Postotna ptačioa ▼ co*ovinL UlO Ul. JtN. Z3. V LjDUlIani, v petek Z7. janaaria hzb. cena Din r Izbaja vsak dan popoldne, izviemii oedelje in praznike. __ Inserati do 80 petit a 2__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, veŽji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. lose ratni davek posebej. >SloveDski Na rod < velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo* Knaflora ulica It 5, pritličfe. — Telefon 2904 Uredništvo: Knaflova ulica št 5. L nadstropje. — Telefon 2034. Odločitev je v rokah 9. Davidovića Seja demokratskega kluba odgođena do po- nedeljka G„ St. Radić energično odklonilponudbo za vstop v vlado« — Po včerajšnjih dogodkih je demisija Vukičevićeve vlade neiz-bežna. — Kleroradikaliii vladi so šteti dnevL — Beograd, 27. januarja. Včerajs-4i dan je prinesel izredno važne od-Jočitve v razvoju notranjepolitične situacije. G. Stepan Radič je s svojim od-locnim nastopom enkrat za vselej pre-križal račune režimovcev, ki bi radi razcepili Kmečfco-demokratsko koalicijo in izigrali eno stranko proti drugi. Solidarnost in enotnost KDK je dožive-la z včerajšnjhni dogodki najsijajiiejšo manifestacijo in lahko se reče, da je situacija presekana in da stojimo v začetku nove dobe našega notranjega dr-žavnega življenja. To dokazujejo predvsem včerajšnji dogodld po tem, ko je bil objavljen odgovor g. Radiču na ponudbe g. Vukiče-viča glede vstopa HSS v vlado. G. Radič v svojem pismu na g. Vukičeviča izrečno povdarja, da smatra vsake na-daljne razgovore z g. Vukičevičem za popolnoma brezpredmetne. V političnih krogih sma-trajo to kot dokaz, da po vsem tem ni misliti več na to, da bi se akcija g. Vukičeviča za razširjenje $edanje vladne koalicije v cilju koncentracije posrećila, marveč, da je po včerajšnjih dogodkih preneseno teži-šče položaja popolnoma v roke g. Da-vidoviča. V PRIČAKOVANJU SKLEPOV DEMOKRATSKEGA KLUBA. Zato je povsem razumljivo, da vlada v političnih krogih največje zanimanje za stališče, ki ga bo zavzel demokratski klub po včeraj&njem preokretu položaja. Ob napeti pozornosti vseh političnih krogov se je sestal demokratski klub snoči ob pol 6. na sejo, na kateri je uvodoma poročal g. Davido-vič o svojih razgovorih z voditelji Kmečko-demokratke koalicije in neka-■terimi radikatekimi prvaki. Za njim je g. dr. Marinkovič referiral o razgovorih, ki jih je imel tekom včerajšnjega dne _ z raznimi političnimi voditelji. Med tem je dospel v demokratski klub g. dr. Žerjav ter izrocil g. dr. Davido-viču prepis pisma g. Radiča na mini-strskega predsednika g. Vukičeviča. G. Davidovič je pfemo takoj prečital. Vsebina pisma je izzvala v demokratskih vrstah največje zadovoljstvo in so poslanci, zlasti ožji pristaši g. Davklo-viča, živahno odobravali odločen na-stop g. Radiča. Slišali so se vzkliki: «Dobro dela g. Radić! Z njim je lahko delati, ker drži besedo in prevzete obveznosti napram g. Pribičeviću in svojim za* veznikom. G. Davidović je takoj nato zahteval, da klub izrazi svoje mnenje. Poslanci so brez debate odobrili po* ročili gg. Davidovića in dr. Marinko* vica in jih pooblastili, da nadaljujeta razgovore z vodstvom KDK in z dru* gimi političnimi prvaki, o katerih srna* trata, da prihajajo v poštev za izvedbo koncentracije. Seja je bila nato preki* njena in napovedana prihodnja za da* nes dopoldne. Po seji se je vršila daljša konferenca demokratskih ministrov z g. Davidovi-će-m. na kar je g. dr. Marinković odŠel na dvor v avdijenco, po avdijenci pa so se ponovno sestali demt/kratski ministri v kabinetu zunanjega mnistrstva in nadalje vali svoja posvetovanja. V_ demokratskih vrstah sodijo da je položaj vlade tako omajan, da je po včerajšnjh dogodkih demisija vlade g. Vukičevića neizbežna. Najvažnejši sklepi pa bi imeli pasti na današnji dopoldanski seji demokratskega kluba. G. Davidović je že včeraj najavil, da bo danes stavil demokrat-skemu klubu oficijelni predlog glede osnovanja demokratskega bloka potom združitve demokratske zajednice s Kmečko-demokratsko koalicijo. Opažati je, da vlada v demokratskih vrstah za ta nacrt g. Davidovića zelo ugodno razpoioženje in tudf dosedanji zagovornik! vladne koalicije zagotavljajo. da smatrajo to za najboljši in edino pravilni izhod iz sedanje situacije. Seja kluba pa se danes ni vršila, ker je bila seja snoči prepozno sklica* na in je većina poslancev radi danas* njega praznika Sv. Save, ki velja v Sr* biji za enega največjih praznikov in radi odgoditve Narodne skupščine od* potovala na svoje domove. V demo* kratskem klubu sta se zjutraj sestala gg. Davidović in dr. Marinković ob navzočnosti maloštevilnih poslancev in imela dolgotrajno konferenco, na ka* teri sta razpravljala o nadaljnih kora* kih. Takoj po tem sestanku je glavno tajništvo demokratske stranke posla* lo vsem demokratskim poslancem br* zojavni poziv, naj se zanestjivo udele* že seje kluba, ki se bo vršila v pone--deljek ob 10. dopoldne. O odgoditvi seje je bil izdan iz predsedstva de* mokratske stranke službeni komunike. S tem je ena najvažnejših od'očitev odgođena do prihodnjega ponedeljka. Dotle j pa se bodo nadali evala po* svetovania in razgovori med politič* nimi voditelji, ki jih ie smatrati za no* silce koncentracije. Tuđi danes donoi* dne sta se sestala gg. Pribičevtć in Daj vidović. Sestanku ie prisostvoval med drugimi tuđi posl. Miloje Jovanović, ki jf stavil g. Davidoviću vprašanje, ka* ki so odnosaji z g. dr. Spahom, na kar je g. Davidović izjavil, da so odnosaji med muslimani povsem korektni, da postopa g. dr. Spaho lojalno in da vo* di politiko popolnoma v skladu z in* tencijami in cilj i demokratske zajed? niče. Uradna odprava analfabetizma v pol leta Zanimiv odlok ameriškega guvernerja. — London, 27. januarja. Guverner me* hiške -države Tabasco je i-zdal naredbo, da se moralo tekom 6 mesecev vsi analfabeti naučiti pisati in čitati. Svoj odlok utemeljuje s tem, da je med 10 prebivalci 9 nepismenih. Onim, ki temu odloku ne bi zadostili napoveduje najstrožjo kazen. V svrho lažjega izvrševanja odloka je ob-enem odredil, da morajo biti vse sole noč in dan odprte iti vedno na razpolago za pouk analfabetov. SOCIJALISTIĆNA VLADA NA NORVESKEM — Oslo, 27 jan. Norveška socijalistiona stranka je sklenila, da se odzove vabilu kralja za sestavo nove vlade. Pogajanja bo v imenu stranke vodil nien predsedtifk Madsen. Socijalisti bodo skušali skleniti koalicijo z nekaterimi drugiuni levičarskimi »trankami PREDLOG AMERIŠKEGA RAZSODIŠČA __ Havana, 27. januarja. Guverner San Scbastiana Guerrero je predloži! odboru za Društvo narodov nacrt posebaega razsodi-šča za vse ameriške države po vzorcu raz-sodišča v Haagu. V TURČIJI ARETIRANI MADŽARSKI KOMUNISTI — Budimpešta, 27. januar ja. Kakor po* ročajo iz Carigrada, je turska policija raz-krila široko razjedeno tajno organizacijo v Tuičiji naseljenih madžaTskih komuni-stov. Organizacija je bila baje finansirana iz Moskve. Voditelje je turska polierja are-th-ala. UPOR V INDIJSKI JETNIŠNICI — Alahabad, 27. j*n. V tukajšnji jetn* nici so se uprli jetniki. NapadK so rav* natelja jetnišnice ter mu odrezali nos. Na* to so poskušali pobegniti. Straži pa se je posrećilo udusiti irpor, vendarle pa je 20 jetnikov pobegnilo. Ker nišo na poziv ho* teli ob stati, je straža pri čela nanje strelja* ti. Od jetnikov je bilo 16 ranjenih. Tuda nekaj straiarjev jo ranjenih Tudi Davidović energično razfc ji spletke Davidovićeva brzojavka Stepanu Radiću ZakaJ je bila odpovedana današnja seja demokratskega kluba. — Davidovi-ćev komunike in njegove brzojavke demokratskim poslancem. — Beograd, 27. januarja. Odgoditev seje demokratskega kluba, na kateri bi imela tašti odločitev o osnovanju Demokratskega bloka, se je v političnih krogih danes dopoldne živahno komentirala. V kleroradikalskih krogih so že širili vesti, da pomenja odgoditev ponovno omahovanje g. Davidovića, ki da si ne upa odločno nastopiti proti g. Vukičeviču. Demokratski poslanci, v kolikor so v Beogradu navzoči, so te vesti takoj odločno demantirali in za-trjevali, da je bila seja odgođena Ie ra-d; odsotnosti većine poslancev, ki nišo bili pravočasno obveščeni, da bo danes dopoldne seja poslanskega kluba, ker sicer radi svetosavske proslave vse delo počiva. Medtem so se v demokratskem klubu nadaljevala posvetovanja. Q. Davidovič }e ponovno konferiral z demo-kratskimi ministri, zlasti z g. dr. Ma-rinkovičem ter se opoldne teltfonično razgovarjal z g. Pribičevičem. Ko je izvedel, kako tolmacijo odgoditev seje demokratskega kluba v političnih krogih in ko je slišal, da širijo režimovci kljub včerajšnjim uogodkom zopet no-\ ^ intrige proti njegovi akciji, je s prav tako odločno gesto, kakor včeraj g. Radič, presekal danes vse nadaljne intrige in spletke. Najprej je bil objavljen službeni komunike predsedstva demokratskega poslanskega kluba, ki se glasi: «Za danes dopoldne ob 9. sklicana Seja poslanskega kluba &e radi odsotnosti