pomena.
Kakor razvidimo iz tega zgodovinske« ga pregleda, so sc vse navedene borze razvile skoro v istem razdobju in kar moram posebno omeniti, so te nastale vse le po privatni inlcijitivl, izvzemši Ivonske. Posamezne države so prepušča« le povsem privatni podjetnosti ustano« vltev kakor tudi organizatoričen ustroj teh ustanov. Le v Franciji je ta ustano« va nastala po državni ipicijativi in se je pod njenim uplivom tudi stopnjevsj« izpopolnjevala.
liane »»»h« tiearda SO pur 7» _r>npl»n»snl»- In ..T-nlt«,- « računa i»ki besedo I lun. - PrlnhSuJeJn tu Ib mali oglasi. ki n platmi • naprej Plača •• lutiko tudi » mamkak K« »praSmija odgovarja mir««« Is. Ii vprafaaju prlluieoa znamko ta mlguviiv i«r niampiilaniska pnaiojbliia C/ 1'tnl
feV!-!
Klavir poučuje
wpod In gre tudi no dom. prano sc: Trg Tabor St. 6, ..Pridna". HllCJe. lovo.	3003----
Kot "čenka |
Zel I vstopili v tiKovluo 31 me-fcanitu blnsom zdrava 15 let omia dekli, a 1» bolJSe knict-eke rodbine. Pismene ponudbe | na upravo ..Jutra" pod f.lfro 1 S0S2 I
Abs. eksp. akadonTk
ISfe uirsla i kakem večjem podjetju, Ore tudi brezplačno fouudbe ua po3lul predal 107 2U51
Uavnatalj odv. pisarno
prlmo mufl, ISCe tlutbe. — Crnl. ponudbe pa uprnvo ..Jutra" pod „M 10-1". SOUS
Varuhinja k otrokom
(dobe)
'ologralski pomočnik
rvovi-btun reluier, »prej-	tiče aluAbe. 1'onodba Je	na-
le. l'uuudbe 2 vzorci reluše	slov in na upravo .Jutra'	l,od
Mesta dojiljo
iSf« tdravo dekla. — Naslov pove uprava ,,Jutra". &044
Plesne obleko
Olt Din 400 do llln 1200 • vseb barvah. I*o natanfucm
K boljši rodbini
ee odda na stanovanje lSletna deklica s delele. Moralo bl ae Jo tpremljutl v tu Iz Aolo. Plača po donovuru. — Nnslov pove uprava „Jutra". 3037
Prodam pokarijo
v dobrcni etanju, na de4ell. Naslov pove uprava „Jutra".
3081
Dnhroidofo pekarijo
tsrem v najem kje na deželi ali v malem mestu. Plamene ponudbe pod fttrro ..Peharlju" na upravo ,,Jutra". 2S27
Trgovina in gostilna
na prometnem kroju na Notranjskem, ae odda lakoj v najem. Vpoiteva ae le resno' letno onemu, kdor odstopi r.n -------
r i r	/ »	Svarilo.
11* Lt .1 lafi V /.Itii.r av noti,'na, dobro sn*na oseb«, S. O?	-^mitJU k| p0„rtll)B , torek najdeni
Jana in Romea!
rnlte pismo, kakor
Opremljena soba
s popolnoma aepsrlranlm vho- j dnin. ae odda gospodu. — Naslov pove uprava ..Jutra".
3013
4 tono premoga Tiiask* un 4/11.
večjo vsolo denarja, ee resno svari, dn Jo nemiuloma odda no policiji, ker hI se slrar moramo .lollOuo oacbo takoj aretirati.	3000
Volčja psa
naročilu glede vi ve In niatertjnla pošljem tlidl po povzetju. P. M a g d I C . I.jtil-Paua (nasproti glavne potle).	2120
IlUustl. bar- I reflektante, - _ Naslov
uprava ..Jutra"

Povu takoj rakon<etnii gobo n ku-2470 hinJ^, event. i uporabo kuhinje. Ponudbe pod ,.LJ»h-ljaua" na upravo „Jut-
Lopo posestvo
protl.Tm po Jako nizki crnl. —
Mostna zastavljalnica
ima tomosrf-no rfraf-bo JunlJo lr« :3 zn-tavljcnlb predme'ov 261
lepa, iveata. Inteligentna, eno In dve leti »tara, prodam. C« na 500 in 10U0 dlncrjor. PojmhiiIIu v trgovini KruSIft, Celje. Krulja fetra ct*ta.
