Ženske in tajnost. Fi-ancoski senat je sprejel zakonski pi-edlog, ki pravi, da se ženske ne smejo pripuščati k notarskemu poklicu in sicer zategadelj, ker izkušnja Uaže, da ne morejo ohraniti tajnosti kakor zaliteva zakon. Posianec se med eovoiom zgrud'1 — m.rtev. Pretekli mesec je bila poslansl^a zborniča v \\ashingtonu pozorišče nenavadne žaloigre. Razpiavljal se jo predlog, da so izplača vojnini veteranom njim pripadajoča svota, ki znaša krog dveh in pol milijard dolarjev. Doail jc besedo demokratski poslanec EsHck iz Tennessee. Pričel je svoj govor, a končal ga ni. Sredi stavka se je nenadoma zgrudjl na lla in, kakor so zdravniki ugotovili, je tudi v istom trenutku imrl. V počast nesrcčncrau možu se je zasedanje zbornice za isti dan zaklju-j čilo. 'i| Mati de Valeta umrla. Malokomu j§ bilo doslej znano, da je mati sedanjeg.Ł irskega predsednika De Valera staln^ prebivala v Ameriki in sicer v mestu' Rochester v Zedinjenih državah Sever,ne Amerike. Pretekli mesec je ženska", ki se je po drugem možu pisala Catb. T. Wheelwright, umrla na svojem dpmu. Svojega sina je poslala domov na" Irsko k sorodnikom, ko ji je umrl prvi mož. De Valera je zadnjikrat obiskal svojo mater v decembru 1927. Radio — življenska potrebščina. Danska vlada je izdala odlok, iki pravi, da se radio-aparati ne morejo smatrati __a predmete, ki služijo zabavi, ampak za življenjske potrebščine. Razume se, da izhajajo iz te ugotovitve tudi ugodnosti, ki se lahko reklamirajo za takšne reči. Redek slučaj. V frančiškanskem ženskem samostanu v mestu Tanton je nqdavno umrla sestra Marija Marta Buti, najstarejša redovnica. V samostanu je živela 82 let in je umrla stara 99 let. Prav do poslednjega trenutka je bila pri polni zavesti in-bila je znana pd svoji veliki inteligenci. Ni bila nikdai. bolna. Par dni pred smrtjo je prvič v svojem življenju obolela na hripi io. mirno umrla. • Mikrofon iu zvočnik v zdravniškl službi. Čchoslovaški zdravnik dr. Hutel ie dal pi-ed vhodom v svojo hišo zgraditi mikrofon in zvočnik. Obe napravi sta namenjeni nočnim gostom, zaradi katerih je moral zdravnik često vstajati. Če kliče zdaj kdo dr. Hutla ponoči, se lahko pogovori z zdravnikom kar s pomočjo mikrofona in zvočnika in stvar je opravijena, ne da bi bilo treba dr. Hutlu vstajati iz postelje. Časopisje uničuje gozdove. Če kmaiu ne izumijo nadomestila za lesno snov, iz katere izdelujcjo časopisni papir, bodo v kratkem uničeni gozdovi na zem]ji — ali pa se bodo morali časniki omejiti. V Zedinjenih državah je poraba lesa štirikrat hitrejša nogo obnova gozdov. NcmČija pa moi-a že daues uvažali vc- like koiičine tistega lesa, iki ga porabi za Izdelovanje časopisnegapapirja. Pri nas V Sloveniji šc i__ai_:.o dovolj lesa. Samo Cdkupiti ga je treba. Ribe je npijanil. Leo Feinstein v Baviji v Zedinjenih državah je ribaril. afcal je in čakal, a kar ni mu hotela hobena riba ugrizniti. Tedaj mu šine v glavo neka ideja. Od doma prinese kos feruha, domačega piva in alkohola. Kruh zdrobi, ga pomoči v pija.o in ga ^aztrese po vodi. Prišle so ribe in jedle. Kmalu pa se je opazil učinek. Na poiVršje so prišle ribe vseh vrst, izgubile lVso svojo boječnost in se tam igrale pred ribičevimi očmi. Ta vrže trnek od |ebe, pograbi mrežo in bogat ribolov še je pričel. Pa pride mimo čuvaj in rprekine delo srečnega ribiča. Pozval ga je na sodišče, ki ga je kaznovalo z globo 50 dolarjev, ne zato, ker je ribe upi}ani], marveč zaradi lova z mrežo. Jedla sta miši in podgane. Angleška jTaziskovalca grof Cranbrošld in kapitan Kingdon-Ward, člana ekspedicije 1>rl razisikovanju Birme v prednji Indii, sta po nesrečnem naklju.ju zašla od >stale karavane. Prišla sta v neki vi|oki planinski kraj, po ikaterem so bu|ali viharji. Pot nazaj jima je pa zaprl #is.k sneg in tako sta morala ostati v prav neprijetnem položaju. Hrana jima je kmalu pošla in prav gotovo bi bila .tujirla lakote, da nista prišla na srečno jnisel in začela loviti miši in podgane, katerih je v ondotnem gorovju veliko, ln jih peči ter sta se tako za silo pre|)ila skozi kritično dobo. Njuna ekspeclicija je bila 14 mesecev izven domovifre in so pri raziskavanju prodrli v dofllej najnedostopnejše kraje Birme. Največja morska globina. Ameriška Eoornarica objavlja službeno vest, da je podmornica »S 48« v zadnjem _asu ,v Karaibskem morju ugotovila največjO morsko globino 24.000 čevljev ali skoro pet milj. Učenjak dr. F. A. Vening IV-.iness, iki je meril morsko globino, meni, da je v kraju, kjer jo je on našel, tudi ognjišče zadnjih potresov, Cijih posledice so prizadele srednjeameriške države.