većine poslancev, ki so zapustili Beograd radi praznika, ni mogla vršiti, ker je bila seja prepozno sklicana. Seja kluba je brzojavno sklicana za pri hod n.i i ponedeljek, dne 30. t. m. ob 10. dop. — Davidović.» Istočasno je bil vsem odsotnim poslancem poslan sledeči brzojavni poziv: •Prosim Vas, da se brezpogojno ude-ležite seje kluba v ponedeljek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu izredno važne zadeve in sebo sklepalo ob vsakem Številu navzoč'h poSlancev. Davidović.» Že te objave so izzvale v javnosti utis. da seja ni bila odložena iz političnih razlogov. KaKor bomba pa je vpli-vala objava brzojavke, ki jo je poslal g. Davidović opoldne g. Stepanu Radiću v Zagreb. Brzojavka se g'ast: G. Stepan Radić, Zagreb. Ker je bila sinoči prepozno sklicana Seja demokratskega poslanskega kluba za danes, se ie večina demokratskih poslancev radi praznika razšia. Zato sem sklical sejo kluba za prihodnji ponedeljek ob 10. dopoldne, da sklepa v zađe vi združitve klubov Demokratske Zajednice in Kmečko-detnokratske ko. alicije v enoten parlamentarni blok, ki bo izvedel koncentracijo vseh naci'onal-nih demokratskih sil in iz vrši 1 velike naloge, ki cakajo nujne resitve. da pove-demo državo in narod v bolišo bodoč-nost. Prosim Vas, da sprejmete to-na znanje. — Prijateljsko Vas pozdravlja Ljuba Davidović. Objava te brzojavke je izzvala v vsej beograjski javnosti nepopisno senzacijo. Novinarjem, ki so ga prosili za izjave, je g. Davidović na vsa vprašania na kratko odgovarjal: «V ponedeljek bom zahteval, da se demokratski klub izjavi in da končno vidimo, kdo je za Vukičevića in kdo za Davidovića.» Svetosavska proslava v Ljubljani Danes je Ljubljana na svečan način proslavila praznik velikega buditelja srbskega naroda« — Proslava v Unionu in na univerzi. Ljubljana, 27 januarja. Praznik velikega prosvetitelja srbskega naroda sv Save se je pri nas že tako uđomačij. da si ne moremo misliti 27 januarja brez svetosavske proslave. Vsakoletna svetosavska proslava igra v kulturnem in nacijonalnem življenju jugoslovensktga naroda zelo važno vlogo, ker zbližuje Hrvate in Slovence s Srbi na onem polju, kjer je zbližanje najboli potrebno. Brez kultur-nega zbližan^a ie politično in gospodarsko sodelovanje nemogoče. Zato so svetosavske proslave tako priljubljene in zato se jih je oklenila zlasti naša mladina, ki jo caka težka naloga, da dvigne svobodno državo na ono stop-n]o gospodarskega in kulturnega raz-vo'a, na k»ateri se ti ne bo treba bati notranjih in zunanMh sovražnikov. Te važne miciie svetosavske proslave se zaveda zlasti naša mladina in zato je ona med prvimi, ki se vsako leto spo-min:ajo velikega srbskega prosveti-telia. M^acKnska prireditev v Unionu Kakor druga leta, tako je bila tudi Ie* tos šolska mlađ:na med prvimi, ki j« pos častila spornin Sv. Save. Ob 9. dopoldne je napolnila mladina srednjih in nižjih sol im tonsko dvorano. Proslava sicer ni bila tako impozantna, kakor lani na Taboru, kjer so bile polnošteviluo zastopane vse sole, ka i ti pri današnji proslavi so bili sko* raj vsi šolski zavodi zastopani zgolj po de* putacijah. Kljub temu pa je bila priredi* tev prav lepa in dostojna. Proslave sta se udeležila tudi veliki župan -vanskega aposta'a Konstantina - Orila o njegovem znanstvenem de!ovanjai. I2^rpno predavanje so prisoteni sprejeli z velikim odobravanjem. Nato ierektor prečital imena dijakoN', ki so jim bile letos prisojene svetosavske na-erade kralja Aleksandra. Filozofska fakulteta je priznala nagra* do Fr. Tonfšiču za raspravo »Postatiek. potek in pomen diftongacij v slo\*enskih dialektihc po-3O2.35, Curih 1093.19—1096.19. Ber= lm 1354.5—1357.5, EKrnaj 80O—803. Pragj 168.05—168.85. Efekti: 7% invest. posojilo 1921 87-}4, Hipotekama banka 59—60, Ljubljanska kreditna 135 den, Praštediona 875—885, Tr beveljska 496—«06, Vevče 150—151. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 2531, Newyork 51935, Pariz 30.41, Milan 27.485, Berlin 123.80, Beo« grad 9.136, Praga 15.39. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 27. januarja 1928. ste* >3 Po skupni večerji, skupen maček Hud maček po skupni rtČeiji klerfkilcev in fldikaloT. — «Ne-zanesljirost* St. Radić«. — Pred važnim! odlotitvaifil v aotra- nji poUtikL Vladni krogi s© do zadnjega dasa lansi* rali v javnost vesti, da je vstap St. Radića ali Sv. Pribičcvića v vlado popolnoma i» ključen. Glede HSS so trdiH, da bi ne btfo izključeno njeno sodelovanj« v vl*di, akali mani davkov kakor drugi kroji, in so kterikalci k temu n&vdu* šeno plaskali. Kakor rečeno, — pili so na medvedovo kožo. Radić je sicer na kraljevo željo po* setil g. Vukičevića potem, ko mu je tuđi dr. Korofcec zatrjeval zvestobo do gToba, k-o pa je V. Vukičevi-ć zahteval, naj se raz* bije Kirvetskosdemokratska koalicija, češ da sprejme samo HSS v vlado, je St. Radić odktonil nađaljnu pokajanja, oeš da je to koalicijo odobril narod v hrvatskih in dtu* gih prečanskih kfajfh tako navduhmo, da se bo prej spojit* v eno strmko, kmkor pa raišta. In Radić j« ftato staro demofietra* tirtko odpotoval v Zagreb ia pfcpustil vod* st^o KDK «a čas* »roje odbotnosti jhreto* zar ju Pribičeviću. Vesela večerj« radSkalov kl kleiUudcev v hotelu «ItnpeHal» je rodila huđegft ma* čka... Nosovi klerikalnih pristašev in nju hovih klerikalnih zaveznikerv so postali precej daljSi, ker so vsi njihovi upft da bi tazbili Kmetsko * demokrafsho ko&Mctfo * par mintstrskimi portfelji ob ru-daljevanfu sedanfaga reakćijotiame&š M^tia, propadli. Razočaranje, ki so ga dotireli vladrnov* ci, je tako veliko, da je povsem umij ivo, ako je n. pr. današnji «Siovenec» topet sa« čel uđrihati po Radiću, čei da je «mezt* nesljivx>, čeprav rmi je $e pred 48 urami obljubov?! dr. Korošec zvestobo do groba. No, St. Radić je svojo zanesljivost sigurno dokazal in ako trdi današnji «Sk>venec», da bo po teh dogodkih ostalo «vse pri »ta* rem», ima v toliko prav, ker bo v resraici ostala še nadalje kljub naspfotnifii vladi* r.ovskim nacrtom KDK neometjna tem boli, ker je z Radiće\im odgovorom V. Vukiče* viču svoje stLttšče Še utrđito. Danes se ima odločiti tuđi Dtvklovićev demokratski klub. Kakor se zatrjuje, bo na današnji seji d-emokratskega kluba LI. Dat vidovlć predhgat zdrvžitev Demokratske zajednice s Kmetsko*demokrai$ko koalicijo i- skupen klub, ki bi Štel 163 postancev. Ako se to zgodi, bo zadan sedanji vladi zadnji smrtni udarec. Z ozirom nm to, da gre akcija Lj. Davidovića sporedno z ikdfo KDK, so ure Vukičevićevi vladi ze sestete. Pojavljajo se že glasovi, da ni izključe* no, da bo ostala SLS kot edina stranka v opoziciji in da bo doživela zasluženo pU* čilo izdajalca skupnih friteresov našega ljudstva. Klerikalni tisk skuša sicer v zadnjih tte* nutkih sedanje vlade še utajiti poraz, ki ga je doživel g. Vukičević, vsc to pa ne izprc* minja nicesar na ćejstvih. Kmetsko * demokratska koalicija koraka zrna g ovi to nap rej ko* enota, Iri postaja od* ločilen faktor v nali notranji politiki. — Njena zmaga je tem bol} gotova, ker ne stremi zgolj po ministrskih porifeljih, arm psk po trvel}javljenju n*ojega gospodarske* ga in socijalnega programa. Pisane zgodbe iz naših krajev Nenavaden motiv samomora. — Krizi in težave Zagrcbčanov ▼ gosti megli. — Be£ nevarnega tolovaja iz jetnišnice. V Osijeku si je hotela včeraj kon-čati živlie^nje 20-letna služkinja Roza Knežević iz prav nenavadnih motivov. Navadno je pri mladih dekletih vzrok samomorilnih namenov nesrečna Iju-bezen in razočaranje. Simpatično in skromno Roziko pa je gnala v smrt po* vsem d'niga stvar. Prejšnjega dne ie prosila svojo gospodinjo, naj ji izplača njene prihranke, da si kupi nov plašč. Hotela je posetiti svojce in se pred nji-mi postaviti v novi obleki. h kateri je seveda spadal tuđi nov plašč. Vse leto je stedila in si ni privošcila niti naj-manjše zabave, ni hodila v kino, kakor njene tovarišice, ni kupovala lispa in drugih drobnjarij, marveč je skrb* ho polagala dinar k dlinarju, tako da si je tekom dolgih mesecev prihranila za njene razmere prav čedno vsoto. Zelo se je veselila kratkega dopusta in svi-denja s svojci. Vesela je hodila po me-stu od trgovine do trgovine, stiskala je denarnico in premišljevala, kaj naj kupi, da bo lepše in boljše. Končno je v neki izložbi zagledala blago, ki ji je na prvi hip uga;alo. Po kratkem premisi] evan ju je stopila v trgovino, kupila blago in od'šla domov. Zvečer je odvila zavoj in začela znova ogledovati svoj zaklad. Toda, kar ji je podnevu še tako ugajalo, je sednj naenkrat izgubilo za njo vso mikavnost. Zdelo se ji je, da je blago slabo, da ni izbrala prave barve in sploh. da je napravila veliko neumnost. V hipni jezi je pograbila zavoj in ga vrgla v zakurjeno peč. V naslednjemu trenutku je zapla-palal visok plamen in čez nar minut ni bilo več ne zavoja in ne blaga, v Ro-zikinem srcu pa se je oglasil kes. Ali ni Škoda truda, prihrankov, blaga? Vse je