3022
2928 14 t. m popoMno.
inočuo In Čvrsto lTletuo dekle prvovrsten (lf>0/tO ln tem
l upra\o ,,Jutra" pod ftilro Varuhinja", illetušer".	3071
8027
no su&tnt orehi napioiJnJ. — Poizve ae pri: G o r J a n e c, i Poljanaka testa CO. 2U23
Mizarske pomofniko
2-3 dobro lzvLžbane tudi pri tu-ojlb, rabim. Stanovanje ln braua v hifil. plača po dogo-
Sluiba oskrbnika
«Agraria»
ua kakem vetjem po-estvn, | Maribor. Alt' snndrovn cesta aprelmem ta»»c) J>eir v poslu 6t. 57, prodaja: Moko I a
Kdo proda
privatnemu uraduiku Cevljo In obleko, da bl mu odpla-{•eval v mcaeruib obrokih? — Ceujene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,V obioutu '.
8078
VoTcri?no, polhovo	, , .
, V , i	900 mJ na Jako lepem pro-
In vse druge kože divjačine. gt u ob gl ceaM na GoV(nj.
Opremljena soba
s uporabp kuhinje ln fe mn-
Ob3toJl Iz moč-no zidane hlfie, gofe uporabo klavirja, st- ure
gospodarskih poslopij ln kozolca. sadonosnlka, travnikov, njiv In gozda, pol ure od po-utaje Bietlee, vas Pe-Je. — Naslov pove uprava „Jutra".
3018
Stavbna parcela
verziran, iino* u poio » «»ina hrvaSCiue, alov. In nemSClue.
■ «u« v u«». Fmca ^u	ponudbe pod „1 o*.bo«V ■ CA
ZA	m'™t Atoma Couip tiiv, Uuhtjaiit.
ljučavničar za orodje
IWerltzeugmai:ber), se sprejet. — VoJuovKS t Cie., Vi6.
3053
Učcnce
primemo lolsko Izobrazbo, Klitenlb starSev, ae sprejme Pri Iv. MalefllCu, trg. z rne-Unlm blagom v Metliki.
3028
Službo
lahko takoj dobi pridno In oSteno delile, ki Je vajeno floinučejsa delu Plača po spo-mbnoatl. Piaint-ne ali osebne 'otiudbe na naslov: Autou t a b a r, učitelj. Trbovlje 2.
3017
Slaščičarski pomočnik
'amostojen delavec, ae sprej-Kmrlli I lih, Mar bor.
Slovenska B.	2888
banaSko, lepa namizna J a bolka od 50 kg niipiej po najnlljlb dnevnih cenah. -Istotam se kupuje i I z o 1 po aaJvl&JlU dnevnih cenah.
aasa
Kot praktikant
teli vstopiti 17'etnl deček v kako lesno trgovino ali kaj podotnesa Cenjene ponudbo pod ..Ulctnl deček" Da upr. ..Jutra".	3050
Mosta vzgojiteljico
v bolJSi družini. tU* go«po-dlčna stara 21 let a triletno mcfit-onjlio in enoletno ro.po-dlnjslto Rolo. Govori slovensko in neuifiko ter Je Izurjena v Šivanju, vezenju In deloma tuui v delanju klobukov. — Cenjene ponudbe pod ..Vzgojiteljica" na upravo .Jutro'.
3023
Mosta kontoristinjo
ali plsarii'4i,e moc, Iftčie ab-solve-Mia trsovgke fiole z nekoliko nra'1-e. CcnJ. ponudbe pou ,V-stna 'n mn-IJIva 123' na upravo ..Jutra". 3016
(iščefo)
Mesta hišnico
''t Pa v najem stanovanje z rnom katerega bl obdelovala.
mirna stranka. Naslov: «• Škot le, Poljanska cesta ai 3073
Brivski pomočnik
*»r 20 let, IBte alutbe. kjer f1 te lahko izpopolnil: gre
™H brezplačno. — Nikola CIMn-Koman. Ribnica. Do-Itnjako.	8083
Rudniški uradnik
J Žoletno prakso * pisarni in 'nial. r.niii?.en računovodstva. B,»terljalne uprave, ekspedl-Cll* lld., Iftče Iratne aln*l» PM večjem Industrijskem pod-'"Ju. Ponudbe pod ..Domovi «a" na upravnUtvo ..Julea"
en«4
Prodaialkn
Izurjena v galanlerlJaVI atro-kl. Iftče slutbe: are tudi manufakturno trcovlno 1 -2 meseca brezplačno. — Naslov v upravi „Jutra". 2305
Mlad trg. pomočnik
lAče mesto v trgovini z me« hlncom ali Ipcc, . ... Nastopi lakoj ali pozneje. - Naslov pove uprava ..Jutra". 27on
Gospodična
llče mesta aamo v dobri hlAl ali kot opora gospodinji sit k otrokom brez matere, ali k .oIMnemu snmna»oJnemii gospodu kot »oaportima. Pontid be na upr. .Jutra" pod ..VarSna In pridna". 208-1
T,osna indusfrim
Ur"d"lk s trll-tno p-akso, "rost voJaHČ-lne. f.-ll m »sla "H kakem pndl»M". Na«t"pl
kupuje v vsaki množini Inozemstvo skozi vse leto H. ZdravIC, Ljubljana, trgovina usnja, Florijanska ulica a.
306S
v Ljubljani za mater ln hčer proti dobremu plačilu — Naslov pova uprava ..Jutra".
2SG0
Stanovanje
lepa soba ln kubhtja s p-ltt kllnaml. t>l se odstopilo pro'1 otHTtodn nI. k^or kupi ludi poli Jlvo. Porhe na up' avo ..Jutra" poj elfro ..Opren Ije-ao stanovanje".	2&50
Nakup rozanoga losa.
tečemo vsako n-.nožlno rezanega lisa. trdega in mehkexa. Oterte prosimo franko otimej-na postaja. — Popise na: J n v a v u m , Holzlndustrle-gcsrll.chaft ni. b. II . Zcntra-le Salzburg, Osterrelcb. 3030
k u p I Tiskovna zodr-jga l.Julitlonl. Prešernova ulica St. 54.
Filmov za k'no
vet komadov, fie molo rabljenih, piodcui po zelo nizki cj nI Elektromotor 1/10 IIP za vlndeladjo. — Naslov pova uprava „Jutra".	8052
riotilui stroj
lltev. 5. 36 cin, se proda. — Naslov pova uprava ,.J '."i ■ 3026
Eksccntr. sliskaln^a
1	Eks/.enterprcsie) 6t. 0 in 5 novih tehtnic od 5. 10. 15 fc,; (domače delo), se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra
8011
2	damski pisalni mizi
hraatovi, masivni, prodam. Obe popolnoma novi. event. tudi na obroke. - Oaleda se lahko v.ak dan. Naalov pove Južnega kolodvora. SklndiSče uprava ,.Jutra".	282« primerno zn trgovino z
moko oli za kak drug (IneJUl
al-.o. pol ure od LJttl IJane, se po ugodni ceni proda. — Naslov pova uprava .. lura' 3036
Ceno posostvo
v Mariboru-Studcncl pri cerkvi : lepo hlfio na voeel. svobodno trpovtno. goattlntčar-stvo. stanovanje, klet In vrt, takoj prodam. — S e g o v I č. na promelnem kraju na de-2016 "U. Pogoji po dogovoru.