uničeno. Obupana je Rozika legla v posteljo, odprla plin in pričakovala smrti. Utrujena je zaspala. Sele okrog treh zjutraj ju je začelo dušiti. V ob-upu je planila pokonci, a se ie v nasled-njem hipu zgrudila nezavestna. K srečl je pri tem padla na stol, kjer ie bila zlo/ena posoda. Z velikim ropotom so se krožniki razbili in zažvenketale skles de in pokrovi Ropot je zbudil domače, ki so prestrašeni prihiteli pogledat, kaj se je zgodilo. Nezavesto Roziko so na-to kmalu zopet obudili k življenju, ki ji je sedai tuđi brez novega pla§ča ljubo in drago... ZagrebČani kaj radi zabavljajo Čez prastaro in častlto liubljaTisko meglo. Pa iih je bog kaznovaJ! Včeraj jim Je poslal tako meglo, da bi delala Čast ne samo Ljubljani, marveč sami britanski metropoli, miliionskeiTiu mestu Londonu. NajstareKI zagreb^ki purgarji se ne spominjajo, da bi zajela še kdaj po-prej dični Zagreb taka egiptavska me-glena tpma. kakor včeral popoldme. Okrog 4. zjutraj se je privalHa tam ne* kod z zagorske ravni in lefcla na mesto kakor pošast. Ko so purgarji 6b obi- čajni uri lezli iz postelj, so se rado vedrio ozirali na ure, ali se nišo morda zmotili in prezgodaj zapustili blazin, k>er je vladala zunaj še neprodirna, temnosiva megia. Nam Ljubljančanom megla ne mesa več štrtn, ker smo Je vajeni k^kor siromak kruha, toda Za* grebčane je popolnoma zmešala. Več-jih nesrec sicer ni bi!o, pač pa se je odigralo vse polno malih incidentov, ki tuđi ne bodo ostali brez posledic. Recimo za onega g. direktona, ki je mi-slil, da objema svojo strojepisko, pa je bila njegova prava žena, ki je prišla v urad h gospodu soprogu, ker jo je bilo doma radi megle strah... In sploh je bila vcerajšnja megla za Zagreb večja senzacija kakor ža Beograd Radićevo odklonilno pismo! Promet je zastal, tramvaj, fijakerji in avtotaksi so pri belem dnevu vozili s prižganirnl svetil-kami. tako da ie neki zagrizen zagreb-ški lokalpatrijot kupil debelo svečo po-glavitnemu svetnikii kaptolske cerkve, da bi večno ostala taka megla nad Zagrebom, ki bi se potem lahko upravi-čeno primerjal z Londonom... No mi Ljubljančani nismo zavistni in Zagreb-čanom prav iz srca privoščimo dlvakrat tako debelo meglo kakor jo ima Ljubljana in smo prepričani, da bi ttldi ljubljanska oblastna skupščina dovolila carine prost izvoz ljubljanske megle v Zagreb, če bi se ta stvar dala izpe-Ijati... , Iz Bele Cerkve javljajo, da je prosi ulemu roparsk»emu glavarju Nikoli Vlaiću uspel beg iz tamošnje jetnišni-ce. Nikola Vlaić, ki je bil obsojen na 20 let ječe, je tekom kratke dobe po-begnil že drugič, a ga to pot oblasti kljub intenzivnemu zasledovanju do-sedaj še nišo mogle izsledfiti. O njego* vem romantičnem begu prinašajo listi prav zanimive podrobnosti. Nikola Vla» ić je bil nedavno obsojen na 15 let je* če, Ko je zapuščal sodno poslopje, Je sineje pripomnil sodnemu slugi, ki ga je spremi;al: »Če me tuđi obsodite na 100 let ječe, me to prav nič ne ženira. Samo, da se mi noge ne skrivijo v za-poru-. Zdi se, da je že tak rat za s no val nacrt o begu.. Ker je bil Že poprži obsojen na 5 let ječe, je zna šala celokup-na njegova k»azen 20 let V sobo to zve-Čer je njegov drzni beg re$ uspel. Tik pred zaključkom dela si je izprosi] od paznika nekaj minut svobode, kar mu je ta dovdil. Vlaić je za par minut lz-ostal. ker se pa Ie eni vmil, je bil pam*k v s'krbeh hi je odšel za njim. TaTcoi je opazil. da Jo je lopov pobri-sal. lmjti na dvonSču jetnišnice so ležali Cevlji In akovn katere si Je begu-nec snei s Cevlii vred Preplezal je na-to vi^ok kaznilnični zid in bos pobeg-nil. Spotoma st ie sncl tudl okove na rokah, katere ie že v zat>oru prepilil, ne da bi to kdo zapazil. Povsem ver-jetno je, da Jo Je drzai bandit, ki ima na vesti več roparskih napadov, poPi-hal na ftamtuisko O2emlje. Naše obUiti so uk»f«iiU vse potrebno, da rotMirja izslede. Pofloji za sprejem v Trgovsko akademijo V Ljubljani Glasom »l^rifVilnika o delovanju, f«du ia pouku na državnih rriovskih akidemiiah. ČL U. Vfrttovaflje se vrši U 2. in 3. S9p» tembra. CL 22. V I. letnik trgovske akademije se sprejernafc) oni učencl, kl so dovršili v tem letu najtnanj 5tir! KinrnazlTske (tealčne) ra-tft4č. U5eitd, ki so dovrlHi meSCaft^kd š o 1 o s končnim izr>itom, se lah'ko vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit po členih 5&, 59. m 60. tega pravHntka. ČL 23, Pri vpisv v 1. lettiik poloH uče-nec prijavo (proinjo), izpriCevalo o prei-Šfijern Soianju irt krstni list, s katerhn dokaže, da dovrši v letu, v katerem se vpi-še, 14 do 17 let. CL 24. Učenec mora biti \x okoliša sole, v katerem se boce vpisati. sele Če bi ostalo po vpisu nčencev iz teza okoliša kaj mest praznih, srne spre)eti direktor učence iz tujih okolišev. Cl. 25. Ministef za trgovino fn industrijo i sme dovoliti, če ostane kaj mest praznih, naknadno vpfsovanJe do drtc 13 septem-i bra. Po tem roku se rre sme nihče več vpisati. ĆL 26. V enem letniku ne srne biti nad 40 nčencev. CL 58. U5enci, ki so dovriilt m e i C a n-s k o solo, opra vi jak) dopolnilni izpit po 51. ti tega pravilnika iz sloven-Ščine, nemškega iezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegn programa IH. in IV. jrimnazijskega razreda. CL 5f. DoTK>milni fizpit ie pismen in usten. Iz zgodovine in zemljepisom se opravlja samo ustni hzpit, Iz ostalih pred-metov pa se opravljata pismeni ?n ustni. CL 60. Za do pio nilnl izpit, ki se smatra za privatneii plačt u č e -nec ražen državne takse 70 Din administrativnega honoraria, 80 Din vsa-kemu Članu izpraSevahre komisije in 20 Din za vsak pismen izpit. Opoitiba k Cl. 23. Absolventi(nje) srednjih Sol se trst-nreno ali pismeno priiavijo. Za slučaj pismenih prljav ni treba kolekovanii. PriflaSenci(enke) meičanskfh Sol morak) predložiti prošnjo za pripustltev k spTCiOfmnerrra irpitu. ProSnje teh prigla-Se-ncev(enk) morajo biti kolekovane s pet-dinarskhn kevlekom, priložen pa mora biti še kolek 2a 30 Din. (Na to se nanaSa mesto v 51. 60 *plača učenec razun državne t a k s ec.) Sport Smučarsko državno prvenstvo 2*. iaauarlt 1928 v KraajfU gori. Za neddjtko imučarjko tekmervanje m državno prvenstvo vlada neotoičajno zanimuije. PrviC Uskmujc)o letos smuč«r)i v 3 kate^oriJaJi, v prvi mm, ki wo se dosedaj ie plasirali na tek-mah saveza in pa udeleienci olimpijskega tre-nini«, v drugi anra£ar}i, ki to i« startali na »•veznih tedcmah, a te ni^o plasirali, v tretji kategoriji pa vsi ostali smučarji. S tem je dana vsem smučarjern, tud! onim, ki imaK> manj pri-Uke xa trening, možnoat, da se povoljno plaši* rajo pri tefcmovanju. Ker k ta tekoia obenem todi izbirna tekma za St. Maritz, bo konkurenca še toliko ostrei^ ki oster boj za posamezna mesta. Dame knajo leto« pofioinooia novo proto — od Rtaskega križa na pati na VrŠlč v Kranjsko goro, teda] Ie progo oavzdol io po ravnini ter bo odločato sa placcrtioni pre4vsem bolji« tehnifoo znanj«. Dam )e prijavlj«nili posebno veliko ter bo prav zanimiv boj za prvenstvo. Šolska mladina v Kranjski ćori bo tuđi letos tekmovala kot drufa lota, novost pa bo, da bodo tekmovale tuđi lotoke dekiice. Profa bo lahka in kraAa Popotfoe s« vrli »kaiaint tetana. Startali bodo nali tkakalci, dalje starta ini. Hantsen, trener naloga moitva, in pa brica« nekateri Av-striki, Id so se informirali, ako more)o startati. Defiortivno prijavo Se prilakuiemo. VsekaJcor bo to prva, re* sanimiva te lepa skakalna tekma, vide4j bomo prvovrstue skakalce, Mcine prilike to na)boU§e, suh prliC pri dobri podlaci 60 om! Sok)* obeta biti nedeJJa pravi smoCaraki pravnik. Ob najlepSem ja*n«tn daevii bres vetra m pri ]irtratt)i temperatorj -8C bo prvovrotna smoka, na »taftu nali nacboljii smn^arii iz Oo-reojske. UubljaAe in Maribora ter Zatreba, naši najbolJSi vojaški »mnearii in Stevilnl smuCarii-Kledalci Iz vse države. Raupotoiettje bo res prav smuCarsko! CortisM r Ab^mso. ShObrn* objava JZ5S. JZSS Ie na svoM zadnji se]! soflasno sklenil. da se trajno dttkvalificirajo valed udeleibe v Cortsol d* Ampesso ki}«b Savecn! tabrast sle-ded verificirani tetanovaJd: Ocrio Omtov (TK Skala), Mia Frlaa (TK Skala), Pok> Schw«b (SK Ilirija). Obenem se prokliot prijava Pok) Schwa-ba sa U. iknsko t>timptt«io v St. Mocataa. — Tajnft. Sokol - VsMlevaaskl sokobkl koacnt v Po-nmafrL H Variave poročaio, da se pripravlja sokolska župa v Poznanju za organizovanic vseslovtnskega sokolskega kon«rresa, kl naj bi se vrSil v začetku 19». let« v Poznatiju. — Sokoli v TOferfkl stfbi. , Cetrta če-fkotJovaika divi«lj» v Kraljevem Hradco k ixvr«la v svojem efetnotjn zanhrdvo sU-tfstfco s tem, koliko vojakov - novincev je coHlo iwed vstopom v vojalko službo telo-vadbo ali šport Od 7209 novincev te im Ie odfvtlo 4584 (63%). Od teh )e t«k>va-vrteoih gimnazijskih študijali Studiral medicino* v Gradcu. CKjziieJe pa se je specijalizira! v Panzu. Kot zdravnik je delo-val v raznih krajih 5tare Srbtje in bil več let upravnik bolnice v Nišu. Mnogo se ie