Iščom kompanjona
t trgovino z meSanlm blasota
m—sta——w
Izšel je v knjigi
Taksni in pristojlinski pravilnik
Kdor plačuje takse /n pristojbine potrebuje poleg zak ona ludi pravilnik ki zakon razlaga in pojas-nujo. Knjiga ki obsega '210 strani, velja s poštnino vred Din 4300 in so naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Trošcrnova ul. 54.

Lju lil lanski Zvon letnik 1023. prvo številko. Lopa, opromljcna soba
se odda dvema boljšima go-
Fpodonia. Po'zvo se v Vrhov-čevl ulici 11.	3077 .
Naslov pove uprava ..Jutia .
3042
Fotosrafifni apar.nt
na ploft^e z dvojnim annMIg-mntom. 4 In pol X 0. dobro ohranjen, kt:plm. — Ponudbe pod ,.1'otoaparat" na uprnvo ...lutra".	2958
Skladi.šfe in pis.arna
se odda v sredini menta blizu
Na hrano in stanovanje
so sprejmejo goapodUne po 2000 K. Naslov pove uprava ..Jutra".	3078
Sobica	'
se odda proti postrežbi brea-plnfno prlprostl irtiakl. VeC ustmeno. — Naslov v upravi ..Jutra".	8074
Konvcrsations1cxikon
>Tayers kompleten, nnjnovej-fta Izdaja I. 1005, 24 kn.'H, se ugodno proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 2924
Trapist sir Ta
v brezkonkuren^nl kvaliteti, nudi v vsaki količini po Hln ?U'90 za kn trgovuko pod-JctJe K. MahnrMft, Zagreb. Petrova ulica 36. 2885
predmet, razen nlllnih aH smrdljivih stvari. — Pon idbe pod T "pa prilika" na upravo ..Jutra".	3046
Na brano In stanovanje
se »prejme gospod. — Na-lov pove uprava ..Jutra". 8080
Prav redka ponudba1
Lepa jedilnica
ln rlasovlr. te proda«ta. — Naslov pova uprava ,,Jutra".
2850
NemSki Štedilnik
Prazno sobo !
s posebnim vhodom, tudi Izven ali v okolkl me»ta Ljubljane, (gA* samski uradnik, proti plnMIu In posojilu Din Pa se v najem, event. tudi 20.000. Plamene ponudbe na proda trgovina t meAnnlm "Pravo ..Jutra" pod ..Stal^n" blagom ln gostilno na zelo I	8083
prometnem kraju na florenj- — -------——————— ,
sk*m. obstojema 20 let z v*o	v
nalogo In Inventarjem. 7a'	9ICSe0na SODft
prev7em Je potrebnih 50 do elegantno opremljena In «na*-100.000 Din. Več pri Instnl- na s posebnim vbodom In ku. Samo reane pl«mrne po- elektr. razsvetljavo, se odda
dbe nn uprnvo Slfro ..Trgovec pridelki".
.Jutra" pod
deželnimi
3050
Prvovrstna gostilna
ae da v najem. Letni konzum skoraj not, mortern. fino *ln» In plve rez 200 hi. Stor emalllran In ponlkljan, se l|arlj'.n. Lepo moderno po-
Uradnik S".	2045 • Orehovo. tw5U Sevnica. 20611 Ccvie.	Mio
a IS. februarjem le holJVmu pospodu ali oflclrlu v najem. Ponudbe z navedbo poklica pod ..Senčna lega" na upravo ..Jutra".	8028
Opromliena snha
lepa. s elevtr. razsvetljavo, posebnim vhodom, a e odda
rlldnemn gosnodu. Vpraffa se StrelISki ulici et. «. 0030
Zgodovinski roman iz dobe špansko
Inkvizicijo
Ccnn SO Din, po poŠti P60 Din vcf. Narof? se pri upravi BJutra, v Ljubljani, Prešernova ul. 51.
izseli
= -JUTRO* St. 33
-aia- Ja>
113
Iu glej, Čudno! I mati f sin sta na-fcrat kakor izpremenjena. Smejo odloži m ti svoj potni kovčeg, sle&t rokavice, sname klobuk in boo, in smeje se odkrije sin in odloii rokaviiio. Z zadovoljstvom zre mati nu svojega sina, in s ponosom se ji smehlja »in. Nič ve5 ni med njima onega hladnega razmerja k^kor jo bilo v hiši v Schopenhatierjevi Ulici, in prisiljenost jo izginila.
In ko se mati pogrezne v naslanja!, nagovori sina s sladkim glasom:
<0, 6edaj imava Saša, da se malo pogovoriva. Že toliko dni te nisem videla, toliko časa 2e nisiem govorila s teboj oko v oko... Kako daleč »i že dospel?«
■Negibno stoji sin pretf njo, nato pa <ačn« korakati po kabin' sem in tja, in b glasom, ki je zdaj nemirom, zdaj preteč, zdaj sladek, zdaj besen, ji odgovori:
»Kako daJeS? Na pnagn zmage!... 'A koliko časa sem se moral boriti, tavati v temi in omahovati! Koliko napak sem storili In nazadnje me je ie pkoraj doletela smrt!...*
»Stavim, da je bila ženska vmes!« pa prekine Diana Wartc#ka, iz njenega glasu odmeva sočustvovanje, pomešano z lahnim prezirom.
On se divje vzpno in hoče razkačeno odgovoriti. A mati prte ta vi resno: »Ženske te bodo pogubile, sin moj!v G16 skomigne z rameni in odgovori Suho s prezirom v glasu:
'Tvoja krivda. Ko sem se vrnil iz dlje in si mi ponudila pomoč, pri mo-

jih eksperimentih, jo bilo tvoje slavo-lilepjo in želja po triumfih tolika, da si na vse drugo pozabila. Borili sem se moral proti tebi, proti tvojemu osebnemu ponosu, proti tvoji neukrotljivi volji, proti tvoji trdosrfcncsti, s katero si me vzgajala že prej v mojih detln-skih letih na Bermuilih ...
In leo eem dovršil svojo eksperimente, sem sc smatral za toli mogočnega, da mi nikdo ne bi bil kos. In namesto da bi potrpel, da dokončam telo-dvnamo, sem začel delati z močmi svojih lastnih možganov, s silo svojega magnetizma, igral sem edino s kartami, ki mi jih je vrglo v roke moje poznavanje okultnih ved! . . .«
Baron se prekine, stisne pesti in pogleda srepo svojo mater, ki se jc še bolj pogreznila v naslanjač in ga-posluša s Široko odprtimi očmi in negibnim obrazom.
«In ko som prišel na 8chwa!zroek,» nadaljuje baron in skomigne z rameni, ♦ sem sl podvrgel potdesetorice glupih mož in dvajsctorico deklet, ki so mi služili kot vojak! in služabniki, \ r.e-tvoril sem svojega brata Htinterja v pokorno lutko, hipnotiziral služabnice in jim sngeriral brezpogojno pokorščino vsem mojim željam, Invultlral sina, da pripravim očeta . . .»
»Nesmiselna krutost,* ga prekine Diana s temnim glasom. »C-i bi bii takrat mene vprašal, bi ti bila povedala: za .Aleksandra Prillanta si prešibak!«
»Invultiral Ireno . . .» nadaljuje baron, kakor da ni čui materinih besedi.
»Neumnost!« odvmo Diana. »Kdor se hoče polastiti ženske, eo ne srna pri njej s tem obsovražiti, da jo muči . ..»
Se vedno brezbrižen, vsaj navidez, govori G16 dalje:
»Privodel sem k sebi I.aurcnco Palli, s samo močjo svoje volje . . .»