uifejstvoal na strokovnem polju in spisa] več madicmskih razprav in poDudnfh poučnih knjift. Za zasluge na zdravstve-nem polju je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje, z redom Belega orla V. stopnje, z zlato kolajno, z redom Castnc legije H4. Politično se je udejstvoval v radikalni stranki In bil večkrat izvoljen za poslanca. Pri zadnjih vof!tvah je kanddiral na listi 2. Vukičeviča ter ie po voli rvah prevzel resor ministrstva za narodno zdravje. Bi! je na zlasu kot eden najboljih medicinskih strokovniakov In si Je redno prizaćeval, da zboljša stanje zdravstvenih ustanov in ie (Joseffl pr tem tuđi matne uspehc. Bil je edini miniiter, kl Ie ob priliki rasprave v frnančrtem odbora žel za svoje delo vsc-stransko priznavanje. Njegova smrt je iz-zvala v Niiu pa tuđi v v*eh političnih kro-2ih globoko sožalje. Pogreb se bo vrSil v nedeljo na s\Tečan mčtn na državne s troske. Danes popoldne bo do imenovanja no-vega ministra imenovan za namestnika fcržkone minister ver. Pred solidarnim nastopom državnih uradnikov Državno uradništvo Hrratskc je pokrenilo akcijo za solidaren nastop vseh uradniških organizacija — Državni oradniki so pripravljeni v skrajnem slučaju na pasivno rezistenco ali stavko. Danes dopoldne je odpotovaJ v Beograd delegat prof. Jiroušek, ki bo stopil v imenu državnih uradnikov in ročnih delav-cev Hrvatske v stik z srlavnim Savezom državnih uradnikov. Državno uradnlš*vo na rirvatslcem je sploh pokazalo največ agilnosti v obrambi svojih pravic. Snočl se je vrSflo v Zagrebu več konferenc. na katerih je 39 organizacij državnih uradnfkov izjavilo, da se brezpoeojno solidariziralo z vsako akcijo, kl gre za tem, da se prepreci vsak napad na interese državnega urad-ništva. Savez javnih nameščencev je Imel kon-ferenco v svojih prostorih v Dugoj ulici. Oovornfki so naglaSali težak položaj državnih irradnfkov in sistematično prizade-va^ie vlade, da se ta položaj še poslabša. Obenem z neznosnim obdavčenjem državnih uradnikov jim Je odvzela vlada še nad eno tretHno plač«, dočim indeks Življenskih potrebžčin naraSča in dočim so druže napredne države zvišale svojim uradnikom plače. Sedaj nanrerava v]»da znlžati urad-niške plače ie za 10%, obenem pa pretl uradniStvu nov hud udarec s tem, da bo prenehaJa stanovanjslia zaSčita. Nđ konfe-renci je bilo sklenj©no vporabitl v obranrbo pravic najprej vsa zakonita sredstva in Sele čt ta ne bodo zalegla, so pripravljeni državni uradniki na pasivno rezistenco aH stavko. Istočasno so zborovaii delegati Udruženja jugoslovenskih železničariev in bro-darjev. Te konference so se uddežili tuđi delegati vseh uradniških in delavskih orga-nizacij, ki so izlavill, da so solidarni v borbi proti gospodarskemu uničevanhi držav-nega uradništva. Zborovanje je otvori! pr&dsednik Udruženja jugoslovenskih želez-ničarjev in brodariev ing. Ribič, ki se je opravi čil, da je bai ta organizacija prevzela inicijativo v borbi »a življenske interese državne^a uradništva. Oovoreč o pokretu, je ugotovil, da med poedinimi uradniikimi organizacijamii ni kontakta in zato so ostale vse dosedanie akcije za zbo!iian]e položaja državnih uradnikov brezuspešne. Govornik je apelira! na patrijotizem mero-dainf+i činiteljem-, kl se žal ne zavedajo, da država brez dobrih uradnikov ne more ob-stojati. Kot sredstva bort>e proti sistematičnim napadom na interese driavnesa irrad niSiva ie predlagal solidarcn nasrop samih državnih uradnileov, odnosno njihovih or* ganizacij ter ap^i na gospodarske kroge in na celokupno javnost. Tajnik Saveza di-žavnih name^čencev Neferovič je naglaSal, da bo država respektirala svoie uradni-SK'o le'e tedai, če nastopi vseh 30 uradniških orgajiizacij solidarno. Država Ie h-igrala uradništvo že z odtegllaji za poplav-Ijence. Fisalo in govorilo se je, da ođ tega poplavifcrici niso dobfli niti pare in vesti doslej 5e nibče ni demantirah Uradniki imajo pravico vpTasati, kam ie §el ta de-nar. Narprej je odtegnila država uradnlkom od plač 10% za poplavijence, zdai :im pa ho5e odtegniti Se 10$», da bi spravila v rrvnotežje državni proračun. GovorniV prfedltga, naj se po§liejo na glavno skupštino Saveza vse-h državnih uradnikov, ki se bo vršila v BeogTadu 28. in 29. i. m., delegati s posebnimi navodili tako, da W se pokrenila solidarna akcija. V debato so posegli zastopniki vseh uradniSkih organizacij, ki so v Imenu svojih organizacij i*javili, da odobravajo vsa-ko aJcciJo za zboljlanje obupnega položaja državnih uradnikov. Končno je bil izvoljen ožji akcijski odbor, v katerem so zastopani savez Javnih nameščencev Udruženje že-lezfličarjev, savez po§tarjev, sekcija ma-nuelnih delavcev m Udruženje Juzosloven-skih žele^ničarjev In brodarjev. Akcijski odbor bo imel prvo sejo jutri zveCer. Izpred sodišSa VZORCE IE PRODAL. Ljubljanski trgovce L je spremi Uxii za potnika trgovskega pomoćnika Vrtalko. Mofic se je ma I spretno sukati okoli »trank, kaial jim je vtorce namiznlh prtov in prijazno govoril. Marsikdo je narobi] prt in Vrtalka je bil sam a seboj zadovoljen. Pa je fantu zmanjkalo den*rja, pomagati si ni znal drugače, nego da je jeh prodajati vzot« ce. Ker ma je ta posel dobro u§pel, je sale! tuđi sprejemati denar za narofteno blago In ga je tuđi sam porabil. Tako je olko-doval svojega Sefa za 350 Din, Pred »odnikom se je zagovarjal, da ni mogel poslati denarja svojemu gospodarju, ker je knjige, v kateri je imel rplacane zneske vpiune, izgubil. Njgov zagovor je bil pa preveč jalov in Vrtalka bo obedoval bres namisnega prta skoči 14 dni v ljubljanskih taporih. VESELI MARTIN. Pretekli teden je popival po ftentpeter-skem predmestju delavec Martinek. Obiskal je več gostiln in se ga je naposled poiteno nalecel. Sodnik: — Martinek, kako je pa bilo zadnji5, natakarica PavLt vas je nazna« nila, da ste ji odnesli en kozarec. Vino ste popili, a kozarec je izginil v val iop. Obtoienec: — Za tišti kocarec vem toliko, kakor trn Unski sneg Pošteno sera se napil vina in poiteno som ga plačal, če sem odnesel kosmrec, ni to taka nesrefe, saj sem Pavli sBosil ie dovolj denarja za njeno kis-Uoo. Morda mi je pa kozarec kdo drugi vtaknil ▼ iep. Sodnik: — to pa ia ne bo res, saj tte kozarec pred gostilno kazali svojemu znancu. __ Morda sem ga res pokazal. Ce bi mi Ptvla rekla, naj JI ga plaćam, bi Ji ga bil pač pltčal nngari drugi dan. Ponavljam, da tem bil pošteno pijan. Martin je bil oproKfon. NAPADEL OA JB. KljttfitTnicar Fraocelj je sretel 2. t m. na Krekovem nasipu znanca cevljarja Fran-ceta. Bilo Je zjulraj ob 4. in meada sta bila Oba malo okajena, KljuCavniSar je nabmin ?evljarja, naj gre spat, eicer ne bo mogel 5cz dan vleči drete Bkoxi čcvljc, temveć bo vlekel drugo dreto, ko bo smrčal na svojem Čevljarskem stoičku. Čevljar je bil jezen in je igovoroemu kljucavnicarju ugovarjai. KljuCavničar jt pa pristopil k njemu in mu je prisolil za-usnico, ki ga bo stala 50 Din, katere bo moral plaćati pri sodiSfu kot globo. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Petek, 27. lanuarja 1938; katofo-CaTii: Ivan Zlatoust; pravoslavni: 14. Jami-arja, Sv. Sava. Jutri: Sobota, 28. JanuaTla 1938; kato-li^ani: Marjeta; pravoslavni: 15. januarja Gavrilo. , DANAŠNJE PRIREDITVE. ^ ; Drama: »Kandida«. Đ. Kino Matica: »Tragedija bVodfiice* Kino Dvor: »Cirkus Tom Mix«. DE2URNE LEKARNE. Danes: Ramor, Mikioiiceva c; Trnko-czy, Mestni trg. Repertoar Narodne^a gledališča Drama: Začete* ob 20. ./ ! r 27. ]an., petek: Kandida. B. 28. Jan-, sobota: Dvm brecova, dd&5ta pred«U« va do znlfanih ceoah. ZaSet«k ob 15. ori popoUne. Irv. 29. Jao., nedelja: ob 15. uri pope kine: Verift. Ooslovaaje Mlađlmkera doma na Kodel}#-veo. Zniiane ceae. lxv. — Ob 20. ari »večer: Mnoso hruoa za nič. Undska pred&Uva pri rntžanih cenah. Irv. 30. ]m„ DoosdeUek: Soda* saiMntjaki. D. Opera: Zafetoa ob pol 30. 27. }an., petep: Zaprto. 28. lan-, soboto: Z«Uubi5«i v tri oranf*. C. 29. {an.. nedella: ob 15. vi »oootdat Poljska kri op«r«lt. Undska predstavi pri mlžanfo av> nah. livtn. — Ob pol ZO. uri svečer rioft* maimove pripovedke. Lladaka predstava po inift*"*1 cenah. Irv. Stev 23. •SLOVENSKI NAROD, dne 27. jtnuarja 1928. Stran S. Dnevne vesti. — Odlikovanja v naši vojski. Povodom rojbtva drugcga Drlnca so bili cifikovatii z red om Karagjorgjeve zvezde IV. stopnje: divizijski general Danilo Kalafatović, kor.tradmirala Viktor Wlckerhauser in Metod K o c h ter seneralštabni polfcov-nik Leo R u p n I k, z redom Belega orla IV. stopnje: peša-dijski polkovnik Franjo K u b e ž in artiljerijski podpolkovnik Ljudevit K o z e 1 j. z redom Balega orla V. stopnfe brigadna generala Vladimir Skuti i c in Milan Plcsničar, sanitetni polkovnik dr. Rudolf K o b a I, £eneral§tabni podpolkovnFk Anton L o k a r, pehotni pod-polkovniki: KaToi Potočnik, Rudolf Sobo ta, Gustav Stejskal, Viktor Anti r e j k a, Anton Petrinčič in Franjo List, intendantski podpolkovnfrk Milan L u g e r, sanitet™ podpolkovnik dr. Vladimir Kalan, veterinarski podpolkovnik dr. Svetislav V a 1 e n t a pehotni major}!! Vladimir Bošnjak. Ivan Brozovič in Tvari Marku!, artiljerijski podpolkovnik Tanko Hrast in pehotni kapetan II. razreda Lojze Kumer; z redom sv. Save [I stopnje: dfvizijski general Sava "Pripit o v i Č\ z redom sv. Save III. stopnje ka-pttan IV. stopnje sanitetni polkovnik dr. Ante H o č e v a r, pehotni podporkovmik Adolf K i 1 e r, Josip š p o 1 j a r in Fra«nc M u 1 a č e k, sanitetni podpolkovnfk dr. Fric VreČko in veterinarski podpolkovnik dr. Ivan K e b e r, pehotni major za gene ralitabne posle Božidar Božič in ekonomski major Josip B1 e i w e i s. — Odlikovanje đvornega osobla. Povodom krsta princa Tomislava ie kralj pod-pisaj odlok, s katerim je odlikovana ve&ina dvornega osobia z zlatimi in srebrnfmi me-daliami. — Odlikovanja povodom svetosavske proslave. V prosvetnem ministrstvu so pripravili velik ukaz o odlikovanju prosvet-nih in nacijonalnih delavcev povodom svetosavske proslave. Ukaz je sestavljen po predlogih oblastnih prosvetnih inspektor-jev \n šolskih nad*ornikov. Odlikovanih bo nad 700 oseb. — Protest proti uklnitvi fakultet za* grebške univerze. V nedeljo se bo vršila v posvetovalnici zagrebške Trgovske zbornice konferenca delegatov vseh kulturnih in gospodarskih ustanov. Na konferenci sa bo razpravljalo o nameravani ukinitvi fakultet in sklepalo o ukrepih, da se ohrani neokrnjena univerza. __ V naše državljanstvo so sprejeti dosedanji italiianski državljani: dr. Anton Žr.ideršič, absolvent iuridične fakultete iz Maribora. Karei Uršič, orožniški ka.plar iz Murskc Sobote in Avgust Suligoj, kontrak-tualni učitelj v Retečah. — Ekskurzija Poljakov v Jugoslavije V Vcršavi organizirajo večjo ekskurzijo srednješolcev v Jugoslavije. Ekskurzijo bevsta vodila ravnatelj moške gimnazije Ga-lecki in ravnateljica ženske gimnazije Mi-hdlovska Barszevska. Ekskurzije se udeleže dijaki in dijakinje poljskih srednjih šol in prs-dsednik poljskega geografske ga društva A:eksander Janowskit kl priredi v Jugo* $l?.vijl več predavan] o Poljski s skioptlc-liimi slikami. Po Kvaki posetijo Beograd, Za->;re-b, Sarajevo, Ljubljano in druga večja mesta, kjer prirede tuđi več poljskih gleda-liških predstav. — Veliko zanimanje za našo rivijero v NcmčijL Naše tujskoprometne organizacije debivajo iz NemOije številne dopise, v ka-tt.rih se Nemci info-rmlrajo o razmerah v naSlli letoviSčili. Zz zdaj vlada v Nemčiji vi-čje zanimanje za našo rivijero, kakor la-ri To je zeio razvesejjiv pojav in dolžnost vseh, ki pridejo pri tem v poštev. je, da nu-dijo nemškiml letoviSčarjem čim ve<5 ugodnosti. — Razpls službe. Veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani razpisuje mesto di-evničaria kot rečnega mojstra s sedežem v KrSkem Prosllci se opozar}ak> na toza-tk-vni razpis v Uradnem listu. — Vsem železničarjefn! Dodatno k včeraj-šnji objavi sporočamo vsem železničarjem, da smo preieli v zadevi Gospodarske poslo-valnice od direkcije državnih želemic pod Stev. 11-Pr. 28 dne 25. ob 19.15 odgovor naslednie vsebine: »Udruženje jugosloven-skih nar. želez. in brod. oblastna uprava, Ljubljana. Glede na dopis od 20. t. m. Vam sporočamo, da sem z ozirom na citirano prošnjo, ki je bila podpisana tuđi od društva profesijonistov, strokovnega Udruženja stro je vod I j in Udruženja kurjačev In z ozirom na danes meni ustmeno podneseno pro§n}o odredil, da se kreditiranje žlvil pri Gospodarski poslovalnicl podaljSa. Glede ponudbe Nabavljalne zadruge v Šiški radi odpiačne-ga prevzema Gospodarske poslovalnice Vam sporočam, da sem posla] danes po po-sebnern kurirju spis v odločitev ministrstvu prometa. Obvestite o predstojećem tuđi so-rodpisane organizacije. — Direktor: inž. Knežević«. — Anketa o na rob rodnom voznem redu. Prometno ministrstvo je odredilo, da se skličc 6. februarja PTi direkciji pomorskega Pi ometa v Splitu anketa, na kateri bo do-ločen vozni red parnikov za letošnjo sezono. Ker je to vprašanje za pospeŠevanje tuiskega prometa zelo važno, bi priporo-čali vsem našim tujsko - prometnim usta-ticvam. da se zanimajo za to anketo in s-ku-e bilo 1. decembra pri vseh naših prometnih ustanovah 787 uradnikov I., 2269 II. in 8206 III. kategorije, dalje 2916 zvani čnikov I.. 15.106 II. kategorije. 2615 slu-žiteliev 1^89 pisarniikih dnevničarkv in 38.103 delavcev. Celokupno število želez-ničarjev je znašalo 66.079. Po novem proračunu je 3375 prostih mest, toda v novem finančnem zakonu ie določba, da železnf-Ška uprava ne srne spreiemati novih uradnikov. — »Ljudska tamopomoč« podpomo društvo za Slovenijo, je podaljsala sprejemanje članov od 50 do 65 let onim, ki so v tej sta-rosti Se zdravi. Priloži naj vsak svoji prijavi brezplačen nekolkovan certifikat kot zdravnikovo potrdilo Mladi od 21. do 50 leta plačajo majhno prlstojbino. Otroci se včlanijo in ko Izpolnljo 21. leto, dobe 4000 podpore. Skrbni starSi prijavite svoice, ne bo vam žal. Društvo »Ljudska samopomoč« šteje danes že nad 3000 članov. Naslov: »Ljudska samopomoč«. Cesta na Rožnik 29. ali pa »Ljudska samopomoč« Maribor, Aleksandrova cesta 45. — Trafikantom! Zaradi snižania procente v Je 40 trafHcantov v Karlovcu vrnik) svoje koncesije. Odbor Udruž. tob. trafi-kantov opozaria vse. trafikante, naj ne sle-diio temu vzgledu, ker borno o tem, ali je potrebno, da sežemo po skrajnih sredstvih odločevali vsi skupa). Akcija posameznikov pa bi nam prej škodila kakor koristila. Prepričani pa smo. da do tega ne bo prišlo. Na* še zahteve obravnavak) sedaj v finančnem odboru in Je g. finanini mfnister 2e pristal na revizijo prodajne provizije, tako da upravičeno upamo, da bodo našim zahte-vam ugodili. TovarlSl in tovarišice! Na last-ni koži ste občutili, kaj pomeni, če nismo složni. Zato se potrudite, da bodo pristopili v društvo tuđi še oni, ki dosedai še nišo včlanjeni. Dopisnica na društvo zadostuje Odbor Udruženja tobačnih trafikantov — Družba sv. Clrila In Metoda v Ljubljani razpošilja vsako leto svoi kolfrdar (Vestnik) Članom In prijateljem družbe. Koledar daje jasno sliko o družabnem delova-nju ter prinaSa tuđi članke o manjSInskem in obrambnem delu. — Podpornemu druStvu flepih, Ljubljana, so darovali za božič po Din 20: Ludvik Franz & sinovi, Maribor, Kreft Alojrij, Cankova, Suštar Fran, Ljubljana, Malovič Matko, Novo mesto, Predović Janko, Ljubljana, Dogša Jakob, Ormož, Goričar Alojzij, Mozirje, H Suttner, Ljubljana, Fran Pa-lovec, Ljubljana, Jug Franc, Celie, Maci-borska tiskarna. Maribor, Kuharlč Ludvik. Ormož, Jelačin Ivan, Ljubljana, Bata Ljubljana, Josip Orožen, Moste, Ivan Buzzo-Hni, Ljubljana, Hanke & Stroinig. Soštanj, DruSkovič Josip, Slovenjgn"adec, Dachs Ivan, Ljubljan, Prohaska Fran, Maribor, Preis Karol, Maribor, Glaser Anton, Be-zeno, 2^angrger Fran, Celje. Hafner L., Le-sce, Ivan Jax in sin. Ljubljana. Leopold Zore, Kranjska gora, Franc Jerman. Dol pri Ljubljani. — Vsem najiskrenejša hvala! — Sokolsko sledalHče v RadovlJkl ponovi na splošno željo v nedeljo dne 29. ttn. Ob pol 4. popoldne še enkrat »Veroniko De-seniSko«. 86n __ Stroharjeva IzroČelia sodiš&u. Vče- raj smio poročali, da So orožniki na Lukovici aretirali 2Sletno sleparko Marijo Stre-harjevo. ki je v kamniškem okraiu ogolju-fala več kmetov in posestnikov za okoli 66.000 Din. Streharjevo so predvčerajšnjim eskortirali v zapore ijubljanskeKa deželne-ga sodišča. — Razne nezgode. V ljubljansko bolnico so tekom včerajšnjega dne pri-peljali več ponesrečenih oseb. Tako je morala v bolnico 26-letna Antonija Berk, hčerka po-sestnika x Bleda. ki je med vožnjo padla z voza in si dvakrat zlomila nogo v stegnu. Njena poškodba je prav težka. Težko se je ponesrečil tuđi 6 mesecev stari posestnikov sin Ludvig Mesije iz St. Jurja pri Ljubljani. Dete so domaći posadili na peč, ki je bila premočno zakurjena. Vnelo se mu je kTilce in zadobil !e težke opekline Po vsem životu. — Stele Josip, l^letni sin posestnika iz Matenje vaši pri tški Loki, je včeraj podiral drevje. Pri delu ga je ve- lika veji pKiajočtgt Orcvesa s tako sito oplazila po obrazu, da se onesvestil. Mo-raj je v ljubliacsko botnico.