»Otročjo!« preseka Diana. »Prisilil si jo, da je prišla k tebi, in hočeš, da se ti uda radovoljno.«
On se ne zmeni za njene besede ln nadaljuje: »Invultlral sem Mathiasa Narbonna.« »Bedasta kaprica! 'L navadno sugestijo bi lahko prisilil vse velike svetovne kapitaliste, da ti napišejo ček in ga podpišejo. Milijarde bl si nabral na ta način . . .» On pa jo brutalno zavrne: »Sovražil sem Mathiasa Narbonna, ko je bil žo živ, in niS manj ga ne sovražim zdaj, ko je mrtevl* »Torej s| ga ubil?« »Ubil sem ga!« »Glupostl« • Maščeval sem se!» »Lucifer ne sme poznati maSčevanja, on mora korakati naravnost proti svojemu cilju. Bil si majhen in glup . . .» »Mati! . . .» »Nadaljuj, sin!«
Gld se peni od besa. Potem pa ga zopet prevzame napuh in nekoliko pomirjen odvrne:
»Utegneš imeti prav. mati! Toda zakaj mi nisi vcepila neobčutljivosti do materi,iainih ugodij? Zakaj si me rodila takega kakor so drugi ljudje? Kdo drugi kakor ti, je i>oložil vame čutnost? . . .»
»Mar te nisem vedno učila, Gld, da moraš biti potrpežljiv in močan napram sebi samemu, da ostani čist in hladen napram svetu, dokler ne dose-
žeš zmage? Mar te niso tega učili tndi hindujski stiliti? . . .»
»Prokesno mi je pr&lo spoznanje. Zavede! sem so tega šele, ko so mi jo prokleti Nycta!opc Izmuznil iz rok, kakor so so ml iz dalje izmuznili Prillant, Lourmel, Mattol iu drugi. Zavedel sem se šele, ko mi je pobegnila laurence, zavedel sem se, ko sem videl, da Ru-pert VI. ni zavrtil električnega gumba, ki bi Votlo Skalo v hipu pretvoril v ogromno rezonaiično dno, iz katerega bi čul vsak šum, vsak glas jasno in razločno v akustični sobi na Šchwalz-roku . . .
In takrat, mati, sem sklenil opnstiti vse svoje postransko »trasti in j>o pogovoru s svojim drugim »jazom« sem se posvetil Izključno le eksperimentom vivisekclje in invulaUclje in pa eksperimentom, kako preliti vitalni flui.l v akumulatorje svoji-ga teledjrnama. Poslal sem ukaze in navodila \Vil-friedu, ki mo na tečaju že pričakuje ... Vidiš, mati, ustregel sem tvoji želji in premagal samega sebe . . .»
»Edino na ta način b"? zmagal ljudi, G16!« odvrne svečano Diana.
Baron povzame z oholim glasom:
»In zmagal bom! Moj teledynamo bo v par dneh postavljen na magnetič-nem tečaju severno poloblo, one poloble. kjer prebivajo civilizirani narodi ln kjer leže najmogočnejše deželo sveta: Evropa, evropska Azija, Zedinjene rlržave ameriške . . . One poloble, kjer so ljudje še ohranili svete tradicije Isise. Eleuslsc, Molocha, Brahme. Sive in Višnu, kajti Egipt, Arabija in Indija leže severno ekvatorja ... In kakor se na planiglobah blešče imaginarni poldnevniki, prav tako bodo od severnega tečaja pa do ekvatorja zablesteli vsemožni moji fluidi, nosilci neodoljive
moje volje, in misli vseh ljudi, ki k, zijo po Zemlji, brodijo po morjih in po, letavajo v zrak, se mi bodo brez oj, pora pokoravale! . . . Ukazoval bon razumu, vladal nad voljo, ustvarjal |j utiičoval sile, stvarjal in uporablja] premoženja, kakor mi bo prijalo! . , In vse človeštvo mi bo služilo, služilo pokorneje kakor so služili sužnji nj Pallijini stramoti!... O, kako bo trpeli mogočen in vsoobvladujofi Cezar bos takrat! . . .»