____________ Pieš o narodnih noSnh JADEANSKS STRAH! SB VRSI 88, T. M. V UNI05U. ^i-.t-f*;.? Vabila se dobe v trgovini Maćek, Ale* ksandrova cesta :: Iz Ljubljane —Ij Za inienjerja elektrotehnike sta danes diplomirala ^ tehniški fakulteti ljubljanske univerze ?K. Slavko Zalec, bivši predsednik i. n. a. d. »Jadrana« in predsednik »EkskuTzijskega fonda elektro-tthnikov«, in Stane Pod-boj. Na§e 'skrene čestitike! ij S kinomatosrafsko kamero okoli Sveta. Ta najlepši poučni potopisni film dunajske »Uranije« predvaia ZKD od sobote 23. t. m. v prostorih kina Matice. Film nam predstavlja poučno ekspedicijo Collina Rossa iz Hamburga preko Amerike okrog naše ze-meljske oble. Vsepovsod ie črpal svetovni popotnik najrazličnejše zanimivosti vseh delov sveta. Iz filma dobimo dober pregled o šegah, navadah prebivalcev različnrh kon tinentov, vidimo najrarličoejše kraje, tako da film lahko vsakomur najtopleje priporo-čsmo. Zlasti ie potrebno opozoriii na ta spored našo šolsko mladino, ki bo pridobila iz filma mnogo koristnega in poučnega. Prva predstava bo v soboto ob 14.30 un. —Ij Za slepce, DruStvo natneSčencev av-tonomnih socijalnih zavodov v Ljubljani je darovalo podpornemu druStvu slet>cev w»e-sek 250 Din mesto venca pokojnemu šef-zdravniku okTožnega urada za zavarova-nje delavcev v Ljubllant dT. Demetru Blel-veisu. —Ij Zaključni plesni venček plesne sole na Taboru se bo vršil v soboto 28. januarja ob 20. uri. Vabljeni so vsi cenj. oblskova^d plesne sole, dobrodošli pa so tuđi vsl drugi ljubitelji modernega plesa. Vsem se bo nudila najlepša prilika, da se bodo res pTijetno in družatmo pozabavali. — Plesaželj-nrm pa bo prostorna dvorana gotovo ustrezala vsem njihoviin namenom. Sode-luje jazz - band. Sin Predpustna sobota 18 H. - TABOR —Ij Planinsko iegnanje bo za prave pla-nince 1. februarra, ko bodo planinski fantje ob zvokih okrogle godbe raiali in vihteli v krogu korajžne planinke. Pokali bodo možnarji, napolnjeai z ruinirn vincem in vse bo spremenjeno v lep planinski vrt Planinci, pridite, da boste napili svolim znacnem s planinskim zdar! S°n —Ij Oosp. Tr(Hna Franc, veletrgovec v Ljubljani, je daroval 200 Din za Dečji dom v počaščenje spomina blagopojnejja gosp. Jože Adamiča iz Kamnika. —1] Slov. plan. druitvo v Ljubljani opo-zarja na svoi planinski ples, ki se vrši v sredo zvečer 1. februar ja na dan pred SveČnico v glavni dvorani, spodnrih strati-skih prostorih, beH dvorani in restavracij-skih prostorih v hotelu Union. Sodeluje godba dravske divizije. Posebna vabila se ne izdajaio. Vabljeni so vsi Člani in prijatelji nlaninstva. Tudl letoSnji planinski ples obeta neprisiljeno zabavo In najlepše razvedrilo v krogu veselih In Zadovoljnih plani ne ev. 87n —Ij Občni zbor Avtoaobttskasa kluba kraljevine SHS, sefccije Uabljana, se vrši v nedeljo dne 12. februarja 1928 ob pol 11. uri dopoldne v klubovih prostorih v Liub-linni. Kongresni trg 1-1. 88n —U Vrani*. Temperatura je tekom današnjega dne zopet ndcoHko padla !n Je dar.es zjutraj kazal termometer 3 stopi nje pod ničlo. Tuđi barometer razidno pada in ie beležil danes sitno 770 mm (745 reducirano na moTsko gltdtno). —ti Policijske prijave. VCeraj kriminalna kronika ni zabeležila posebnih do-godkov. Prijavljeni sta bili samo dve tat-vini. Prijavljena sta bila dva popadljivt psa, 1 slučaj nezgode, aretirana pa ie bila zaradi vlacuganja Ančka M. —Ij Težka nezgoda« Težka nezgoda, čije žrtev je postal delavec Peter Pinti, se je včeraj pripetila na Celovski cesti. Pm ti Je valil v klet gostilniCaria Armina Baška na Celovski cesti velik, nad 500 litrov ob-S6gaioč sod. Nesreća ie hotela, da mu Je spodrsnilo. Padel je, sod se ic skotalH preko njega. Dobil Je težke poSkodbe po glavi; stisnilo mu je tudl prsni koš in ne«avesten ■e obležal. Z rešilnim avtom so jra nato prepeljali v bolnico. Njegovo stanje Je pre-cei kritično. —Ij Tatvlna vajeti. Župan Josip Ora-žem \z Most ie na policiji prijavM, da mu je danes ponoči drren uzmovič ukradel iz hleva konjske vajeti, vredne 300 Din. Priđe! Jutri! Priđe! Jutri! Priđe! Drugi najboljši svcloTni veleiilm priman od najimenitnejiih kaptcitet vseh narodov Če te ljubim.... čuvaj se! Odore s đet Rio! Oon A tvar ado! Victor Mac La$en! Jutri! Elitni kino Matica! Jutri! Roman bogate Čehinje v Kaliforniji V Los Angelesu je bila umorjena milijonarka Appl€byfeva« rodom Čehinja* — Umora je osamljen dr. Mac Mfllan, ki Je imel z njo ljubavno razmerje. Blizu mesta Los Angeles v Kalifor* niji je bila na bestijalen način umor* jena 521etna Arnalija Appleby iz Chi* caga. Pokojna je bila rodom Čehinja in noben rojak ni ničesar vedel o nji. Njen življenjcpis se čita kakor poglav* je napetega romana. Umorjena gospa Applebv je bila hčerka siromaSne če* Ske rodbine Dubalov, ki se je preselila \% nekega kraja blixu Brna v Ameriko. Mlada Amalija 9e je poroČila z nekim tujcem in je kmalu obogatela. Zadnja leta je bila milijonarka. Ko je ovdove* la, se je preselila v Los Angeles. kjer si je kupila razko$no vilo. Dne 22. de» cembra lanskega leta je nenadoma iz* ginila in njeno truplo so našli čez dva dni zaŠito v vrećo v jarku ob cesti, ki vodi v San Fernando. Zdravniska ko* misija je ugotovila. da je bila Apple* byjeva zaduSena. Po mnenju zdravni? kov je bila milijonarka še živa, ko so jo zločinci vrgli v vreći iz avtomobila v cestni jarek. Umora je bil osumljen dr. Mac Millan, 9 katerim je bogata vdova zadnje čaše mnogo občevala. Moža so takoj aretirali. V njegovem stanovanju so našli 50.000 dolarjev vreden nakit, ki ga je nosila umorjena. Dr. Mac Millan sicer trdovratno taji umor, vendar ga je pa policija pridrs žala v zaporu. Amalija Applebv, rojena Dubalova, je prispela v Ameriko kot hči siromaš* nega obrtnika. Poročila se je s Skotom Applebvjem, ko je bila stara 25 let. Zakonca sta živela v Chicagu in App* leby, kateremu se je posrećilo več iz* uraov, je kmalu obogatel. Ko je pred šestimi leti umri, je zapustil vdovi znatno premoženje. Bogata vdova se je seznanila v Los Angelesu v neki cerkvi z dr. Mac Millanom, ki je sicer oženjen, a ji je vendar začel dvoriti. Applebvjeva je imela intimno prijate* ljico Chaloupkovo, kateri ie zaupala vse intimnosti svojega življenja. Pove* dala ji je, da jo je dr. Millan zasnubil. Z dr. Millanom je bila znana leto dni. Da sta bila res v intimnem razmerju, je razvidno iz pisma, ki fla je pisal lani dr. Millan najemnikom his ge. Apple* by v Chicagu. V tem pismu dr. Millan zahteva, naj plačajo najemnino njemu, čcŠ da ga je v to pooblastila. O tem pooblastilu policija domneva, da si ga je dr. Millan izmislil. V oktobru lan* skega leta je bila Applebvjeva zadnjic pri svoji prijateljici Chaloupkovi v Chicagu. Dejala ji )Ct da se kmalu pre* seli nazaj v Chicago in da hoće v kali* f orniji kupiti več je posestvo. Svoji pri* jateljici je Često pisala. Dne 26. de* cembra je pa kupila hčerka njene pri* jatcljice novine in zvedela za umor. Policija v Los Angelcsu je prepri* čana, da ve dr. Millan o tragični smrti ge. Applebvjevc mnogo več nego je priznal. V njegovi garaži so naSli vre« če iz istega blaga, kakor je usodna vrc^ ča, v kateri so našli umorjeno milijo« narko. NTa njegovi obleki so opazili madeže, o katerih so zdravntki izjavili, da izvirajo od človeškc krvi. Najbolj ga je pa kompromitiral nakit umorjenc in razni drugi predmeti, ki so jih našli pri njem. Umor bogate vdovc je vzbu* dil v ameriški javnosti sploSno senza* cijo in vsi napeto pričakujcjo, kdaj bo pojašnjen. žrtev pokliča V Parizu je umri te dni odlični franeoski bakteriolog Jean Danys. Ta* koj se je raznesla po mestu vest, da ni umri naravne smrti, marveč da je pos stal žrtcv svojega pokliča. Danys je proučeval zadnje čaše neko tropično bolezen, ki doslej še ni raziskana. Flo^ tel je odkriti bacil, s katerim bi pobijal lo nevarno nalezljivo bolezen. Pri tem se je pa zastrupil in tako je podlegel bolezni, katero je hotel pobijati. Pokojni se je uveljavil tuđi izven zdravniškega pokliča. Med svetovno vojno je odkril nov način lečenja strel= nih ran, ki se je zelo dobro obnescl. Zdaj se upravlja ta način lečenja ran v vseh franeoskih bolnicah. Lani je od* potoval Danys v Južno Afriko, kjer je hotel proučiti neko nalezljivo bolezen, ki je zahtevala vsako leta mnogo žrtev. Po povratku v Francijo je hotel izoli« rati bacile strašne tropične bolezni, pri tem je pa sam podlegel okuženju. — Zdravniki so se zbrali okrog njegove postelje in mu nišo mogli pomagati, ker umirajoči o svojem odkritju še ni ničesar napisa!. Pokopali so ga kot pravega mučenika znanosti. Papige kot reklamno sredstvo * Američani so znani kot mojstri mo= derne reklame, toda zdi se, da južni Američani v tem pogledu prav nič ne zaostajajo za severnimi. Tako se trs govci in obrtniki v Buenos Aircsu zadnje čaše poslužujejo prav original? ne reklame, katera se je sedaj uvelja* vila tuđi v ostalih mestih in državah. «Zaposlene» imajo namreč papige, ki mimoidoče pasante prav vljudno va= bijo na obisk. Tako ima neki brivec nad vrati svo« jega salona privezano papigo, ki veno* mer kriči: «Vi 5e niste obritiU in nato vabeče pristavi: «Samo izvolite, pri? dete takoj na vrsto!» Nad neko restav* racijo ždi v zlati kletki lepa papiga in neprestano vreSči: «Vstopite senor, raka vas izborno kosilo.