Gld umolkne. Strašen in veličasten stoji pred svojo materjo. Diana ni nij voč sključena v naslonjaču, oči ji n, zro nič več topo in brezbrižno: ponos, no se je vzravnala v stolu, okro* usten ji kroži nasmeh, sive oči se i blišče in zaverovano zro v onegi, ga je ona vzgojila, in v katerem « bodo uresničili val upi in požoijenjj, ves bes in sovraštvo, ki ga je rud \Varteckov gojil stoletja in stoletja...
»GlA, sin moj.» izdavi z glasom, jee. Ijajočim od razburjenja, »oprosti mojim upravičenim in potrebnim materin-skim nasvetom! Zdaj te zopet spoznam. Takega, kakor si zdaj, te ljubim in ob čudujem!«
(Dalje prlhodnjit;,
Opozarjamo aa j
Zakon c oblastni i«
kl M D&TO& pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
ter velja a poštnino vred Sin 6 60,
Ali je mogoče?
CREPE DE CHINE n Din 105 —
▼ vseh modnih barvah
le pri 1)7 III
l Mm nosi. K. Sdss.
Vsorel brezplačno!
T Zunanja mroilla piMti-tlralni n

683
Jutri v soboto ob 10. uri dopoldne se bodk) sodro prodajalo na Miklošičevi cesti h. št. 4 v Ljubljani raznovrstne tehnične potrebščine,
zlasti iz gumija, jekla, asbesta itd.
Mizarski pomočnik
163
k. strojem ee sprejme. B-ivnotako ee sprejme neizvežban rietaveo, ki bi imel veselje k strojem. — Andrej Kregar, strojno mizarstvo, t. Vid, p. Vlimarjo.
Razpis prodaje.
Is rapuidlne dr. Ivana Oraina se prodajo sledeče nepremičnine!
1.) Vloa. fct. 201 kat obč. Osterc parcela 321 viao-irrad f umeri 740-' m». Ta vinograd „v Zavodih" je dobro obdelan iu urejen, ima proti jugu obrnjeno visečo ego in rndovit o zemljo.
i ) Vlož. it. 202 li.it. obč. Osterc, in sicer: Stavbua parct-la tt. 15, zidan vinski hram r izmeri 91 m". liram ae nahaja v dobrem »tsniu, ima dobro slamnato etrebo. vsebuje prostor za stiskalnico in za vinsko posodo, tra>eu sta dve iz lesa rgiaieni »"bi, v podstrešju prostor za shrambo sena. luventurju v hramu ui Zemlj. parcela it 322, njiva, ki se porablja za košeoico
v izmeri 5"37 m' Zemlj. parcela St. 174 gozd (kolosek) v izmeri S337 m'
............ 25 8 m*
„ .. 315 „	„ „ 58.-2 m'
"	" n 34« „	„ „ „ »6«1 m«
TI koloseki so deloma v rasti in deloma porabili a> vinogradi«) polje.
3) Viol St. 17» kat. obč. Cerooča va«, pare 633 gozd v izmeri 9t;61 m* (z različnim i revjem zaraščena bosta-!. Vso nemlii&če se proda skupno.
Prodajni pogoji! Kupec plača vso knpnlno na dan podpisa kupne pogodbe v gotovini, nosi vse stroške pogodbe, prisioitiine iu vso davSčine, izvirajoče iz po godbe, daljo plača si leto 1944. na prodano zemljišče odpadajoče davščine i doklaJami vred.
Ponndbe ■ navedbo kepno oene, v katerih i se ponudnik zav. že. da ostane v bi-sedi do 4. marca 1.1., j9 poslati podpisanemu odborn do 28. II. 1.1.
Upravni odbor	666
dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza)
V Ljubljani, due 31. jtDunrja 1924.
Kompletna
nova spalna in spremna soba
se radi družinskih razmer proda.
Cenj. vpraSauja na upravo »Jutra«. 572
DAMA 32
se najhitreje moderno ia okusuo poieSo t uporabo
Svetovnoznana nemška tovarna vodnih turbin
išče za Maribor in pripadajoči gospodarski okoliš
v v
1
za projektiranje in napeljavo vodnih sil. V poštev pridejo le dobro vpeljani, reprezentativni gospodje v
v boljši družabni poziciji. Cenjene ponndbe, za katero se zasigura stroga zanpnost, se prosijo na „M. N. E. 6493- na ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3.	555
Vedno velika ishera vpletk (kit). Priporočam se ia vsa lasna dela kakor tudi za barvanj«sitih la« z<L'Oreal j Hene«, tuili v modnih barvah '
M. PODKRAjSEK, 1
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
Zahvala.
Vsem, ki so nas tolažili in spremiti našo preljubo mamo, staro mamo in teto, gospo
k zadnjemu počitku, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja.
Zahvaljujemo se tndi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu počastili spomin svo;e predrage eorodnice, prijateljice in znanke.
Trbovlje, dne 7. februarja 1924.
Preselitev pisarne.
Odvetnik dr. Leopold Boštjani
v Mariboru naznanja, da se je
preselil
z odvetniško pisarno s št. 30 na št. 3© Aleksandrove cestc
(nad kavarno „Jadran").
y
519
692
03}
mm
Žalujoči ostali.
„KRINUS"
I. jugoslovanska izdelovalnica in barvarna krzna v Ljutomeru
najmodernejše urejeno, jako dobro vpeljano krznarsko podjetje z vsem inventarjem, siro-vinami in izdelki vred
-------- BQ ppoda
na prostovoljni javni dražbi v moji notarski pisarni
dne 16. februarja 1924 ob 13. uri.
j!Natančnejša pojasnila 9e izvedo v moji pisarni. Dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru.
Naroiaite in iirite
Narožajte in Širite
LJUBLJANSKI ZVON
mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120'-.
Naroia se pri Tiskovni ladrugi v Ljubljani
—-— Prešernova ulica 54.-
Toplo priporočamo knjigi A. Novnčan
Samosilnili
Tn M Din, brol. 40 Din, poiL 1-60 Din
I.Lah

T
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatt-ljem in znanccm, da je moj nadse ljubljeni soprog, gospod
Josip Mošiček
veleposestnik
danes v sredo dno C. t. m. zjutraj, previden b sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika so vrši v petek, dno 8. februarja, ob 3. uri popoldne iz hišo žalosti v Kaodiji na župoo pokopališče v Šmihelu.
Svete maše se bodo darovale v več cerkvah. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Novo mesto-Kandija, dne 6. februarja 1924.
590
Frančiška Košlček, roj. Gregorlč.
Vez.S! Din, poit.l'50Din
Naročite pri Tiskovni zadrugi v LJubljani
Bukovo oglja
suho, dobro kvalilete, vilano. za eksport zmožno blaco, kupuje vedno 5^5
Basprino Marcon, Trst,
Via San Auastasio 10. Obvezne oferte z najuižjo ceno franko Postojna nai se pošlje na gorenji naslov ali pa na Otov. Marcon. Straia (Dolenjsko).
Modni atellje
M.Sarc
Plesne toilete
•	TakojSna Izvršitev Nsjllnejil materiji! na i
*	• • razpolago • <
Kongresni trg 4/1 j
iiiiiniiiuiminiini
Nova izdaja
Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkiewiczevih del zgodovinski roman
Z ognjem in mečem
684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120 —, s poštnino Din 125 50.
Istošasno je šla v tisek druga knjiga, ki obsega nadaljevanje povesti „Z ognjem in mečem", zgodovinski roman
Potop.
jPotop"' bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezek bo veljal s poštnino vrod Din 25'— za one, ki so na roman takoj naročijo ter naročnino naprej pošljejo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zvezki. Cena celemu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 30 % višja. — Oba romana „Z ognjem -, in mečem" in ,Potop" se naročata pri =====
TISKOVNI ZADRUGI v Ljubljani Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošto).
3-1