* Originalno reklamo si je izmislil tuđi neki zobo* zdravnik. Papiga, ki sedi na oknu njc» govega ateljeja, vabi mimoidoče k obi* sku, ponavljajoČ: «Bodite brez skrbi, ne bojte se bolečin! Derem zobe bre2 bolečin!» Tragedija bivšega opernega pevca Xa Dunaju sje je v sredo zvečer u9trelil bivši operni pevec, 551ctni uči* telj petja Hugo Pittner. Našli so aa mrtvega s prestreljeno glavo, kraj nje* ga pa je ležal revolver. Na vrata je nabil listek z napisom: «Nikar ne stopite v sobo brez stra* že, da ne boste imeli neprijetnosti! Po* zdravljam Tebe in tvojo mater! Sit sem takega življenja! Zadnja vrsta je bila naslovljena na trgovskega sotrudnika Miho Harten* steina, pri katerem je Pittner stanoval. Tragedija priletnega pevci je tragedija bohema. V mladosti je Pittner z veli« kim uspehom nastopal v operi, po kratki karijeri pa je opustil to mesto in začel poučevati petje. Njegovi do» hodki so bili sijajni, tako da si je ustvaril dobro eksistenco, živel je vob« če zelo dobro in si že v mirnem Času pridobil prav lepo premoženjc. Tuđi po vojni se mu ni godilo slabo. Toda usoda je ncizprosna. Zadnja leta je pričel Pittner bolehati na srcu. Bolezni se je pridružila težka astma, ki ga je popolnoma upropastila. Izgu» bil je skoraj popolnoma svoj glas in s tem je bil seveda uničen tuđi njegov poklič. V kratkem je popolnoma obu* božal. To ga je tako potrlo, tla je opc* tovano izjavil, da izvrši samomor. In v sredo je segel po samokresu in si pognal kroglo v glavo. Zapustil je tuđi brzojavko, naslov* ljeno na mater svojega prijatelja, ki se je glasila: «Prosim, priditc k meni, Pittner umrli* Plesalka razbila banko v Monte Carlu Že včeraj smo med brzojavnimi vestmi poročali, da je neka plesalka v Monte Carlu razbila banko in da je priigrala toliko denarja, da si je mo* rala kupiti dva kovčega, da ga je lahko odnesla. Ta srečna igralka je bila Rosi Dollv, ena obeh slavnih plesalk Dollv Sisters. Za Monte Carlo je bila to nemala senzacija, kajti prav redko se dogodi, da kdo razbije banko, Zanimivo pa je je pred vsem dejstvo, da je banko raz* bila Rosi Dolly, torej ona, o kateri so šc nedavno krožile vesti, da je tcžko obolela in da je morala zato na rivi« jero, da si nekoliko pomore. Zato prc* sojajo nekateri to bajno srećo Kosi Dolly zelo skeptično in pojavile so se žc vesti, da grc Ic za spretno aranži* rano reklamo, ki naj služi na eni strani plesalkama, na drugi pa naj okrepi re* nome banke v Monte Carlu, ki upa na tA način privabiti nove žrtve k ruleti. Reklamo namreč potrebujeta tako Dol* ly Sister«*. kakor tuđi it^ralnica samu. . Konec švedske armade Koncem lanskega leta je bilo raz* puščenih mnogo švedskih polkov Kar je še ostalo, bi v slučaju vojne skoraj ne prišlo v poštev. V Svedskem parla* mentu je 45 socijalnodemokratičnih poslancev. Vsi drugi so liberalci, ki vodijo izrazito oportunistično politiko. Na njihov pritisk je parlament sprcjel zakon, po katerem ne morejo nikogar prisiliti, da nosi vojaško puško, švedska ima posebne stotnijc, ki jih rabi samo za sekanje gozdov in druga prak* tična dela. V te stotnijc pridejo vsi mladeniči, ki nočejo nositi vojaške pu* ške. Švedski vojaki sploh neradi oprav ljajo vojaško službo. Cc pridc od 100 rezervistov na vojaske vežbe 18, je lahko dotični častnik zadovoljen. Radikalna razorožitev pomeni zu Švedsko že glede na sovjetsko Rusijo veliko nevarnost. NTi dvoma, da stu Anglija in Rusija določili švedsko za slučaj vojne tako, kakor ie Nemčija določila v svetovni vojni Belgijo Bal tiško morje je zdaj odprto in kdor bo prvi položil v njem mine, bo imagal. Švedski liberalci računajo sicer z nev-tralnostio švedske, kar je pa napačno, kajti v bodoči vojni se bo odtočilo tu^ di vprašanje, kdo bo gospodar na Bal-ti&kem morju. Pololaj Švedske armade se najbrf tuđi letos ne bo zboljšal. Je* seni se bodo vršile nove volitve in pri^ čakovati je. da dobe komunisti na ra* čun socijalnih demokratov ie već mtn; datov, kakor so jih dobili pri zadnjih volitvah. Če zmagajo komunisti, bo švedska armada definitivno pokopana. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 27. januarja 1928. Stev. 23 Meurice Renarđ — Albert Jesn: Skrivnostni mrliči Roman. Ne. Nobena ženska me ne izda. Raje se pusti ubiti, kakor da bi me izdala. Z ženskami počenjam, kar hočem. Lju-bijo me in boje se me, kar je najzanes-Ijivejša podlaga zvestobe. Ženska, ki se moškega boji. mu nikoli ne postane nezvesta. Vedno so me vse ubogale. Mislim, da je v tem nekaj hipnotičnega. Ne delam tega namenoma. Pogledam jih in že so moje. V tem ni niti sence domišlja vosti. Saj nisem edini, ki ima tak vpliv na Ženske. Torej: ženska. Katerakoli. Kakor mi bo pač ugajalo. Vendar pa moram biti oprezen, pa naj sem si še tako svest svojega vpliva. Tista ženska ne srne poznati niti Pan-trua, niti Ciruguea. Ne srne vedeti, kdo sem. niti kam jo vodim. Pripeljem jo sem z avtomobilom po ovinkih. Zave-Žem ji oči, preden jo odvedem po hodniku skozi steno. Aparat in posodo pa skrijem za zaveso. t Potem bo pa že kako. Nova Galathea kmalu oživi v elek-trfzirani vani... Ne upam si verjeti, da bo to res. Zdaj, ko razmišljam o svo-Jiti občutkih, se porajajo v meni dvomi. Izključim jih. Moram zaupati same-mu sebi. In pripraviti se je treba. Ustvarim ženo. pojavi se iz kopeli, podobna ženi, ležeći na kanapeju za za-veso.Popolnoma enaka modelu, toda neodvisna. ' Neodvisna? Da vidimo. Enaki možgani. enake lastnosti. Ista osebnost. V enakih možganih se rode enake misli. In oba spornina bosta enaka, ker ju bodo gonili enaki akumula-torji. Toda od tega znanstvenega rojstva, j od trenutka, ko se razdvoje: dve razni eksistenci, a torej tuđi takojšnji začetek razlik po okolici in okolnostih... Nu, a kaj zato? Opazovanje me pouči. Glavno je, da pripravim zamašek ; in za vsak slučaj tuđi vrvico tako. da ' model za zaveso ne bo slišal nič sumlji- i vega. Za boga! Radioplastika reprodu- I čira vse. Kaj če bi takoj zvezal predmet reprodukcije in mu zamašil usta? S tem . bi bil njegov dvojnik takoj odpravljen.. Ne. Zenska-model bi se ustrašila. Mislila bi bogve kaj. Plaćam ji pošteno. V vaši se sploh ne pokaže. Po bivanju, ki mora biti čim krajše. jo odpeljem zo-pet ponoći po samotnih cestah. In zbogom! Kar se tiče dvojnice... slutim pre-glavice. Pomislimo malo. Dvojnica bo popolmmia enaka modelu, čim stopi iz kopeli Razumela ne bo ničesar. Kakor original, tako tuđi ona ne bo vedela, da živi v dveh podoban. Hotela se bo vrniti domov ali pa ostati pri meni... Nedvomno se bo oglašalo v nji to. kar bo smatrala za j svoje prejšnje življenje. Njeni prijatelji, j Navade. A če jo bom hotel pridržati še nekaj časa? Moja neizogibnapotovanja? , Mučna osamljenost. Ah! Eh! Moj vpliv | ugladi vse. Katera ženska ni srečna, če j jo teroriziram? Mislim, da bo tako tuđi j s sintetično žensko. Sic-er pa, kaj nimam \ pravice razpolagati z življenjem in smrtjo bitja. ki sem ga spravi) na svet? ; A kdo bi mogel opaziti, da je izginila, ko pa nihče ne bo slutil, da je sploh kdaj živela? ... Za njo priđe na vrsto druga. Cei narod lahko iziđe iz moje delavnice. 1 Pustimo to! Pustimo to! Uspeh pri- | nese morda razna presenečenja ... • Morda bo novo živo bit je samo velika ' gospa Condillac brez duha in čutov, nekak novorojenček. Nepoptsan pergament? Ali jo bom moral sele vzgojiti?! Kdo ve? Pustimo to! Najprej se mora poizkus posrečiti! Poizkus se mora posrećiti. Utripi mojega srca so šteti. 2. aprila ob 23. Vračam se. Odpeljal sem jo na trg de la Bastille. kjer sem se sestal z njo. Dozive I sem popom fijasko. Podoba je ostala slična modelu do konca operacije. Sklonjen nad mladenko, kakor nad magično zibelko. sem nestrpno opazo-val. kako leži nepremično in kako io ob-seva prahistorično solnee. Ko so se pojavili prvi mehurčki, sem segel z rokami v tekoCino. Izvlekcl sem dvojnico — žensko! Držal sem truplo. V hipu, ko je bilo končano zagonetno zbiranje najneznatnejših delov telesa. v hipu. ko se je bližalo veliko delo koncu, je zapustil človeško tek) vsak znak življenja. Barva je izginila. In smrt, pola-stivši se snovi, kakor se polasti bitja, je naenkrat pokrila z mrtvaSko bledico truplo tega fantoma. V kritičnem momentu reproducira-nja se je organižem za hip zazibal med življenjem in smrtjo. Smrt je z lahkoto premagala življenje. Kaj sem ustvaril samo kombinacijo, ki je že zapadla gnilobi? Ah! Kako grozno je ustvariti smrt, ko smo hoteli ustvariti življenje! Posoda da je zibelka? To je krsta. Pustil sem truplo in mrtvaško bledo glavo znova pasti v tekočino. Bilo mi je, kakor da leži na meni prokletstvo. A pripravljeni robec in vrv! Kakšna ironija! Mode! ne črhne niti besedice o tem, kar je videl. Za prvi poizkus sem našel naivno, dobro dekletce, ki ni vajeno vpraševati. Zavezane oči zavesa. br-nenje strojev in zagonetnost mojega stanovanja, vse to je za njo samo fantazija, za katero se je dala brez ugo- i vora najeti. Je ena tistih. ki se sploh ne znajo več čuditi. Zapustila me je nerada. Pustolovščina jo je veselila. Zdaj je srečna s svojimi petimi tisočaki. Ćelo \ premoženje! Lahko se zanesem na njeno molčečnost bolj. nego na svojo di-skretnost. — Škoda. — mi je dejala. — Zelo rada bi še ostala pri vas. Sirota ni vedela. da je ostala pri meni kot truplo. Zdaj sem sam z njenim] zemskimi ostanki. Zakaj? Zakai ni ostala pri meni živa? ; Kaj se je zgodrlo v odločilnem tre- j nutku kemične neodlocnosti? ! Življenje... Kakšna skrivnost. ki drži našo snov v ravnotežju na meji razpada? Našemu telesu neprestano preti nevarnost, da postane truplo. Samo hip in izpremeni se v gnusno kepo mesa in kosti. Neskončno majhna stvarca najmanjŠa poškodba vlakenca ali cevi. pa je konec življenja... Kaj je nedostajalo prav kar temu truplu, ki leži zdaj tu pred menoj, da bi vstalo in začelo hoditi, namesto da se je zru-šilo y nič? Zdravo je — Ne morem niti reci da je mrtvo, ko pa vem, da nikoli ni živelo... Moram dobro pogledati. 2. aprila. Obduciral sem umetno truplo, koli- kor se je pač dalo Napravil sem ana-Hzo. Nič abnormalnesa nisem našel. Ko-likor morem kontrolirati« je vse v redu. Na truplu ni opaziti niti Uuzornega dokaza življenja, ki je bilo v njem, pa jo takoj izzinilo, niti najrazličnejših zna-kov nedvomne smrti. Samo absolutna odsotnost življenskih funkdj, ki jih ohranijo razne tkanine Se nekaj časa ao smrti. Kaj torej? Nobenega življenja, v nobenem momentu? Da bi med radio-genezo niti kemija ne imela drugega učinka, nego da oživi podobo, kakor goni bencin motor navadnega avtomo-bila ali stroja? Ali bi pa motor ne po-p-ustil in se ne ustavi!, če bi mu ne pri-livali bencina? i Torej? Začnimo znova. Morda poženem motor pri drugem poizkus, če si bom pomagal s »triki«. A najprej je treba opraviti najnuj-nejše: sežgati umetno truplo. Ob 20. Zgodilo se je. Vpepelitev je končana. Čudovit dan. Stevilo mrtvih je naraslo, ne da bi se skrčilo število živih. In nekdo je izginil, ki ni nikoli živel. 4. maja opolnoći. Drugi izdelek obdržrm do jutri zvečer. 2al je spet truplo. A zanimivo bo opazo-vati, da-li bo smrt ravnala z njim kot z naravnim produktom, ali pa napravi izjemo. Kakor prvo se mi je tuđi drugo dekle popolnoma uklonilo. Med temi Ijudmi bom imel dovoli sotrudnikov. Upajmo. da bo njihov seznam kmalu zaključen. Toda iz nrevidnosti ne bom nikoli rabi! istega modela dvakrat. V notez pa zabeiežim: Bastila — 2. aprila — ob 10 in Pantin — 4. maja ob 14. NoČem zapustiti v svoiem laboratoriju drugih sledov o modelih. Dekle je imelo nekak nakit. Zahte-va! sem. nai ga odloži. Če bi repro-duciral nakit, bi ga mnogo težje uni-čil. nego človeško trunio. Derilo in oble-ko. Ne smem se kompromitirati. To pot sem sklenil. da ne položim telesa nazai v konvl. Naiprej sem položil truplo na ob-dukciisko mizo in vporabil vsa znanae sredstva, da se prepričam o smrti. Mrzlo zrcalo, položeno * na usta, je ostalo cisto in suho. Držal sem pred usti pahljačo iz nojevega peria. toda ptrje se ni ganilo O utripaniu srca ni bilo govora. Kljuo temu sem oreiskusil še metodo e!ektrizacije drobovja. Poteznil sem tuđi jezik iz ust. Sledniič sem poskusil še z umernim dihanjem in masažo. Vse je bilo zaman. Morda bi imel več sreče z obuja-njem? Ali pa bo treba seči še no drugih pripornočkih. Kai ta trupla res nimajo v sebi niti najmanjše iskrice, ki bi za-netila velik ogenj? Tega nočem verjeti. Moram paziti na trenutek, ko se bliža proces koncu. V odločilnem trenutku je treba prehiteti smrt. ki preži na svoj plen. To bo spopad v hitrosti med dvema silama, med ono. ki pri-žiga iskro življenja, in tisto. ki io upih-ne. Poide za to, kdo doseže orvi sve-čo. ki tli. 5. mala. Zelo sem zadovoljen z opazova-njem. Smrt ravna z moiimi izdelki kakor s pravimi mrliči. Skorai bi rekel, da se da voditi za nos. Muskulaturna reakcija je kisla. Otrpnienie ie sijajno in napreduje povsem naravno. Vidim, da sem gospodar smrti, kralj teme. Toda življenje? Luč? Kdai? 14. mala. Včerai sem napravil tretii poizkus. Nič novega. Delai sem zelo hitro. Ritmična sesalka. ki naj bi obnovi-la dihanje. Nobenega rezultata. Nato sem se odločil za zadnie straS-no sredstvo. Razrezal sem Drsa in ma-siral srce. Nič. Vse je sežgano. Vse moie sanje so proč, spremenile so se v dim. In vendar še vedno trdovratno upam. Kajti na podlasri točnih opazo-vanj lahko trdim, da moia umetnost točno kopira naravo. In trdno sem prepričan, da telo izloča živlienie, kakor izločajo jetra Žolč ali možeani misli. Zdi se mi. da ie krivo vseea samo zrnce peska, ki se ie zamešalo v kole-ščke stroja in ustavilo motor 30. maja. Da, osnovni miti velike elementarne legende krijejo v sebi ekstrakt resnice. Knjiga knjig pravi, da je boz ustvaril moža prej, nego ženo. Zakai bi ne upošteval tega svetopisemsko-biolo-škega mieliaia? Potrebujem moški model. Adamove ga sina. Kako ga izbra ti? Ubogi jivesra. stra-hopetnega. takega, ki jra bom lahko obvladal?... Mlađega moža. ki bi ga zastrašil z istimi grožnjami. kakor sem ženske. Dobro mu plaćam, kakor sem njim, m kakor njim zaerozim tuđi njemu s smrtjo za najmanišo indiskret-nost DOLORES DEL RIO ČE TE UUBIM... ČUVAJ SE! Drugi najboljši svetovni velefilm PRIĐE jutri v ELITNI KINO MATICA ti 0 C E z žicon so nafboljše, aajtrajneiše io zato oajcenejše. Gospodarstvo —-z Uradni tečaj dinarja za februar. KinanC-no ministrstvo je določilo za februar sleileče uradne tečaje dmarja: 1 napoteondor — 218-65, 1 turika lira — 247.10, 1 angleiki font — 277. 1 dolar — 56.75. 1 kanadski dolar — 56.45. 1 tla ta nem&ka marka — 13.53. 1 poljski zlot --6.35, 1 avstrijski Silias — 8, 1 belgijefci t>els — 7.92, 1 madžarski petigo — 9.93. 100 francuskih frai>kov — 223.30, 100 Švicarskih fraokr.v - 1094.50. 100 italijansJclh !ir — 300. 100 ho-landskih goidinarjev — 2290, 100 rumun&kih le-jev — 35, 100 bolgarskih levov — 41, UK) danskih kron — 15.20, 100 švedskih kroči — 1524, 100 norveških kron — 1510. 100 petet — 972. 100 drahem - 75. 100 Kč - 186.40. Ti tečaj! veljajo od 1. do 29. februarja. Po njih se pobi-rajo tuđi pristaniške takse. —X Post na hranilnlca v decembru. Cekt^up ni promet Poštne hranibiice je rnašal v decembru 4,370.010.210 Din. Od teza je bilo brer gotovine 2.067.758.045.22 ali 47.31 odstntka. V^laCil )e bilo 651.103, izplačil pa 207.747. StnaJ« vlog je bilo 31. decembra 622.504.961.94 Din. Od tega v Beogradu 210.548.247.32 ,v Sarajevu 125 mil. S98.473.91. v Ljubljani 109,529.344.96. v Zagrebu 164.713J19.73 in v Skoplju 11,815.549.02 Din. Čekovnih računov zt bilo 31. decembra 15.187, in sicer v Beogradu 2740, v Zagrebu 4654, v Sarajevu 2674. v Ljubljani 4733. v Skoplju 347. —2 Savez borz. V soboto se je vršila v Beogradu konferenca tajnrkov vseh naSih borz. Na tej konferenci so borze ustanovile sav«, k: bo rastopa! Ln Sčitil niih-vele film u. % Tragedija blodnice Prekrasna slika Ijnbei-ni, greha, strasti, trplje nja, lablođe io prevare — Dlica greha in nizkot-nih strasti. _ Prostitutke. — Neznosno življenje v javnih hisah. — Dela mržni priganjaČ. — Prvi žarek sreče v življenju — Mladi nepokvarjeni naivni akademik. -Upanje na rešitev i groznega močvirja. — Ra čun brez krSmarja. -TovariSica v grehn -rivalinja v Ijubezni. — Brezuspeine nade. __ Po ^lednji nairt obupa. - Umor. Premijera dane« «b: 4. a«l 6, p«l 8. 9. fLITNI KINO MATICA Telefoa 2124 V Najbolfši oremog CEBINt LJUBLJANA, Wol. fova ulica 1/IL 139 Sveže, najfinejše norveško ribje olje ;2 ickarne dt G PtccoHja v Ljubljani — se pripo.oč« ble> dim, slabo t mro ose nam 113/L Šrrilja dobro izurjena, tuđi za boljša dela, z večletno prakso, zrno« žna slovenskega in nemškega jezika — išče službo. Nastop takoj ali pozneje — Dopise na upravo «Slov. Naroda« ped «Marljiva/147» na upravo «S1. Naroda*. DRU2BA .ILIRIJA. Premog, drva, koks oglje — Dunaiskt cesta 46 poleo Iv Zakotmka — Tele. fon 2820. 106/L DMJC. Največje skladišče — Avram KAJON, Sarajevo, Prestolonasljednika Petra br. 26. 152 Poročni prstani F. ČUDEN, hinn L V Narodni knjigarni Stritarjeva ulica št 2 — je nv prodaj: večji ročni voziček, pisalni pult, blagajnični pult. 158 I PLANINKA I IH4vll((| ■ Prenavlia čisti m osve-Žuie kri izbnliša slabo Drebavo. slabotno dek)-vanie črevesa in vzpod-buia apetit — 1 paket 20 D;n — Pnooroča: Lekarna Bah vec, LJUBLJANA Kongresni trz 17T Znižanp rpne in največje skladišče dvokoles, mo- torjev, otro§kih vozičkov šivalnib strojev, vsako vrstmb nadwmest delo* pneumatike Posebni od ielek za popotno po pravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otro^kih voziČ kov, šivalnib strojev itd Prodala na obroke. - Ceniki franko >TR1BINA< P. B. L., tova rna dvokoles in otroSkih voziČkov. Ljubljana. K irloveka r 4 -, .'"•'" GlOVANi BOCCACCIO DEKAMERON Prevei Dr. ANDREJ BUDAL ». knjiga Bros. Din •*)•—, platnu D'n /2—, uKsuzna iz daja na boljsem oapirju oolfranc vez. Din 100*— 1 i ustiacijami. II. knjiga. Bro5 Dm Sh*— m platno Din 72-— luksuzna izdaja na boljsem papirju polirane vez. Din 100 — 2 ilustiaaiami. 411. knjiga. Bros Din d6-— platno Din 72— luksuzni iz-daia na boljšem papinu poltranc vez Din ICO*— - ilustracija mi Knjige se dobe ¥ knjigarni Jiskovnt Za&rnge v L ubijani, Prešernova al. 54. Urejuje: Josip ZupanćiC — Za «Narodno tiskarno«: Fran Jeseriek. — Za upraro in maeratni đel lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani,