Lettf IV., štev. 163
Puituuia pavšajlrauii.
V Ltubllant, Četrtek dne 23. avgusta 1923	Posamezna stev. stana 1*50 Din
HP	
1 1 bs$	v;'
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlitvoi
Ljubljana. Prešernova ul. it M. Telet it 8t»
Podružnice:
Maribor, Barvarska uL t.
TeL4t.aU. Celle, Aleksandrova a.
Račun pri poitn. čekov, aavodu Stev. U.8U.
Radičev fifasko v Londonu
DOBITI NE MORE NIKAKIH STIKOV. - PRESELI SE V CURIH."
Beograd, 22. avgusta, r. Po poročilih lz Londona je doživel Radič tamkaj veliko razočaranje. Vsi njegovi poekasl, da bl se približal nekemu angleškemu državniku, so se popolnoma Izjalovili. Radič je pričel zato sedaj posečatl londonske redakcije, kjer se pritožuje nad Srbi ln njihovo tiranijo. Toda niti tn nI imel vei sreče.
Kakor izgleda, odpotuje Radič le ta teden iz Londona in sicer ▼ Svlco in Italijo. Govori se, da se namerava stalno naseliti v Švici, verjetno v Curihu, kjer ima v neki tamkajšnji banki naložen tvoj denar. Iz Curiha namerava potem razvijati najostrejši boj proti Boo-gradu in Srbom. Tamkaj bo tudi centrala hrvatske emigracije, ki bo v zvezi z dr. Frankom, Kiobučaridem in probujenimi Madžari.
Beograd, 22. avgusta, p. Beograjski
listi poročajo iz Londona, da je ostalo Radičovo bivanje v Londonu brez vsa-koga rozultata. Tako poroča nocoj »Tribuna«, ki ima zveze z zunanjim ministrstvom, da so ostali vsi Radičevi poskusi, približati se kateremukoli angleškemu državniku, brez uspeha. RadiA se zato že odpravlja iz I.ondona.
OBZNANA PROTI RADICEVCEM?
Beograd, 22. avgusta, p. Kabinet ministrskega predsednika je nocoj izdal komunike, v katerem pravi, da minister
Velizar Jankovič novinarjem nI dal no-bone izjave v vprašanju zadržanja vlade napram Radiča. (Ta demanti se nanaša na poročilo »Hrvatskega lista«, ki objavlja razgovor svojega dopisnika z ministrom Jankovičem, ki je bajo izjavil: Beg g. Radiča bo na našo notranjo politiko vplival dobro ter so Radičevo delo brez pretiravanja sme imenovati nesramno tn izdajnlško. Dejstvo je, da jo s tem za vse čase odpravljeno z dnevnega reda takozvano hrvatsko vprašanje. Radič jo v državi delal proti državi. To svoje delo bo nadaljeval tudi v tujini, kjer so mu ni treba bati jeze svojih volilcev. Proti Radiču in njegovim prijateljem se bo porabil zakon o zaščiti državo, ako bo nadaljeval svoje dolo proti državi. Ustava se bo izvedla v vseh pokrajinah, tudi na Hrvatskem).
STALISCE MUSLIMANOV IN KLERIKALCEV.
Beograd, 22. avgusta, p. »Novosti« pišejo: Po poročilih iz Sarajova In Ljnb-ljano so so vršili razgovori med jugoslo-vansko-muslimansko organizacijo in slo-venskim klerikalnim klubom o tem, kako stališče naj se zavzame x ozirom na odhod Radiča v inozemstvo. »Novosti« pravijo, da prevladuje mišljenje, da se ni treba prehiteti z odločitvijo ter da naj se čaka na rezultat Radičeve akcijo.
Uradno poročilo o volitvah v Srbiji
PROGRAM NOVE BEOGRAJSKE UPRAVE.
Beograd, 22. avgusta p. Po uradnem komunikeju ministrstva za notranje stvari so pri občinskih volitvah v Srbiji dobili radikali dosedaj 1444 obfln, demokrati 51G, lemljoradniki 83, neopredeljeni 71, džemijot 15, republikanci 5, komunisti pa eno. V 71 občinah te volitve niso vršilo ter te bode vršile prihodnji teden. Ii nekaterih občin šo nlto dospela poročila.
Beograd, 22. avgusta r. Danes ob 10. se jo vršila svečana zaprisega novega občinskega odbora v Beogradu. O. Pajevič je pozdravil novega župana g. Marjanoviča in mu izročil posle. Novi župan Je v svojem govoru poudarjal načrt dela nove uprave, posebno »a novi generalni načrt
Vsebiea francoskega
odgovora Angliji
ZAHTEVA PO UK1NJENJU PASIVNEGA ODPORA. - POGOJNO PLAČILO DOLGOV ANGLIJI IN AMERIKI.
Parli, 22. avgusta, s. Danes dopoldno je bila objavljena rumena knjiga, ki vsebuje francoski odgovor na angleško noto od 1. avgusta. Odgovor obsega 18 strani, dodatek, kl zavrača angleške teze, pa 27 strani.
Prava francoska nota vsebuje v prvi tretjini samo zgodovinski razvoj repara-cijskih pogajanj do januarja 1023., ko je reparacijska komisija ugotovila, da Nemčija namenoma noče izvršiti svojih obveznosti. Francoska vlada izjavlja, da v reparacijskem vprašanju ni nikdar mislila na politiko egoizma, kor jo vedno računala z bednim položajem, v katerem se nahajajo nekateri njeni zavezniki, med njimi tudi Anglija, zaradi splošno vladajoče brezposelnosti. Nemčija je dobila celo vrsto koncesij, vendar pa je kljub temu neprestano slabila svoj gospodarski, finančni in proračunski položaj, obenem pa obnavljala trgovsko mornarico in industrijo.
Oddelek o »logalnostl zasedbe Porurh-ja» naglaša, da je Francih zasedla Poruhrje samo zato, ker Nomčija ni več izpolnjevala svojih obveznosti Zakonitost zasedbe je utemeljena po mirovni pogodbi ln kolektivnih izjavah zavozni-kov. Ako bi imela Francija kake prikrite namene, bi okupirala tudi rensko področje. Akcija je bila spočetka zamišljena tako, da bi Francija ponudila x njo
Nemčiji dobrohoten in iskren sporazum, sledil pa je od nemške strani v odgovor pasivni ml por. Francija žcii kot predpogoj za pogajai-ja z Nemčijo, da ukine pasivni odpor, uakar bi se izpraznite' zasedenega ozemlja vršila postopama v sorazmerju z nemškimi odplačili, kl s« bodo morala vršiti vse drugače kakor dosedaj.
Pod naslovom »Reparacijska plačila i« mcdzavezniškl dolgovi* izjavlja Francija, da no bo poprej plačala svojih dolgov Angliji in Ameriki, dokler ne dobi od Nemčije reparacijskega dolga. Nota končno tudi odklanja presojo plačilne sposobnosti Nemčije po kaki mednarodni strokovnjaški komisiji, kakor je pred lagala Anglija, ker je za to po mirovni pogodbi kompetetna samo reparacijska komisija.
Pariz, 22. avgasta. j. V francoskih uradnih krogih poudarjajo, da zaviti re šitov reparacijskega vprašanja od vtisa, ki ga bo napravil 1'olncarojev odgovor v Angliji. Ce bo angleška vlada zavrnila francoski odgovor kot podlago za nadaljnja pogajanja, je zastoj francosko-anglešklh pogajanj o reparacijskem vprašanju neizogiben. Upa pa se, da pride do sporazuma z Anglijo, čeprav te še n« sme sklepati, da bo vprašanje hitro rešeno.
Silen padec nemške marke
NENADEN NOV SUNEK NAZDOL. — PROTIODREDBE VLADE.
mesta Beograda z ustanovitvijo novih kopališč ▼ Beogradu, novih otroških domov, sanitarnih ustanov, ureditvijo cest, izvedbo novega pristanišča in kejev. Poudarjal je tudi draginjski problem.
Nato je govoril g. LJubn Davidovič kot predsednik opozicijske skupine in meščanskega bloku. želel je g. Marjanoviču pri Izvedbi tega programa uspeh in obljubil pomoč članov opozicije ter meščanskega bloka pri izvršitvi tega dela Gospod Davidovič jo dalje i p^zarjal na nevarnost, da so v povojni družbi v Beogradu vedno bolj pojavlja kal družabne bolezni, to Je korupcije in je klical na skupno borbo' proti tej razjedajoči moralni epidemiji.
Hhala oa « alMtral.
gtane mesečno 12-60 Dia M inozemstvo 25-— m neobvezne
Oglasi po tarifa.
Urednl&tvo:
tfijtlošlfceva cesta št 16/1 Telefon H. 72.
Ljubljana, 23. avgusta.
Gospodfn Stiplca Radid žeta po Londonu. Obupal je nad svojo politiko na Hrvatskem in sedaj naj mu pomore še zadnji poskus — diplomacija tujih držav.
Ni skoro dvoma, da je Radid do-fgral in da se mu tudi poslednji eksperiment ne bo posrečil. Ne moremo si misliti, da bi se kdorkoli od oficlelne Britanske spozabil, da bi ž njim sploh govoril. Anglija zasleduje sicer na Balkanu svoje posebne interese, a korektnost je bila vedno ena glavnih po-tei angleške zunanje politike.
Tudi v Ameriki nima Radič nlkakih ftgledov. O tem se je mogel uveriti baš zadnji čas, ko je lahko čital, da so 56 postavile Zedinjene državo v vprašanju Nemčije bližje Francozom kot Nemcem. S Francijo samo si je Radič ie zdavnaj ves koncept skvaril, poudarjajoč svoje simpatije za Nemštvo. Italija naposled nam tudi z Radičem v Itimu ne more več škodovati kot Italija z Radičem v Zagrebu.
Bolj interesanten kot gosp. Radič, ho postajal od sedaj naprej razvoj ta-Icozvanega hrvatskega vprašanja. Od Radiča zapuščeni volilci morajo slej ili prej priti do prepričanja, da je bila Josedanja politika hrvatskih poslancev zanje naravnost usodepolna, vsled Tesar ne bo kazalo drugega kot kreniti na nova, pozitivna pota.
Že lani so dalekovidnejši ljudje trdili, da ee hrvatsko vprašanje samo zlorablja v sporu strank. Ker pa tega niso Hrvatje uvideli, so na vso moč začeli pomagati radikalom, da zmagajo v tem sporu. Tudi naši klerikalci dobro vedo, da je demokratska stranka zlasti »prečanom« pravična, medtem ko so radikalom »prečani« sano predmet eksploatacije. Ali sl6po sovraštvo zoper demokrate je odločilo, da so raje pustili pasti naS gospodarski interes, samo da spravijo radikale na krmilo. S triumfom so oznanili, da je edino prav, da vladajo v tej državi samo velesrbski radikali.
Hrvatsko vpražanje je bilo samo lestvica, po kateri je velesrbska stranka splezala do moči. Psihoza separatistov danes sicer šo vedno obstaja, dasi imamo občutek, da je doživela že pred begom Radiča par prav hladilnih kopeli. Pasivnost Hrvatov bo še nekaj časa trajala, ker je — mesto da bi se upravne napake pisale v breme abstinence hrvatskih poslancev — vesoljno židov-etvo in napol nemško meščanstvo in s krepkim novinskim aparatom na delu, da ščuva hrvatskega človeka zoper srbsko pleme.
Cim dalj bo trajala ta psihoza, večja fio gospodarska škoda za Hrvate in Slovence. Mnogi menijo, da »tako ne ;re dalje«. In vendar gre. Vsak dan se vriči, da bo separatizem zmagal In da se bo vse zrušilo, a solnce izide drngi ian ravno tako in stvar gre naprej — predvsem na škodo onih, ki sede za Dečjo in kriče. A ne vidijo, da s svojo abstinenco ravno vzdržujejo celi upravni škandal.
Hrvatje so leta 1868. podpisali pogodbo z Ogrsko. Borba je trajala in uprav krasno so so držali mnogi Hrvati. Seveda mnogi so se vdali in so računali z razmerami. A Madžarska je kljub desetletnemu sporu obstajala in avstro - ogrska monarhija tudi in zrušila jo je le svetovna vojna. Pasivna politika ni imela uspeha. Jugoslavija je narodna država Hrvatov, Srbov in Slovencev. Ne more se io primerjati z Madžarsko. In še tako zagrizen fanatik bo zaman dokazoval, ila hočejo Srbi Hrvatom vzeti narodnost ali Slovencem književni jezik in vero. Mase morajo prej ali slej spoznali, da so ti strahovi abotni in se torej i metodami, ki so se uporabljale zoper Madžare, ne more nastopati v narodni državi, v lastni svobodni domovini. Imele bodo toliko manj uspeha kot so ga imele v avstro - ogrski monarhiji.
Tačas pa bomo krvaveli gospodarno in kulturno. Abstinenca Hrvatov ho proces na-še gospodarske asimilacijo podaljšala za desetletja. Mesto kratke krizo v prehodni dobi, imeli bomo zolo dolgotrajne težave, ki bodo šlo r.a račun — »prečanov«, predvsem Hrvatov in Slovencev.
Problem sanacije naše državo je, kako Hrvate ozdraviti državopravne Meznl in jih pridobiti za aktivno politiko. Demokratska stranka, poučena iz težav polpretekle dobe, videč, kako
vse njeno delo skoro onemogočeno, ni sukurza iz Hrvatske, ima največji interes, da pridobi celokupno hrvatsko zastopstvo za pozitivno delo.
Prav poseben interes pa imajo na 't)" prečanski demokratje, ki na licu mesta vidijo vso ono pogreške, ki tako Mstveno škoduioio državni ideiL
Minisftsrki svet
Beograd, 22. rvgusta p. Popoldne od 14.80 do 20. je bila seja ministrskega sveta, na kateri so se reševala tekoča vprašanja in bili odobreni krediti posameznim ministrstvom. Razpravljalo se je tudi o brodarskih društvih. Nato je vlada Izvršila redukcijo osebja naše reparacij-ske komisije v Wiesbaden. Konec seje jo bil posvečen Radičevemu vprašanju. Ministri so bili zelo rezervirani in niso hoteli dati nikakih detajlnih obvestil.
JANJICEVO OPRAVIČILO.
Uradni komnnike o evharističnem kongresu v Beogradu.
Beograd, 22. avgusta p. Iz ministrskega predsedniška je bil nocoj izdan nastopni komunike: Evharističnl kongres v Zagrebu se je izvršil na najsvečanejši način. Kongresu je prisostvoval nuncij Pelegri-netti, minister za voro dr. Janjič ln vsi naši škofje. Pri VBeh prilikah se je kon-štalirala lojalnost napram kralju in državi. Na kosilu pri pokrajinskemu namestniku Cimiču so se govorile navdušene zdravice kralju in kraljici. Poudarjalo se je edinstvo naroda. Prisotnost članov vlade je napravila najbolj! vtis. Komunike, ki je sestavljen gotovo po navodilih ministra dr. Janjiča, ima pač namen, opravičiti ministrovo navzočnost na kongresu. Na enak način bo poročal bržčas tudi o ljubljanskem katoliškem shodu, ki se ga g. Janjič seveda tudi udeleži. Ured.)
BAKARSKA ŽELEZNICA.
Beograd, 2S. avgusta, r. Ministrski svet ie v načolu sprejel ponudbo angleškega polkovnika Devisa za zgradi l gravitacijske železnice, ki bi veza'a postajo Ba-kai s pristaniščem. Železnica bo mogla prsvažati normalnotirne v v os. Pe.ia bo osnoval za zgradbo posebno delniško (ii užbo.
UKINJEN JE BARANJSKE ŽUPANIJE.
Beograd, 22. avgusta, r. Notranje ministrstvo je ukinilo baranlsko županljo In dodelilo nlena dva sreza bački župa-nliU
Bercaševa misija v
Rim, 22. avgusta, j. Iz uradnih krogov se poroča, da dr. Benešev obisk v Rimu ne bo Imel posebnega političnega pomena. Dr. Beneš hoče ostati z ministrskim predsednikom Mussolinijem v stiku od zadnjega sestanka letošnje spomladi malo pred prihodom avstrijskega zveznega kancelarja dr. Scipla. Izključeno Je, da bi dr. Beneš prevzel vlogo posredovalca med Anglijo in Francijo, ker Italija v londonskih projektih sama posreduje. Dr. Beneš prispe v torek zjutraj v Rim v spremstvu italijanskega poslanika v Pragi.
Za enkrat se čuva o Beneševem potovanju stroga tajnost le sedaj pa se da sklepati, da so pogledi vseh obrnlenl proti vihodu, kjer obstojalo za Italijo problemi, kl tangirajo njene odnošaje do Jugoslavije in Male antante.
PAŠlCEV POVRATEK.
Beograd, 22. avgusta, p. Vaš dopis-nfk doznava, da sc bo ministrski predsednik Pašič vrnil Iz Inozemstva 10. septembra. Radikalni poslanci zahtevajo, da se 18. septembra vrši seja radikalskega poslanskega kluba.
AMERIŠKO POSOJILO POLJSKI.
Varšava, 22. avgusta. J. Ministrski svet se bavi tc dni s pripravami za ustanovitev emisijske banke, kl naj bi pričela še letos delovati. Poljska država bi vzela v ta namen od Morganove banke 100 milijonov dolarjev posojila. Posojilo naj bl bilo v zlatu In bi ostalo v Morganovi banki ter se uporabljalo za podporo poljske marke. Pollska bl odplačevala štiri leta po dva in pol milijona dolarjev. Potrebne garancije bl nudila poljska pe-trolejska polja.
NOV SLAVIST NA GRASKI UNIVERZI.
Dunal, 22. avgusta, s. Zvezni predsednik Halnisch le imenoval asistenta na cerkveno-pravncjn Institutu berlinske univerze, dr. Henrika Sclimida, za Izrednega profesorja slovanske illoloslle ua .vseučilišču v. Gradcu,
Berlin, 22. avgusta n. Nemška marka j je na inozemskih tržiščih, posebno v New-j Yorku, doživela nov katastrofalen padec, kl ja tečaj tako rekoč razpolovil. Dolar je dosegel narnvnost neverjetno višino 7 milijonov mark. Silni padec je izzval med gospodarskimi krogi velikansko presenečenje posebno, ker šo nihče ne ve, kaj Je prav ta prav virolt novega padca marke in to tembolj, ker je prišel ravno v trenutku, ko pripravlja državni kabinet strogo odredbo za pobijanje inflacije, za omejitev gospodarske krize ln draginje ln za sestavitev devlznoga fonda za profi-ranje marke. Domneva so, da gre morda za borzni manever aH pa za posledice vedno večjega denarnega obtoka v Nemčiji, ki bo dosegel koncem tega tedna ogromno vsoto 60 bilijonov na dan. V političnih krogih prevladuje mnenje, da Je inozemstvo radi strahovite inflacije zgubilo vsako zaupanje v nemško gospodarsko politiko, ki se je pojavilo tudi že v Nemčiij Bami. Padec marke Je vzbudil presenečenje tudi radi tega, ker te je marka po nastopu Stresemannove vlado ravno nekoliko opomogla in v zunanjepolitičnem položaju Nemčije od tedaj ni nastopilo nobeno poslabšanje, ampak nasprotno še lahko olajšanje. Opaža pa se, da spravlja državna banka vedno večje mase bankovcev v promet, da odpomore strahovitemu pomanjkanju denarja.
Da parira udarec, Je pripravila vlada številno zasilne odredbe, ki stopijo takoj v veljavo. Podrobnosti še niso znano, računa pa se, da bo ustanovila vlada predvsem devizni fond aa podpiranje marke,
STAVKA NA GRŠKEM SE RAZŠIRJA.
Atene, 22. avgusta. J. Oeneralni stavki so se pridružili tud! tiskarji in zato časopisi danes niso vei Izšli
ODSTOP MADŽARSKEGA
FINANČNEGA MINISTRA?
Budimpešta, 22. avgusta, j. V kulo-arjlh narodne skupščine le bila danes razširjena govorica o odstopu finančnega ministra KaIIaya. Čeprav vest še ni uradno potrjena, so že nastale kombinacije glede njegovega naslednika, kl naj bl bil strokovnjak, kl se dosedaj šc nI udejstvoval v političnem življenju.
VELIK POŽAR V KANADI.
Otava, 21. avgusta, s. V hotelu v Muskoksu lo Izbruhnil požar, pil katerem ie zgorelo 9 oseb, 25 pa jih jo bilo ranjenih.
PRED IZPRAZNITVIJO CARIGRADA.
Rim, 21. avgusta. J. Kakor se javlja iz Carigrada, se bo Izpraznitev mesta od strani zaveznikov pričela s tem, da se bodo vrnila zasedena poslopja In zaplenjene turške vojne ladje. Predaja se izvrši en teden po ratifikaciji pogodbe. Zavezniki so že pričeli popravljati vojne ilndle. kl so bile deloma demolirane
[omejila naraščanje dolga, povečal« izvo* I in zmanjšala uvoz.
V pričakovanju prisilnih odredb vlade.
Berlin, 22. avgusta, s. Na deviznem trgu vlada danes mir. Povpraševanje ie zelo maihno. Domnevajo, da je zastoj v prometu nastal vsled tega, ker pričakujejo gospodarski krogi za prihodnje dni zasilnih odredb vlade gleda stabilizacijo In podpore marke. Listi naznanjajo prisilne ukrepe Strcsemanna, ki bo baje najprej skušal pridobiti industrijalce za prostovoljno oddajo deviz. Cc se bo poskus ponesrečil, bo sledila zaplemba deviz. Strescmann le mnenja, da je naloga vlade, da prepreči predvsem nevarnost mednarodne prisilne kontrole.
Konfercnce vlade z Industrijalci.
Berlin, 22. avgusta, j. V državnem finančnem ministrstvu so se vršili danes razgovori državnega kancelarja ln finančnega ministra z zastopniki nemšk« industrije. Zvečer jc sprejel državni kan-celar voditelje strank. Jutri bo Strcse-mann podal v glavnem odboru Reichs-taga izjavo o prisilnih odredbah. V petek bo državni minister zavzel stališče proti Poincareju.	i
Poostritev položaja v Poruhrju.
Essen, 22. avgusta, s. Položaj v Poruhrju se jo znova poostril Rudarji ve-čih rudnikov izvajajo žc nekaj dni pasivno rczistcnco, ker se ni ugodilo njihovim mezdnim zahtevam. Delodajalci so večino teli obratov zaprli.
Inozemske borze
22. avgusta: CURIH: Berlin 0.00011; New-York 558: London 25.17; Pariz 31.55; Milan 23.92: Praga 16.175; Budimpešta 0.03126; Bukarešta 2.55; Beograd 5.775; Sofija 4.75; Varšava 0.0024; Dunaj 0.0078.
TRST: Zagreb 24 do 24.20, Praga 67.75 do 68.25, Dunaj 0.03, Berlin 0.00' do 0.0012, New-York 23.05 do 23.15.
DUNAJ: Beograd 733 do 737; Berlin 0.012 do 0.014; Budin' pešta 3.85 do 3.95 . Bukarešta 334 do 336; London 823.00U do 324.000; Milan 3054 do 8066; New-York 70.935 do 71.185; Pariz 4017 do 4033; Praga 2077 do 2087; Sofija 608 do 612; Varšava 0.205 do 0.305; Curih 12.S2-" do 12.875; dolarji 70.560 do 70.960; lire 3030 do 8050; dinarji 724 do 730.
PRAGA: Dunaj 4.G0; Berlin 0.0875: Rim 150.50; New-York 34.06; Beograi 86.875.
BERLIN: Dunaj 74.81; Rim 229.42b: ' Praga 155.610; Pariz 801.246; New-Yorh 5.286.750; Curih 957.600; Beograd 66.800 NEW-YORK: Beograd 104.50; London 463.2; Pariz 656; Berlin 0.00196; Rim 430.75; Curih 18.09; Praga 283.75; Dunaj 0.14125. Budimpešta 0.56; Bukarešta 43.50
(Udeleženci šMmsrsg«®. ga kongresa »ri ikraS!«
Po končani glavni skupščini J. S. U. šli šumarji včeraj na Bled. Kralj Aleksander jo sprojol vse udoležniko, okoli po številu, v parku dvorca Suvobor ob 15. popoldne. V imenu gozdarjev ie pozdravi: kralja kot visokega pokrovi-telja, J. S. U. podpredsednik Miloš Ctrko-vič in mu poklonil zelo lepo vozano spo minsko knjigo »Gozdarstvo Slovenije«. S svojim ožjim spremstvom in v spremstvu podpredsednika in člana glavne upravo Mijodraga Stamenkoviča jo čel kralj mimo dolge vrste člar.ov tor so tazgovarjal s poedinimi člani glavne uprave ter z mnogimi ostalimi č'ani udruženja in njihovimi gospemi. Kralj •o je podrobno zanimal za šumarsko razmero raznih pokrajin, pri čemur jo pokazal veliko informiranost v vseh zadevah gozdnega gospodarstva. Posebno se ie zanimal za zunanjo lesno trgovino in naglasll, da mu je znano, da naša država les tudi uvaža. Zuznavši od tajnika inž. Marinovifa številko našega lesnega uvo-• a, jo bil silno iznenaden, da pri takem bogastvu gozdov uvažamo les. Prisotni «o mu razložili vzroke to okolnosti.
Nadaljo se jo zanimal kralj, r kakem obsegu so vrši posekavanje gozdov o nosameznih krajih, posebno v Bosni. Največje zanimanje pa jo pokazal kralj za napredek pogozdovanja in za prilike lovstva v poedinih krajih. Kralju so bili predstavljeni tudi delegati češkoslovaških šumarjov, ki so so udeležili kongresa J. S. U. V razgovoru z njimi se ju zanimal natančneje za prilike njihovega fumarstva.
Po polurnem cerklu so je oddaljil kralj » svojim spremstvom, spremljan z - urnim navdušenim klicanjem. Nato jo bila prirejena šumarjem bogata zakuska. Člani udruženja so odšli, očarani po zanimanju in ljubeznjivosti svojega visokega pokrovitelja in vladarja, da ponesejo u-loboke vtise Sirom domovine, kjer bodo podvojili svoje delo za procvit zelene stroke, ki je ena najjačjih nabili go-?nodar»kih panog.
2 mariborskega toaleta
V	torek zvečer se je vršil v Mariboru nekoliko nenavaden banket v čast načelnika ministrstva trgovine in industrije g. Saviča, ki si jc prišel ogledat Industrijsko obrtno razložbo. Za banket so bile pogrnjene mize v sredi Grajske kleli. Ob stranskih mizah pa so sedeli ostali Mariborčani, običajni gosti Grajske Meti in tako prisostvovali gospodarskemu zborovanju, ki sc je razvilo iz nameravanega banketa. Številne govore, ki so trajali do polnoči, je otvoril predsednik razstavnega odbora ravnatelj Križnič, ki je šc ostal pri pozdravljanju. Sledil mu je veliki podžupan dr. Pfcifer, potem župan Grčar to pot krajši in jc-drnatejši, pa tudi jugoslovanski. Potem pa je v daljšem govoru gospodu Saviču mesto pozdravov bral levite z gospodarskih krogov g. Džamonja, ki je Iznescl vse pritožbe napram centralni vladi: carinske šikane in trdote, ukinjenje subvencij za trgovske in obrtne nadaljevalne šole, izdajanje raznih odredb in zakonov brez zaslišanja gospodarskega sveta itd. H koncu je izletela puščica proti vmešavanju politikov v gospodarske zadeve, katera je baje obtičala v navzočem velikem podžupanu, ki je zad-dnjl čas baje v ostrem konfliktu z razstavnim odborom radi nekega — nepo-zdrava.
Razen g. Džamonje so govoril še g. dr. Pipuš za industrijalce, za obrtno društvo g. Novak in poslanik n. r. dr. Vo-šnjak, ki je zahteval energično zaščito za poljedelstvo, posebno za vinorejcc. Na čelnik Savič je v lepem In stvarnem govoru dajal pritožnikom pojasnila In branil postopanje centralne vlade, spccijel-no svojega resorta, ter povedal marsikatero bridko resnico na račun slovenskih kverulantov. Priznal je tudi, da vlada lz višjih obrambenih interesov ne more želeti prevelikih investicij kapitala ob meji. Sploh pa se naj Slovenci, zlasti politiki bolj zanimajo za gospodarske razmere in bo potem marsikaj drugače.
Banketa se je udeležil tudi Nemec dr. Talmann, prokurlst velemllnarja dr. Franca, ki je povabil načelnika Saviča za drugi dan na obed.
V	sredo sl je g. načelnik ves dan ogledoval mariborsko industrijo, zvečer pa zopet posetil razstavišče.
Infterpsai z*? srecSnle-šoke v Ljubljani
Akademski kolegij v Ljubljani se jo odločil za hvalevredno novo uredbo. S pričetkom bližajočega šolskega leta je sklenil otvoriti v svoji zgradbi (Kolodvorska ulica 22) poleg internata za vi-sokošolce tudi ma.1 dom za srednješolce. Ze od nekdaj so pogreša v Ljubljani internat za srednješolce naprednih staršev, ki bi radi preskrbeli svo,jim sinovom že v srednješolski dobi kar najpopolnejšo vzgojo. Srednješolski internat Akademskega kolegija pa bo nudil gojencem priliko, da v prvi vrsti zadostijo šolskim dolžnostim, poleg tega pa, da so tudi sicer razvijejo duševno in telesno do najpopolnejše mere, tako, da bodo gojenci zapuščali Internat kot olikani, značajni napredni mladeniči.
Srednješolski internat bo pori strogim Nadzorstvom ravnatelja in prefektov, razen tega tudi pod stalno kontrolo hiš-aega zdravnika
Po predpisanem hišnem redu oodo gojenci vstajaU ob 6.15, so nato v 20 minutah umijejo in oblečejo. Za tom 10 minut tolovadijo proste vaje in grodo v učilnico, kjor ponavljajo šolsko snov. Nato zajutrek in odhod v šolo. Po skupnem kosilu izprehod in razvedrilo na vrtu. Po popoldanski kavi so ob 16. uri prične študij, ki traja do večerjo. Nato zopet odmor na prostem, v 6lučaju slabega vremena v dvorani. Med lotom se bodo vršili tudi poučni izleti in izpro-liodi, obiskovali bodo gojenci mladini primerne gledališko predstavo in koncerte, vso pod stalnim nadzorstvom prefekta. V internatu je za gojence skupna velika lipalnica, posebna jedilnica ter velika dvorana, ki bo služila v študijskih urah za učilnico, mod prostimi urami ob slabem vremenu za razvodrilnico. Polog umivališča jo v internatu šo kopališče z dvema banjama tor jo kopanje za gojence obvezno. Za obiskujoče sorodnike gojencev jo na razpolago posebna govorU-uica.
Stroški za vzdrževanje so določeni na 1000 Din mesečno za gojenca. Postrežbo gojencev vrši služinčad. Sprejeti gojenci morajo prinesti s seboj vsaj 2 obleki, zimski plašč, pokrivalo in dežnik, 2 para čevljev, 4 dnevno srajce, 2 nočni srajci, 4 spod. hlače, 10 parov nogavic, 12 robcev, 3 brisače in 1 koc kot drugo po-stoljno odojo, glavnik, zobno ščetko, milo, krtačo za obleko ter copate.
V internatu se bodo lahko učenci učili klavir in drugo izvenšolsko učne predmete.
Z ustanovitvijo srednješolskega internata jo Akademski kolegij ustvaril za srednješolsko mladino velevažno vzgoje-vališče, za katerega jo opravičeno med starši veliko zanimanje.
Vse potrebno informacijo glede internata dajo ravnateljstvo »Akad. kologiju« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 22.
Politih 1iBlsžke
+ Da ne bo dvomov. Demokratska stranka smatra narod Srbov, Hrvatov ln Slovencev za nacionalno enoto po krvi in Jeziku, po zavesti, po kontinuiteti zemlje, na koji prebiva sklenjeno, ter po skupnih žlvljcnskih Interesih svojega narodnega obstanka. Zato pa hoče dosledno temu pojmovanju narodnega edinstva, da okrepi narodno državo, delovati za eno jugoslovansko narodno in državno misel. — Tako sc glasi prva točka programa JDS. AH sedaj razumeta »Slovenec« in »Slov. Narod« zakaj se borimo proti plemenskemu radikalskemu vcle-srbstvu, ki ie protijugoslovansko in zato Istočasno tudi protislovensko?
4- Napredne sile. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji «Slovencc» uvodnik o gibanju v naprednih političnih stranicah. Med drugim konstatira, da koraka grupa okoli «Slov. Naroda« v radikale. Zbrali da so sl pot hlapčevanja in pri-lizovanja vsaki vladi, ker vedo, da s pomočjo ljudskega zaupanja kot »dciamrž-na nadloga« nikdar več ne morejo splavati na površje. Koncem članka se peča •Slovenec« tudi z našim listom In piše, da postajajo «Jutrovi» centralistl polagoma avtonomisti. Klerikalcem menda ni prav, da zastopamo gospodarske, kulturne in socialne interese Slovencev proti velesrbski radikalski vladi. Klerikalci dobro vedo, da so bili jugoslovanski, a obenem tudi slovenski interesi samo po treh demokratskih poslancih bolje zastopani, kakor so pa zastopani danes po celi današnji klerikalni delegaciji. Klerikalci sodijo vsakogar po sebi In svoji nedoslednosti. Zelo neljubo jim Je, da ostro razkrivamo njihovo dvorezno politiko. Vsi centralistični zakoni nosijo podpis dr. Korošca, medtem ko so de-centralistični členi ustave delo demokratov. Ko so bili -klerikaci v Ljubljani na vladi, so odpravili avtonomijo dežel in bili neizprosni centralistl. Šele ko so šli i. 1920 z vlade, so se spomnili na avtonomijo. Ob volitvah so bili republikanci, zdaj so za par tednov zopet monarhisti. Končno so postali popolni federalisti, danes pa zatajujejo Radiča. Klerikalna politika Je spremenljiva, kakor spreminja svoja načela slavna NNS po vzorcu dr. Ravnikarja. Ta je svoje simpatije za hrvaški separatizem zatajil v 4 mesecih, klerikalci so zato rabili 5 mesecev.
+ Politika Narodovcev. Kako zna «Slov. Narod« varati in zavajati javnost ter svoje bralce, zopet dokazuje kampanja, ki jo je uprizoril zadnje čase. »Narodova« razburjenost se je pojavila, čim Je »Jutro« opozorilo javnost, kako brezvestno je »Narod« ustrelil železničarjem v hrbet v odločilnem trenotku. Kakor hitro pa so začeli železničarji ln Orjutia-ši vračati »Narod«, je začel on z ofenzivo proti »Jutru« In z osebnimi napadi na voditelje JDS. S tem Je hotel prekiniti svoj ostuden napad na železničarje ter speljati debato čisto drugam. Zato Je čez teden dni »Slov. Narod« molčal o svojem napadu na železničarje, pač pa Je grdil »Jutro« in demokrate. V očigled katoliškega shoda ln samo radi nlega smo želeli, da se nadaljevanje polemike med »Slov. Narodom« in »Jutrom« nekoliko odloži. Narodovcl pa niso razumeli našega dobrohotnega migljaja. Dr. Ravnl-har vodi ofenzivo proti stranki, kateri je do Kamcnarovičcve obrekovalne akcije pripadal z vodilno vlogo, ln to v očlglod katoliškemu shodu. »Slov. Narod« zopet napada In Izziva. »Slovenčevl« slabi do-vtlpl so mu dobrodošli, da jih ponatlsku-je v svojih sploh prepisanih predalih in tako plešejo v lepi slogi klerikalci, starosta Sokolskega Saveza in zavezniki Nemštva skupaj v giniiivl slogi proti dr.
Žerjavu. Lansko leto je dr. Ravnlhar razbil napredne vrste v Liubljani, da se prikupi Kamenaroviču. V Zagrebu le nastopil proti centralizmu, Srbom ln za revizijo ustave. To Jo potem pogrel za občinske volitve, da Je na ta način upro-pastll Ljubljano. Zdaj pa je naenkrat vse dobro, kar prineso radikalni centralistl in naloga Sokolskega staroste Je pač pobijanje demokratov v Sloveniji. 2e zadnjič smo »Slov. Narod« pozvali, naj v obliki, ki se jo da pri sodnlji zagrabiti, kateremu naših voditeljev očita, če ve o njem kaj nepoštenega. Odgovor pa so neslani dovtlpi. Številna družba okoli »Naroda« se pač prodaja radikalom In misli, da bo za gnilo slamo več dobila, če bo pridno napadala demokrate. A javnost je to mavrično politiko do dobra spregledala. Ljudje, ki danes zastopajo nemške družbe proti domačim tvrdkam, zastopajo sovražnike našega naroda proti Slovencem, ki so kot državni funkcljo-narji zastopali proti državi, Jutri pa se oblačijo narodno obleko, nas morale učili ne bodo. Istotako moramo zavračati vsak nauk osebe, ki je Izpodbila testament pokojnega Sokolskega staroste v prid slovenskim dijakom. Pilpogačlce nl-so primerni učitelji v doslednosti
Po svetu
—	Nemški general v Rusiji. Iz Moskvo poročajo, da jo dospel tja nemški general vou Kraus, ki je imel več razgovorov s Trockijom ter si potem ogledal vse večje posadke rdeče vojske. General Kraus si je ogledal tudi utrdbo na ruski meji, posebno v Ukrajini.
—	MussoUnl v literaturi. Popularni italijanski romanopisec Antonio Boltra-melli je napisal obširno delo pod naslovom »L'Uomo Nuovo«. V knjigi očrta va največje može kar jih je rodila pokrajina Romagna. Glavni del knjigo je posvečen Mussoiiniju; to označuje njon pomen in namen...
—	Predsednik poljskega sejma operiran. Varšavski sejmski maršal Rataj je dne 18. avgusta nenadoma zbolel In se je moral podvreči operaciji na slepem črevesu. Operacija je izpadla ugodno in Rataj se bo lahko kmalu povrnil na redno delo v poljskem parlamentu.
—	12-Ietnl sin De Valere kot propagandni govornik proti angleški vladi. V Dublir.u se je to dni pripetil političen dogodek nenavadne vrs'e. Na nekom javnem zborovanju je kot govornik proti angleški vladi nastopil šele 12 let star sin zaprtega irskega predsednika De Valere ter govoril ostro proti Londonu.
—	Hindenburg v Monakovem. Gene-ralftld maršal Hindenburg je te dni dospel v Monakovo tor se nastanil pri bivšem bavarskem ministrskem predsedniku von Kahru. Istotam se jo Hindenburg sestal z bivšim kronprincem Ruprechtom bavarskim. Bavarska policija ,ie gcneral-feldn-aršala dočakala z največjimi vojaškimi častmi. Ros čudna je ta Nemčija!
—	Predčasen zaključek sezone na nemškem vzhodu. Desetkratno povišanje železniških tarif v Nemčiji je povzročilo predčasen zaključek letoviščne sezone v nemških severnih kopališčih. Občinstvo je dne 20. avgu3ta v takih množinah navalilo na vlake, da so na mnogih postajah silno gnječe bile vzrok raznim nesrečam. Večino kopališč so gosti ostavili v paničnem begu. Posestniki kopališčnih hotelov in penzij so zaradi tega gmotno zelo oškodovani.
—	Kolera v Mezopotamiji. Londonski listi poročajo iz Bagdada, da se jo začela v Mezopotamiji silno širiti kolera, Id je bila tja zanesena iz Perzije.
Prosvefa
Naši umetniki v Rog. Slatini Iz
Rogaško Slatine nam poročajo: Po gg. Thierrj-Kiivčnikovi, Itijavcu, Betettu in F! Oglu v prejšnjem tednu, sta dno 19. avgusta nastopila v veliki dvorani Zdraviliškega doma gg. Kovač in kapetuik Matačič. a naslednji večer v gorenji dvorani skupr.o g. Kovač, gospa Irma Pola-kova ter gospod in gospa Stojikovič z g. Coklčem. Dočim so ostali vsaj za Slatino novi, ima g. Kcvač že iz prejšnjih sezon tu n nogo znancev, ki so se v častnem številu odzvali njegovemu povabilu in ga toplo pozdravljali. Veseli nas, da smo imeli priliko spoznati v g. Mata-čiču tudi res odličnega pianista. Drugi večer je bil neke vrsto »variiHč«: polog serioznih nuditev g. Kovača lahka muza gospe Polakove, ki pa nam je s prekrasno zapetimi in tudi od Neslovencev najbolj gorko pozdravljenimi slovenskimi natodmmi dala i najčistejšega umetniškega užitka; na vrh še malo dramatike: od družbe g. Stojkoviča res dobro po-godena, čeprav prazna enodejanka.
Gjuro Vilovič: Medjimurje, ispovljest Jednega sutona. V nakladi Takšičeve knigarne v Cakovcu je izdal hrvatski književnik Gjuro Vilovič roman pod gornjim naslovom. Snov romana tvori tragika svočeniškega celibata. Delo je pisano tako žarko, da se čitatelj ne moro ubraniti njegovemu toplemu vplivu. Je visoka pesem medjimurskl ravnini z visokimi jablanimi in zvoniki, z dolgimi cestami in vinogradi. Vilovič je v njem tako opisal Medjimurje, da ga bodo na tem polju težko prekosili. — Knjiga stane 16 Din.
Jugoslovanski umetniški almanah. Umetniško oddelenje ministrstva prosvete je sklenilo, da so zberejo osebni podatki naših umetnikov v svrho izdajo umetniškega almanaha. To bo prvi almanah te vrste v naši državi
Spori
Prlčetek Jesenske nogometne sezone v Liubljani. Zallbog se ljubljanski Iliriji nI posrečilo, da bi začela lesensko nogometno sezono s tekmo, ki bi po zadnjih Izidih v Zagrebu, vsekakor bila športna senzacija za Ljubljano. Nltl moštvo splitskega Hajduka, nltl ono subodške Bačke ne more priti v Ljubljano, ker Je igralcem obeh klubov potekel dopust In se morajo vrniti v svoje službe. Nihče nI pač pričakoval, da bo borba v nogometnem semiflnalu med obema kluboma tako ostra in tako dolgotrajna. Namesto teh tekem pa se nam obeta druga zanimiva tekma. V nedeljo igra v Llabl/ani zagrebška Concordila, ki Je v zadnjih prvenstvenih tekmah pokazala svoje Izredne zmožnosti. Vedno Je bila oster boj z Gradjanskim In s Haškom za prvenstvo, ki ga sicer ni dosegla, vendar pa se mora moštvo Concordije šteti med one, ki zastopajo naš najboljši nogomet. Nedeljsko tekmo pričakujemo z največjim Interesom.
Ilirija : Jadran. — Danes ob 18.15 uri se vrši v Ljubljani na igrišču Ilirije trenlng-tekma med prvima moštvoma Ilirije in Jadrana. Obe moštvi nastopita v kompletni sestavi.
Seja upravnega odbora Lahkoatle-Učnega podsaveza danes ob 20. uri v sobi Športne zveze. — Tajnik.
Šah
Šahovski turnir v Novem Sadu.
V	15. kolu je potolkel Kramer Peyer-ja, Furlani Celjska, Stupan Tamindžiča, Tenner Rožiča, Singer Poljanca.
V	16. kolu je Peyer dobil proti Singer-ju, ki je igral slabo, Poljanec je zgubU proti Peyerju že zagotovljeni remis, Stupan je z lehkoto obračunal z Marko-vičem, Cirič je remisiral s Furlanijem. Kramer je z energičnimi potezami potolkel Tennerja, a Gribušin Tamindžiča.
V	17. kolu jo potolkel Kramer Furla-nija, Peyer Celjaka, Stupan Gribušina, Poljanec Ciriča, partije Todorovi6-Ta-mindžič, Tenner-Markovič in Rožič-Singer pa so končale remis.
Končni rezultat šahovskega turnirja, ki je končal v ponedeljek, je sledeči: Kramer, Furlani in Cirič po 11 točk, Peyer in Stupan 10 In pol, Singer 10, Poljanec 9, Rožič 8 ln pol, Celjak 8, Tenner 7 in pol, Markovič 6, Tndorovič 5 in pol, Peyer 5, Tamindžič 2 ln pol, Gribušin, Madjarevič 2.
Kot najmočnejši igralci so so izkazali Kramer, Furlani in Poljanec. Slednji pa Je žalibog že početkom turnirja vsled indispozicije s težkimi pogreškami zgubU dve partiji in prišel v polno formo šele koncem turnirja. Furlani se je pokazal i 'mega igralca in so se na njegovi zdravi pozicijski igri razbijali vsi napadi njegovih nasprotnikov. Kramer je bil že od početka najresnejši kandidat za zmago, čeprav vsled indispozicije ponovno ni mogel popolnoma razviti svojo sile. Zmaga Kramerja in Furlauija jo nedvomno upravičena, ker sta brezpogojno mojstrska igralca, dočim se bo moral tretji zmagovalec prof. Cirič iz Srem6kih Kar-lovcev še afirnirati v bodočnosti. Cirič je po stilu izvrsten taktik in so je njegova sila pokazala zlasti v končnicah, v teoriji pa močno zastaja za Kramerjem in Furlanijem. Tudi Stupan se je pokazal nadarjenega igralca, agresivnega stila. Feuer, Singer, Rožič, Tenner in Celjak so enako močni amateurji, Markovič, To-derovič in Peyer pa so nudili manj, kakor se je pričakovalo od njih. Turnir je bil povprečno slabši od celjskega. Tudi bo treba na prihodnji turnir onemogočiti pristop uskokom. Turnir je vodil gospod Julij Kramer, ki se jo pokazal popolnoma dorasel težki nalogi in so je njegovemu nastopu zahvaliti, da na turnirju ni prišlo do nobenega spora. Neprijetno je dirnil samo izstop Niciforja in Ognjanoviča iz turnirja.
Bomsi
SAVA NA GORENJSKEM. V tukajšnji tovarni Kranjske industrijske družbo so se pripetile v zadnjih letih sicer majhne, a vendar tako pogosto tatvine, da je vodstvo zagrozilo vsakemu z odpustom iz službe, 'ti bi ga zalotili le pri najmanjši tatvini. Ukrep je bil popolnoma umesten in v redu, a izvajati bi se moral brez pardona ne samo proti domačinom, ampak v prvi vrsti posebno proti tujcem. Tomu pa ni tako. Pred nekaj dnevi so znsačUi pri tatvini nekoga Nemca, Toda obratni ravnatelj Schiller, ki jo sicer silno strog proti slovenskim delavcem, pa je napravil v tom slučaju takoj izjemo in naložil Nemcu samo denarno globo. Ali veljajo za privandrane tujce pri nas drugi zakoni in druge odredbe. Enaka pravica mora biti za vsel
TACEN POD ŠMARNO GORO. Dne 15. avgusta je priredUo tuk. pevsko društvo »Zarja« vrtno veselico v St. Vidu na vrtu gospo Cirmanove, ki nam je prepustila brezplačno prostor, za kar ji izrekamo najlepšo zahvalo. Veselica je izpadla v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru najsijajnejše. Ljudstva je bUo natlačeno polno, kar znači, da društvo uživa simpatije v naprednih krogih. K sijajnemu uspohu je pripomogel tudi zna-di Kozlnov kvartet. Obenem je naša dolžnost, da se zahvalimo Sokolu iz Št. Vida, ki nam je šel v vseh ozlrlh na roko, zavedajoč se predobro, po kakih stremljenjih hrepeni društvo. S tom smo postavili temelj za medsebojno delovanje na kulturnem polju. Le čudimo se, da smo poarešali marsikaterega naprednia-
fca. Zal, da v naprednih krogih So vodno prevladujojo osebnosti ln da postavljaj v ozadje toliko potrebna napredna j0 kulturna društva. Upajmo pa, da se bo-do tudi take malenkosti odstranile in ^ bodo kmalu vsi znali vpoštevatl prire, ditve, ki bo obenem manifestacija za m. prodno idojo napram sovražnikom in tiralcem vsakega napredka. Nikjer ni ta. ko neobhodno potrebna koncentracija naprednih elementov, kakor ravno v na. šem okolišu napram rimskemu zmaju Zavedajmo se tega in korakajmo složno naprej, pustivši na strani osebnosti.
METLIKA. Pred 14 dnevi nas je osre. čil s svojim obiskom minister n. r. g Niko Zupanič, ki jo sklical v Kambičevi gostUni sestanek radikalov. Spremljal ga jo bivši komunistični apostol Stefano-vič. Zborovanja sta se udeležila, beri in piši 2 radikala, in iz radovednosti ve{ demokratov. Učitelj M. si je menda že v naprej obetal dekrot skromnega profo. sorja kot plačilo za svojo odpadmštvo, G. minister so je mogel na Bhodu pou. čitl, da Metlika ni rodovitno polje za njegove nauke, kor sploh nI mogel priti <jo bosode. G. Štefanovič se je vsedel iz pre. vidnosti bolj k vratom. Opazka nekega zborovalca je že tako precej razgretega g. ministra tako razkačila, da je skočil s stola in zaklical: Vsi neradikalno krščeni uradniki bodo šli v zrak in sicer z največjo eksplozivno silo starega veka »radikalijo«. Vsom obrtnikom nasprotnega mišljenja bodo odvzete koncesije fo vsi bodo morali delati kuluk po radikal, nih cestah južne Srbije! Koneo galapred-stave je bil nekoliko čuden. G. Štefanovič in tudi g. minister sta bila opozor. jena, da je čas, da se umakneta v varnejšo gnezdo.
PTUJSKA GORA. Ptujska podružnica mariborskega dramatičnega društva priredi s sodelovanjem »Izobraževalnega društva na Ptujski gori« v nedeljo dne 2(5. avgusta ob 2. uri popoldne L. Tho-mavo komedijo »Lokalna železnica«. Ob lopem vromenu so bo igralo na prostem pred Klemenčičevo gostilno, drugače pa v šoli. Po igri se vrši na prostornem trgu velika veselica b pestro prosto zabavo. Svira godba iz Maribora, domač pevski oktet pa nastopi z izbranimi točkami. Ker gre dobiček v kulturne namene, upamo, da zavedno občinstvo v čim večjem številu poseti našo prireditev ter ta-ko dokumentira svojo zanimanje za naše Haloze, ki so do danes žalibog vsled mlačnosti merodnjnih faktorjov in našega razumništva — v kulturnem oziru v skrajno žalostnem položaju. Železniške zveze iz Maribora in Ptuja so zelo ugodne. Storite vsi svojo narodno dolžnost in upoštevajte naš pozivi
Objave
X Prostovoljno gasilno društvo na Logu pri Brezovici priredi dne 26. avgusta, v slučaju slabega vremena dne 2. septembra, veliko vrtno veselico z godbo, srečolovom in drugim sporedom. Kor je Cisti dobiček namenjen za nabavo nove brizgalno, bo vsi prijatelji gasilstva vabijo na mnogobrojno udeležbo.
X Prlčetek šolskega leta 1923./24. na drž. realki v Ljubljani. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj so zglasijo i obiskovalnim izpričo valom in krstnim listom v nedeljo dne 9. septembra 1923. od 9. do 12. uro v ravnateljski pisarni. Zunanji učenci se lahko prijavijo tudi pismeno. Sprejemni izpiti za I. razred se prično v pondeijek dne 10. septembra točno ob 8. uri. Učenci iz drugih zavodov se sprejemajo za n.—Vn. razred v četrtek dne 6. septembra od 10. do 12. uro. Sprejemni izpiti se prično v petek dne 7. septembra. Ponavljalni izpiti s« vrša od 8. do 7. soptombra po tozado?-nem učencem (staršem) urad. že objavljenem Bporedu. Učenci (privatisti), ki imajo naknadni (letni) izpit, naj se priglasijo ravnateljstvu dne 2. septembra ob 10. uri. Vpisovanje učencev, ki 6o ie obiskovali zavod in pa na novo sprejetih, jo v torek dne 11. septembra ob S. uri v razredih, v katere spadajo. V sredo dne 12. septembra se otvori novo šolsko leto b službo božjo ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. V četrtek dne 13. septembra se prične ob 8. uri lodni pouk.
X Na drž. gimnaziji v Kranju je vpisovanje učencev za I. razred v pondcljek dne 10. septembra od 8. do 10. ure: nato so prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—VIR.) je v torek dne 11. septembra od 8. do 12. ure. Šolsko leto 1923./24. se prične v sredo 12. sept. z mašo ob 8. uri v gimnazijski kapeli; redni šolski pouk pa « polnem obsegu v četrtek dne 13. septembra. Ponavljalni in naknadni izpiti »e bodo vršiU 8., 4. in 5. septembra vselej od 8. ure daljo po sporedu, ki je objavljen na uradni deski.
X Slovo. Podpisani R. Zeleznik se poslavlja vsled svojega nenadnega odhoda lz Slov. Bistrice od vseh svojih prijateljev in znancev ter društev Sokola, Narodne čitalnice in C. M. podružnice tet so tem potom kar najiskreneje zahvaljuje vsem cenj. predsednikom omenjenih društev za njihovo naklonjenost. — R. Zeleznik.
X Kino «Ideal» predvaja od četrtka, to jo dno 23. avgusta do vštevši nedol)« to je 26. avgusta, veliko pomorsko tragedijo v 5 dejanjih »Gospodar morja«. V glavni vlogi igra znani Kari R"ger Film jo krasno vsebine, odlikuje se pa tudi po izvam-edno lepih naravnih Pn' snetklh.
priloga „Jutru" St. 190 dne 23. avgusta 19.99.
Politični odmevi
Demokratizem
in klerikaiizem
Klerikaiizem je kakor postarna ženska, ki se rada vsak hip predstavlja v drugačni obleki. Vsi ideali človečan-6tva, kar bo jih kdaj zamislili veliki možje, bo klerikalizmu dobrodoSla roba, iz katere si kroji obleko. Kakor pač ravno kaže, je danes svobodomiseln, jutri konservativen, danes demokrat, jutri boljševik, vse to seveda le na sunaj. Samo židovstvo je v tem pogledu kos iznajdljivim klerikalnim glum-eem.
Pri nas v Sloveniji vse to doživljamo v malem. Razni ideali, od socija-lizma in komunizma do demokratizma in prosvečevanja mas, služijo kot maska. Republikanstvo je tudi ena izmed noš, v katerih klerikaiizem nastopa, seveda, Bog varuj v Beogradu. To se vrši le v hribih, kjer sedajo naivneži na ta lim, globoko na deželi, kjer psu-jejo srbskega kralja. Naši dičnl Orli imajo v tem oziru stalno dvoje želez v ognju, da si potem žgejo lase za predstavo, kakor ravno pride migljaj.
Velika je spretnost, kako se deluje B socijalnostjo in demokratizmom. Kaj demokrati, to niso demokrati, le klerikalci so demokrati, tako trde in po-navijajo. SploSna volilna pravica Žensk in moških in podobna gesla so jim neprestano na ustnah. Kjer kaže klerikalizmu, da je demokratičen, tam je, to je povsod tam, kjer misli, da mu to pomaga do večje moči.
Samo nekjo klerikaiizem ni demokratičen. In to tam, kjer bi mu to bilo najlažje, t. j. na samem sebi.
Uprava cerkvenim potrebam namenjenega premoženja ni v rokah ljudstva, Klerikalci trde, da je to premoženje »cerkveno*, v resnici je to premoženje narodno, ase uporablja za cerkvene potrebe, dokler ga narod v to nameni. Ce narod potrebi vzdrževanja cerkve ugodi drugače n. pr. b stalnimi prejemki v denarju, je jasno, da mu mora to premoženje pasti nasaj. Mco je cerkveno premoženje šlo preko potrebe n. pr. pri veleposestvih, ne sme uživati privilegijev, kajti kapitalizem je kapitalizem, pa naj bo posveten ali cerkven. Odpor cerkvenih dostojanstvenikov zoper agrarno reformo je zadosten dokaz, da je ves demokratizem in socijalizem Gosarjovih in drugih klerikalcev prost humbug.
Predvsem bi se uprava cerkvenega imetja morala poveriti na podlagi splošne, enake volilne pravice izbranim zastopom vernikov. Tako je celo pri muslimanih v Bosni. Pri nas pa se klerikaiizem tega varuje in boji, kakor hudobec križa. Zakaj pa tu ni detio-kratizma? Na to naj nam odgovori (Katoliški shod*. V upravi škofijskega imetja, imetja far in samostanov [majo odločilno besedo lo oni, ki ga uživajo, narod mora molčati.
Pri izberi duhovnih funkcijonarjev <e ravnotako demokratizem klerusa neha. V državni upravi naj bi vse bilo voljeno. Ne le poslanci, tudi uradniki in drugi dostojanstveniki naj se volijo. Klerikalci so zahtevali, da se glavni uradnik v oblasti t. j. veliki župan, voli, dalje, da učitelje izbirajo občine same. A Bog varuj, da bi imeli verniki kaj besede pri izberi duhovnov! Kar je uvedeno pri protestantih, kjer občina voli svojega župnika, ki ga plačuje, ta demokratski način je proklet pri katolikih. Se državi se odreka vsak vpliv glede nameščanja škofov, župnikov m kaplanov.
Ti dve vpražanji (uprava cerkvenim potrebam namenjenega premoženja in namestitev cerkvenih dostojanstvenikov) sta zrno konkordata. Klerikali zem ne ieli, da bi se vso to uredilo s
čisto nezavisnim državnim zatonom. On preti in podira temelje države, goni republikanstvo in podpira Radiča, vso le, da doseže v konkordatu ugodno in protidemokratično rešitev teh dveh vpražanj, kjer gre za žep in ugled duhovstva. Tu se nam klerikaiizem prikazuje čisto nag.
Zaman iščete med mnogobrojniml predmeti »Katoliškega shoda* razpre ve o vseh teh zadevah. To se ne obravnava javno. To «ne briga* našega dobrega ljudstva!
Zato pa: kjer govore klerikalci o svojih socijalnih načelih, vprašajte jih, kam so dejali svoj demokratizem pri agr&ru, pri upravi cerkvenega Imetja in pri namestitvi duhovnov!
noben posten nove* Biti re more. Zato vsi pričakujemo spojitev SKS z demokrati, kar se na deželi povsod že samo od sebe vrši. (Op. uredništva: Zato žal še v vodstvu SKS ie nI pravega razpoloženja, vendar smo prepričani, da |e spojitev naprednih Slovencev pod vodstvom najjačjth mož lz JDS In SKS pod kakor-šnjlmkoll Imenom samo šo vprašanje časa.)
2 eno besedo: Dosti nas je nspredtija-kov na deželi ln Izgovor, da cantrala v Ljubljani ne dela dovoli, je že od novega leta sem čisto prazen. Samo nekaj nam manjka: Organizirano, skupno, roko v roko, po načrtu delati še ne znamo. Pa tudi to mora priti. Nal le vozijo skupaj «Orle» In hujskajo katolike proti katoličanom, to je vso od danes na jutri, če pošteno pritisnemo.
Naši kraji in ljudje
Žiri
Napredni aki na složno delo!
(Dopis z dežele.) Uspehi klerlkalizma 18. marca t. I. so marsikaterega naprednjaka začasno upla-šill. Kmalu pa se je pokazalo, da le uspeh bolj navidezno narave ln da so klerikalci s spretnimi potezami poželi zase ves materljal, kl pa v precejšnji meri nI bil v resnici njihov.
Politični polom klerikalne delegacije v Beogradu nas v ton še utrjule. Hoteli so v vlado z vsemi štirimi, a nI šlo. In tako so oni vladna stranka, kl vlado drži pa se mora zadovoljevati z drobtinicami. Klerikalci sami danes že priznavajo, da so jo voditelji zavozill. Zato je treba nastopa, ki bo dal več korajže In zato je moral kot zadnje sredstvo na dan .Katoliški shod».
Lahko je v primer! z nami klerikalno delo. Vsaj Imajo v vsaki larl, od države plačevanih agitatorjev, ki imaio 24 ur časa na dan in lim je za posebno hudo agitacijo na razpolago cerkev, prižnica, spovednlca, pogreb in procesija. A tudi to sredstvo se krha in čim boli ga rabijo, bolj slabi.
Vendar je naše napredno stališče tudi zelo močno. »Jutro* ie že precej razširjeno. Vsaka boljša hiša naj bl ga Imela. Prosimo, da se še za kmetskega človeka čim več zanimivega prinaša. SIcer ml zraven čltamo tudi vrlo .Domovino*, kl je gotovo najbollšl ljudski list v Sloveniji. .Domovina* je zelo razširjena, a lahko bi brila še bolj, ako bl naši Uudje na deželi storili svojo dolžnost. Več kakor stori JDS za .Domovino*, je težko od nje zahtevati. Zato pa zblrajmo naslove, kam naj bi se .Domovina* pošiljala in jih preko tajništva JDS dostavllajmo upravi. Za delavske sloje prav čedno piše .Unija* in nam dobro služI.
Res so nam klerikalci za 20 let naprej, a dohltlmo jih lahko v par letih. Niso namreč na deželi samo duhovniki, ampak na vsakega pride vsaj 5 Inteligentnih mož, ki bl lahko zastavili moči v javnem delu. Poleg učitelja, trgovca, uradnika, mislimo na druge zlasti na bolj Izobra žene obrtnike, kmete ln delavce, kakor tudi poduradnike In zasebne nameščence. 2e davno je nehala politika biti nekakšna lastnina doktorjev in .irakarije* smo se livalabogu iz stranke popolnoma iznebili. Tajništvo JDS deluje ln odgovaria na vse, posreduje in samo žal nam je, da tako že 20 let ni.
Torej predvsem treba več podletne ln koraižne delavnosti naših ljudi.
Razun tega pa priporočamo še sledeče:
Delati moramo složno, roko v roko. Zdaj sc mnogokrat čutijo medsebojne za vistl, dostikrat celo polena, največkrat pa Izgovor: Ce ta ne dela, pa jaz tudi ne bom. Razprtija, ki je med nas prišla radi napačne politike SKS, gre hvalabo-gu tudi po malem h kraju. Pametnejši so že vsi sprevideli, da Je ta karta izigrana in ob zadnjih volitvah temeljito zaigrana »Narodovec« noben resen, radikal pa
Daleč od Železnice, daleč od sveta, pa vendar pravijo, da se mlade učiteljice tu prav dobro počutijo, b lepo rejeni gospod carinik mi je zatrjeval, da rad ostane r 21reh, četudi do upokojitve.
Pa so Zirl tudi zares fletkan kotiček ob naši z&padni graniti. Mala, sočna dolinica, kl jo zlahka prehodiš v pol ure na katerokoli stran. Naokrog se vzpenjajo brda z vabljivimi smrekovimi gozdovi, med katerimi se košatijo posamezne domačije, obdane od pisanih vencev njiv In senožeti. Tam gospodarijo sami kmečki kralji, taki, kakor jih je orisal Tavčar v svojem nevenijivom »Cvetju v jeseni*. Trden dom, poln nageljnov, fuksij In pelagonlj v nizkih oknih, slikovit, lijoč vodnjak kraj hišo, ob dvorišču mogočna gospodarska po slopja, za njimi senčnat sadovnjak. Vse-naokoli pa mir, ki ga komaj kdaj moti zadirljiva šoja aH glas zdravih otrok. Slehern teh domov je kraljestvo, je radost in sreča življenja, je paradiž na zemlji. Prvo solnce ga oblije In ga Se poljublja, ko že klonejo na dolino ve čeme sence.
Na ploščatem hrbtu, ki ga iz doline dosežeš v pol ure po položni gozdni poti, se je vgnezdila cela vasica. To bo Goropeke, ali kakor izgovarja Zirovec »Haropeke* (odtod spakedranka na ar. atrijski specijalkl »Ariopek*). Z greben-čka nad vasico, ki je zaznamo ran s koto 689, se razgleda« po vsej kotlini. Bela cesta, ki se iztisne iz Poljanske soteske, se vije liki srebrn pas po sredi dolinic«. Vse ob cesti se vrste bele hiše, ki jim dajejo svetle cementne strehe skoro praznično, gosposko lice. To so prav za prav štiri vasi (Ziri, Stara vas, Dobračeva in Selo), kl si tako tesnoma sosedujejo, da ne moreš opaziti, kje neha ena in začenja druga. Mala, stisnjena Ledinlcd kaže samo par streh iz zaseke onkraj Sore, zato pa ee tokraj bahato šopiri Nova vas z daleč razkropljenimi domori, ki se izgubljajo še tja v tiho zakotje Račeve. Desno od ceste, vse do pobočij 2irovBkega vrha valovi preko uboklln dozorevajoče polje kakor svetlo-pisana bluza na deviških grudih. Na levi strani pa se razgrinja zeleno krilo trav nikov vse do Sore, ki se skriva v vrbov ja pod obmejnimi brdi. Bela, srčkana cerkvica na Ledinici se ti zdi kakor nežna, sramežljiva nožica, kl jo sme bo žatl samo nebeški vitez — solnce.
Z Goropek pa se navžiješ tudi bogatega razgleda po bližnjih in daljnjih vrhovih. Tam na levi zagledaš prva hribovska selišča noodrešene domovine, za katerimi stoje idrijski razrastki, obrob ljenl od valo ritoga, višnjevega obkrajka Trnovskega gozda. Pred seboj uzreš preko obmejnega Mrzlega vrha Povezen, za njim črno prst in čisto zadaj mogočno tiaro Triglava. Na skrajni desni te pozdravi kopasti Blegoš in stožčasti Ko-privnik. Ako to mika, da bi poglodal malo tudi proti Ljubljani, ki si se je za nekaj dni »iz srca rad iznebll*, imaš šo poldrugo uro prijazne poti do Vrha (Sv. trijo kralji, 8&1 m). Malokaterl turist zaide sem in vendar je to prav hvaležna partija tudi za Ljubljančane. V Ziri se vrneš lahko mimo Rovt po lepi, mod vojno dograjeni cesti, ob kateri zapaziš a dolžini par kilometrov tu pa tam na drevesu tablo. Linca provisoria Italija—
SHS. Co se ti zdi, preskočiš drobno Soro, pa si čez mejo broz dragega vizuma in drugih sitnosti. Seveda moraš paziti, da te ne zaloti kak »kobarlSkl junak* in to nalije z ricinovim oljem. Pa semkaj se le redkokdaj pokažejo, samo kadar hočejo pokazati svojo veliko korajžo nad obcestnimi kantoni, kl so že vsi okršeni od krogel in kl jih bo morda »kuluk* popravil v lepi, boguvšočni jugoslovanski ponižnosti... Toda bolj ko ta pro-vizorična meja te bodo zanimali niže doli sliko f iti mlini ter par krasnih ka-taraktov In ožin. skozi katere se gloje in prevrača razposajena voda. Bližja pa ti jo pot. kl te popelje z Vrha po zeleni soteski Račeve.
Zares fletkano je to zakotje za človeka, ki ee rad giblje v prosti naravi. Poleti se lahko po mili volji solnčiš lo koplješ ob vabljivih tolmunih, polnih bistrih postrvi. Izbereš si kraj, ki ti je najbolj všeč, »kabina* ti je gosta n-ba, kjer si brez stroškov napraviš pot robne kljuke* za obleko; ure minevajo kakor na nobeni veselici.
Kakšni pa so Zirovoi, ali kakor se sami nazivljojo: »Zerovcl*? Kaj naj povem o njih, da ne bom preveč indiskreten? Toda nekoliko indiskreten moram biti vseeno, sicer bi bila slika preveč medla. No, to lahko porem, da eo zgovorni, ži vahni in dovtipni, In tudi tega bo smem utajiti, da ee pri litru izkažojo za pravcate »žnrovce*. Niso pijanci, Bog varuj, nasprotno: te misli so, da je treba alkohol radikalno »zatreti*. VčaBih so kon-trabantali kar na debelo z vsem, kar je kaj neslo. To ni bil tako lahek posel, toda za lire Be jo že izplačalo kaj tvegati. Zdaj so ti romantični časi minuli, lire pa eo večinoma splavale po grlu. Vrnili so se zopet k poštenemu delu, ki še vedno toliko donaša, da Bi ga zlahka privoščijo zvrhan polič, v nedeljo tudi dva in če treba, še v ponedeljek, ki je že star »narodni praznik*.
Skoro na vsaki drugi hiši vidiš firmo čevljarskega mojstra. Stroji brenče, kladivo poje po kopitu, komaj da se utegne ozreti skozi okno drobna, umazana bu-tlca vajenca. Ves dan je dovolj dela, ves tedon. Kam s tolikimi izdelki? Ce te predrami navsezgodaj ropot relikoga av-toomnibnea, kl odhaia v Loko, lahko pogledaš, lcako mu jo streha pa tudi ozadje nagomlljeno z raznimi zabojčkl. V teh zabojčkih so sami čevlji, kl romajo v daljnje južne kraje države. Dober sloves užirajo kot Bolidno blago in vračajo lepe pare.
Pred hišami naletiš na ženske in otroke s okroglo blazinico v košarici. Gibki prsti prevračajo med bucikami z belo nitjo ovite ročaje. Klekljajo krasne Čipke. Tudi ti nežni izdelki romajo dalefi v svet.
Zvečer se napolni dobro znana gostilna pri »Bahaču*. Vino da besede. Kol-nojo Laha, da se je tako blizu vgnezdil, pozabavljajo čez brezglave naredbo in uredbe in za ocvirek razdora kako kosmato, da se krohoče staro in mlado. Nekdo prepričuje žensko, da ni res, da bi znal duhovnik ogenj »v pano devati* Ona pa zatrdno verjame in prepričevalno našteva slučaje, kjer se je tako zgodilo. Vmeša so gasilec in so jezi, da je to omalovaževanje gasilnega drnštva. Toda ženska vztraja, vse zastonj! Naposled ee zapletejo v domaČo politiko, zakaj občinske volitve eo pred durmi. Iz šuma
naraste buflanj«, Ostri me! »e trt laja med mizami. Nekdo vrte z vso odločnostjo: »Ne maramo kompromisa-* Vsi mu enodušno pritrjujejo: »Nlkolil ta nobeno ceno!* Električna luč pojema, na enajBto gre; začno se razhajati.
Pravi tip zadovoljnega »žerovoa* j« Koširjev France. Vos teden čepi pri kopitu, ponedoljek pa mora biti njegov, Drobna, trhla prikazen. Na glad oguljen klobuk s poklofaniml krajci. Droben, karminast nos drži starodavne očali, u katerimi se lomijo vodone oči. Usta «'i razlezena v široko šobo, pol v nasmehu. Okrog nacefranega ovratnika rdeč, pletena samoveznlca. V grlu ali kje v želodcu tiči čudna »goba*, kl se kar neč* napojiti. Da, v grlu mora biti ta spal. zato so še besede tako pretrgane in votle, kakor bi se mehurile Iz kaluže. Pa je tudi čudna zmes, kar Iztulnja skozi dobrovoljno Sobo. Brez repa ln glave, kakor bl pometal U besednjaka: .. mi smo zavedni demagogi..., to je celibat..., mi nismo prostitucija..., ta ko rekoč filozofija..., toroj mesečina..., kaj je stvarnik...?* V nikogar ne sili. stoji kakor avtomat ln deklamira, dokler ga zopet ne pošegačo »goba*.
Toda dOvolj. Saj ni, da bi moral vs« razbobnatl. Kdor hoče Zlrovce ln »že-rovce* pobllže spoznati, naj pride med nje. NaSel jih bo pri vinu, pa tudi pri trdem delu — »jelte*?	V. Mazl
Šola za rezervne oficirje v Sarajevu
»Politika* priobčuje iz Sarajeva prav zanimiv dopis o novoustanovljeni Soli za rezervne oficirje, kl Jo obiskuje okoli tisoč mladih šolanih ljudi iz cele države.
Iz vseh delov države so tam: lz Srbija in Črne gore, iz Macedonije ln Hrvatske. Bosne ln Dalmacije, Vojvodine In Slove nije. Vzgojeni so vsi prav različno, a ▼ šoli, v medsebojnem občevanju, se prav hitro »unificlrajo* in tudi Madžari in Nemci že dobro govorijo naS jezik, čeprav bo v začetku na povelje »na desno* gotovo napravili obrat »n* levo*.
Tudi politizira se med gojenci iole u rezervne oficirje. Neki Zagrebčan je » družbi veliko govoril o Bolgarih, jih na žival brate In zameril Srbom, da ne mo rejo pozabiti Bolgarom vojnih grozot Med njim ln nekim Beograjčanom se j* razvil naslednji dialog:
Beograjčan: »VI ste iz Zagreba, jar sem iz Beograda. Vi Bte Hrvat, jaz Srb. Ml smo bratje, je res ali ni?* .
Zagrebčan: »Smo*.
Beograjčan: »Dobro, dragi brate, pomisli, da Ti jaz prlsollm močno klofuto. Ali bi me Ti mogel takoj za tem objeti in poljubiti?* »E, to pa ne*.	■''>•■
»Vidite*, je rekel nato Beograjčan, govoreč zopet »vi*, na kar je bil poprej f razburjenosti pozabil, — »evo, vidite! Samo radi ene klofute, ki bi Vam jo jaz dal, Vi meno no bl mogli imenovati brata. Kako moreto zahtovati od meno, da imenujem brata Bolgara, ki mi je stori! veliko hujšega, težjega, mnogo roo kot je klofuta? Kako moreto zahtevati, da ga imenujem brata, ko mi jo ubil mater, posilil sestro in zažgal hišo?!*
»Ne, jaz niti no mislim*, — odvruo Zagrebčan, — d;i bi to moralo biti tako Ali v bodočnosti mora priti do tega. 'v bodočnosti mi moramo računati na nje Rano se bodo zacelile, bolečine bode pozabljone...»
»Kaj bo čez sto let, no vem. Ali mi slim, da je "bolje da računamo za sedai s tem, kar jo danes mogoče*.
S tem je bila razprava končana. Bco grajčan in Zagrebčan sta danes žo do br.i prijatelja in o Bolgarih ne govorita več. —
Tako »Politlkino* poročilo. Mi misli mo, da je tudi ta šola dobro sredstvo za stabilizacijo razmer v Jugoslaviji. Pozna ti so moramo medsebojno in vse bo dobro, ker tega medsebojnega poznanja nam
V, Doroševlč — Anton Potočnik:
Če hočeš biti ženska .. •
Prekrasne dame!
Kdo mora y ljubezni napraviti prvi Corak?
Navadno mislijo: Moški.
Toda splošno sprejeta resnica je često <tar denar, ki nima nobene vrednosti.
Kaj riskira ženska, ki stori sama prvi forak?
Ce ji ne gre po želji — je neuspeh udarec njenemu samoljubju.
Nič drugega.
Priznavam, da je to že tudi nekaj. Ni Ca nič v primeri s tem, kar riskira moški, ki stori prvi korak.
Kaj, če njegovega predloga ne »prejmejo? On riskira ne le svoie samollabje, temveč tudi, da užali datno.
In to Je za blagorodnega človeka veliko težje, ko če Je sam užaljen.
Iz tega sledi, da ženska manj riskira, 'n da mora po vsej pravici prvi korak v ljubezni napraviti ona.
O tem nal vam, prekrasne dame, priča »lučaj, kl se Je dogodil v Florencl.
V tem slavnem mestu Je živela odlična dama po Imenu Francesca Rlgnerl. Krasna Je bila po licu ln po telesu. Oblečena ie bila podobna svetnici, slečena pa — boginji. Bila je mlada, ali poznala je že radost Hubeznl, gorje Izgube in sladkost utehe. Z diugimi besedami — bila Je vdova In Je Imela llubimca.
On ie bil lz kroga najodllčnejših sln-lorjcv v mestu; ime mu Je bilo Adlmarl ArKentl. Imel le več let ko potrebno. aH
zato Je bi bogat ln vrhtega darežljiv.
To je jako važno! Kajti bogastvo brez darežljivostl, — to so gosli brez strmi. Komu so neki potrebne gosli, če ne dajejo zvokov?
Monna Francesca Je Jako cenila mes-sera Adimarija, ali njej je ugajal tudi sinjor Rinuclo, kateremu je mladost nadomeščala zlato. Ta je štel leta po spomladih, messlr ArgentI pa že po prežl-tih jesenih.
Pa naj se Je monna Francesca tudi vidno trudila pokazati slnjoru Rlnuciu, da JI ugaja, Rinuclo je vedno le vzdihoval. On se Je bal zaupati svoMm očem ln Je smatral vse, kar Je počenjala monna Francesca, za navadno žensko koketnost.
Koketnost — usmev krasote. Usmev pa še ne pomeni ničesar. On se Je bal da z razodetjem ljubezni ne užali odlične dame.
Medtem so vzdihi In temni pogledi RI-nucla obrnili nase pozornost messlra Adlmarl. Vedno manj In manj so mu uga Jala rožnata lica Rlnucla, nlegove plam-teče oči In njegove male brčlce, skratka, njegova mladost. Tudi je začel svojo nevoljo vidno kazati monni Francesci. Nje se je polastil prevelik nemir.
Uvidela je, da JI grozita dve nevarnosti: da izgubi messlra Adimarlla in da ne pridobi sinjora Rlnucla, da Izgubi bogastvo In ne pribori ljubezni.
Temu mora biti konec, si rtie shilora
Francesca. Vzame list papirja navonje-nega z Iztočno ambro, ln napiše trdo ln Jasno:
»SInjor Rinuclo!
Pišem Vam kot plemenitemu človeku, ker nočem, da bl Vam brezplodno ušla beseda, kl jo vidim že na ustih In ki sem jo že davno čitala v Vaših očeh. Opozarjam Vas, da bo to dež, kl projde nad morjem, —■ ker moje srce Je že davno polno drugega. K sreč! ste VI smelejši za vzdihe, ko za dela. Toda zakaj gledati črez plot v tuj vrt In se radostiti nad Jabolkami, ki ne rastejo za Vas? Povsem nemoder posel. Svetujem Vam rajši, da zasadite svoj lastni vrt, ga lepo zalivate in gledate, da bi drugI ne pogledavall preveč po Vaših Jabolkah. Jaz bl se mogla prchladiti od Vaših vzdihov, In to Je tem bclj nevarno, ker me Vaši plam-tečl pogledi nikakor nc ogrevajo. Vam kakor vsej Florencl le znano, da ljubim messira Adlmarl ArgentI, katerega sem Izbrala za svojega gospoda in nikdar ne zamenjam zlata njegove ljubezni za drobiž ljubimkanja. Čuvajte zaklade, s katerimi Vas je obdarovala prlroda, za katero si že bodi ubožioo, — sinjora Francesca Jih ne potrebuje In upa, da od sedaj Vaši pogledi Izgube svoj plamen In Vaši vzdihi prestanejo name navajati svoj hlad. Zato Imam sama pahljačo!*
Monna Francesca vzame drugI list papirja, navonjenega z Iztočno ambro, in napiše čitljivo in jasno:
»MoJ prijatelj Adlmarl!
Ker dobro poznate razliko med najinimi leti, ste ml rekli nekoč, da bl bH» z Vami odkritosrčna kakor s stareišlm.
da bl me v pravi čas mogli opozoriti na nevarnost ljubezni, ki žal bolj pogosto vede k nesreči, ko k sreči. Jaz pošteno Izpolnjujem dano Vam besedo, ali tako) omenim, da je nevarnost minula sama od sebe. Vaša modrost je dobro uganila, da se ta nevarnost imenuje Rinucio. PHma-vam, da Vam brez vzroka nI ugaial ta sinjor, kakor ste mi to nekoč mimogrede omenili. No, moj prijatelj, ta strup sam v sebi nosi protistrup. Z njegovo ljubeznijo se druži nesmclost. Sicer Je mogoče, da sc hoče kazati svetega in želi, da bi na tem svetu sam »Prekrasni Jožef* gledal nanj z zavistjo. Takšnega se dela. Veliki Turk bl ga mogel postaviti za čuvaja svojemu haremu In če bl bil sinjor Rinuclo zaljubljen v vso njegove žene, — Veliki Turk bi mogel šo inlrnele spati, ko sedaj. Vse to me je dražilo, kakor bl dražilo In razburjalo vsako žensko In obžalujem, da sem počenjala mnogo takega, kar bi bilo razumneje opustiti. Pa k sreči le bilo to s sinjorom Rinuclo, in to, kar bi bilo nemodro z drugim, je popolnoma neopasno ž njim. Opasno je — soglašam z Vami — skakati ob robu prepada, toda zakaj ne poskočiti na gladkem mestu?
Nekoč sem mu dejala:
»Nikdar se ni nobena ženska razsrdHa nad razodetjem ljubezni, niti nad najdrznejšim, z ničemer ne izzvanim tako, kot nad popolnim ravnodušjem. Ne razodetl Hubeznl Je pogosto mnogo bolj drzno, kot jo razodetl z neuspehom. Celo poskus nasilja Je slednilč kompliment. Kadar pri ženski ostajate mirili, JI molče govorite: TI ml ne usalašl*
Priznavam, dragi prijatelj, da nlsera bila nikdar v taki nevarnosti. Kajti Rinucio se )e nasmehni lin rekel:
»Dame pogosto tako govore, da bl skušale plemenitost In dobro vzgojo moškega. In kadar sc moški odloči, se pritožujejo nad razžaljenjem ln nad nedostat-kom spoštovanja.*
Pogledam nanj z začudenjem: ali le svetnik ali pa ne ugane. Razsodite Vi jaz tega ne morem odločiti. Hočem Van> povedati, kaj so je zgodilo pred trem; dnevL Sinjor pride k meni zvečer. Biki sem v obleki, kl le sicer zakrivala moj-, oblike, ali vsekakor dajala možnost, d;: se o njih prekrasno ugiba. Vsak drug na njegovem mestu bi pogodil, da ne ns meravam Iz nllli delati tajnosti. To tem bolj, ker sem sprejela sinjora z besedami:
»Hvala Vam, da ste se me spomnili In večer. Danes sem popolnoma sama. Messlr Adlmarl ic zaposlen In danes gotovo ne pride k meni. Kakor vidite, seir skoro neoblečena.*
Sinjor Rinucio se prikloni in reče: »V tem slučaju, madonna, se hočem odstraniti. VI ste hoteli biti sama, nisem Vam torel dobrodošel. Odgovorim mu: »Ostanite in sedite!* In sama sem legla. »VI dovolite,* ga vprašam, «da se > Vami pogovarjam leže.*
Sinlor Rinuclo sc prikloni in reče: »Madonna, izvolite Izbrati lego, kl vanje udobnejša.*
Nasmehnem sc In pripomnim: »Sinjot vi ste moj gost, in jaz bi morala mislit1 na vašo udobnost, a ne na svolo.*
največ manjka. InfoIIgontna mladina, ki preživi celo leto skupaj in ima dovolj prilike, pojasniti si medsebojno vso, kar je temu ali onemu neznano, bo zapustila 3olo s Cisto drugačnimi nazori o naši skupnosti, kakor jih je prinesla s soboj v Solo.
In rezervni oficirji, ki izidejo lz to Sole, ne bodo slabSi od onih, ki so vodili hrabro srbsko vojsko od zmago do zmage. Soli poveljuje polkovnik Gjorgjo lta-dosavljevič, mož, ki jo ros dobro izbran, Šola traja deset mesecev in gojonci so tako pomešani, da so v vsaki posamezni sobi pripadniki vseh treh plomen. .Politika* meni h koncu, da se gojenci no prepirajo ni8 o tem, kdo je bolj zaslužon za Jugoslavijo, PaSid ali Trumbid, temvoč govorijo o drugih, pametnejših rečeh
Naši v Ameriki
Statistični urad Zedinjonih držav je pred kratkim objavil zanimive podatke o naturaliziranib državljanih. Podatki so sestavljeni na podlagi ljudskega Štetja od leta 1920. To leto je živelo v Združenih državah 18,712.754 tujerodcev obeh spolov. 47,2 od3tot. od teh — torej skoraj polovica — je bilo naturaliziranlh. V okroglih številkah je bilo naturnliziranih skoraj Sest milijonov ljudi.
Omenjena statistiku porazdeluje tuje-rodce tudi po državah, kjer so se rodili. Kar se tiče Jugoslovouov, se je opetovano onenilo, da uradni podatki zadnjega ljudskega štetja niso glede njih zanesljivi. Znano je zakaj. Zadnje ljudsko štetje se je vrSilo sredi velike politične zmešnjave, sledeče tik za vojno in premnogo ljudi, rojenih v Jugoslaviji, je šlo napolnjevat rubrike pod <Avstrijo>. Tragičnost
nesporazumijenja onstoja v tem, da rt
ljudje iz predvojne Avstrije danes napolnjujejo statistiko sedanje male Nemške Avstrijo, ki je nekaj popolnoma drugegu.
Ljudsko štetje od leta 1920. navaja 160,487 oseb, rojenih v Jugoslaviji, in sicer 114,750 molkih in 54,687 žensk. Od' teh jo bilo naturnliziranih 42,086.
Bolj zanesljivi so pa podatki v odstotkih. Odstotno razmerje glede državljanstva bi bržkone ostalo isto, tudi če bi bili vsi pravilno navedoni.
Od vsakih 100 tujerodccv obeh spolov, rojenih v Jugoslaviji, je bilo nnturalizi-ranili ameriških državljanov 25.2 odstot.
Za ameriškimi Jugoslovani stopijo v tem pogledu tujerodci iz sledečih evropskih držav: Turčija, Grška, Portugalska, Bolgarija, Španija in Albanija. Ta ima najmanjše razmerje (7.4 odstot.).
Kakor znano, se v Ameriki nihče ne more naturalizirati pred 21. letom starostne dobo. V navedenih podatkih so pa vključeni vsi tujerodni prebivalci, torej tudi tujerodni otroci, ki so postali d"žavljanl vsled očetove naturalizacije. Ali ako tudi upoštevamo le one tujerodce lz Jugoslavije, ki so bili leta 1920. nad 21 let stari, ostane razmerje približno enako.
Ljudsko štetje lz leta 1920. navaja 155,966 tujerodcev, rojenih v Jugoslaviji, ki so bili nad 21 let stari. Od toh je bilo naturaliziranih državljanov 88,816, torej 24.8 odstot., kar je približno četrtina. Zanimivo je dejstvo, da je razmerje naturaliziranih državljanov večje med ženskami kot med moškami. Pri nad 211etnih moških je to razmerje znašalo 21.4 odstot., pri ženskah pa 82.7 odstot. To je bržkone radi tegn, ker je žensk veliko manj, a mnoge od njih so poročene z ameriškimi državljani.
IiTedM obBm ibor Sosora ▼ Rajhen-
burgu se vrši v torek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer pri br. Schweigerju z dnevnim redom: proklamaclja novih pravil ter volitev staroste in enega odbornika, odnosno namestnika. Po občnem zboru se vrSi odhodnica dolgoletnega staroste nad-učitelja br. Fr. JanuSeka. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sokol Sv. Križ pri Kostanjevi«! priredi 2. septembra t. 1. ob 14. uri javno telovadbo s krajevnim razmeram primernim sporedom. Po telovadbi ljudska veselica. Prijatelji Sokolstva! Sv. Križ je važna postojanka. Pridite radi tega polnoštevilno na naSo prireditev, da nas podprete gmotno ln moralno.
Sokol v 2ireh priredi v nedeljo 26. t. ni. ob 8. uri popoldne svojo javno telovadbo, združeno z vrtno veselico. — Bližnja sokolska društva opozarjamo na to prireditev ln vabimo k obilni udeležbi. Zdravo 1	Odbor.
Krna provincijalnih sejmov
Pod tem naslovom objavlja blokaško slavno glasilo cjutarnji llst» v Zagrebu hud napad na ljubljanski velesejem. Pravi, da so Ljubljana, Maribor, Novi Sad in drugi takšni kraji zgolj provlncijalna mestcca, da vse gravitira v Zagreb in tako tudl vsa slov. industrija. Ljubljanski sejem je po mnenju blokaškega glavnega glasila že lani bil brez uspeha, letos bo seveda še bolj. Tako se le zgodilo tudl Novemu Sadu In Mariboru, kier ie ves seiem le radi pijače In zabave. Takšne prireditve nlmaio smisla, ne koristijo narodnemu gospodarstvu, niso potrebne Itd. Zato vse v Zagreb! —
Ml nočemo zavračati očitkov o pro-vlncljalnem samoljubju Itd., ln samo kon-statlramo, da so naši dosedanji seiml bili prvovrstni po uspehu In da se za našo Industrijo potrebni, zato tudl ostanejo, pa naj ie to Židom v Zagrebu prav ali ne. Ce bl se pa kda| pokazalo, da naši sejm! nc gredo, lih bomo opustili, kadar nam bo to kazalo. Morda pride kdaj tudi še do velikega vsedržavnega se|ma v Beogradu, kadar bodo to gospodarske in stavbene razmere dopuščale. Veselo pa je videti, da so blokašl centra-listl tukaj, ko mislijo, da bodo kal zaslužili, in avtonomisti drugod, kadar to zopet židovskemu žepu kaže. Toda gospodarski zagrebški centralizem? Ne. Beograd ie središče države, pri nas pa |e zaenkrat večina industrile In obrti In zato ostanemo mi pri svojem sejmu.
Mariborska razstava
Maribor, 22. avgusta 1923.
Obisk Je trajno dober. Dosedanji po-setnikl zlasti odličnejši gospodarski stro-kovnjaki so brez izieme presenečeni nad bogato Izložbo tako v Industriji kot tudi v obrti. Njihova navdušena hvala privablja vsak dan odličnejše goste. Danes so med drugimi obiskali razstavo, poslanec Vola Veljkovič, veliki župan Iz Mo-stara g. Krasojevič, univerzitetni pro!. lz Beograda g. Lozanič In drugI.
Za bližnje dni pripravlja vesellčni odsek razstave, koncerte dveh pevskih društev, tekmo lepotic in druga senzačna razvedrila, tako da Je za tujce tudi družabno vedno zadostno preskrbljeno. Poleg tega prirejajo nekateri kavarnarjl elitne koncerte, nekatere kavarne so cc-lo noč odprte.
Ogorčenje Je vzbudilo med mariborsko Javnostjo nečuven napad blokaškega »Jutarnjega lista« na mariborsko izložbo češ, da ni nič vredna z ljubljanskim vciesejmom vred In da se na njej samo zabava. Ta nezaslišani napad pa naj poveča obisk ostalih stvarnih gospodarskih krogov In zavednlli Jugoslovanov. Mariborčani zlasti pričakujejo, da se končno tudi Ljubljančani zganejo in priredijo kak večji korporativn! obisk razstave ler se tako vsaj nekoliko revanžirajo za
In sinjor Rinucio se tudi začudi, ko čita:
»Moj prijatelj Adimari,« toda ne vzdrži ln tudi prečita pismo do konca, zardevajoč z vsako vrstico vse bolj in bolj. V prvem trenutku Je hotel poslati pismo nazaj: Madonna, VI ste se zmotili!...
Ali takoj se udari po čelu: Bože moj, kako sem bil nctnnen!
Sune verni služabnici v roke par zla-tov in povpraša:
»Kdaj bo madonna Francesca saina?« Na to mu verna služabnica odgovori po vesti. Tako Je mila dama monna Francesca razgnala ljubosumnost in obodri-la nesmelost.
Messir Auiinarl Argenti po tem pismu, tako slučajno mu prlšcdšem v roke, ni bil več ljubosumen na Rlnucia in se Je mirnodušno posmehoval njegovim vzdihom in pogledom.
A sinjor Rinucio Je vzdihoval le pri drugih. In monna Francesca Je veselo In radostno živela svoje življenje, radujoč se bogastva messlra Adimari in mladosti slnjora Rlnticla.
Ta JI nikdar nista odkrila skrivnosti, zakaj se je eden pomiril, a drugi obo-dril.
Mislila sta s smehljajem o pismu: Ta ženska raztresenostl
A monna Francesca Je mislila: Ce hočeš biti ženska, Je treba mnogo razuma.
Vidite, prekrasne dame, kaj se je zgodilo v slavnem mestu Florencl z odlično In krasno damo tnonno Francesco Rig-ncrl, nicsslrnin Adimari Argenti In sln-lorom Rinucio,
SoKoi v Planini priredi r nedeljo
dne 26. t. m. svoj I. javni letni nastop in ljudsko zabavo. Pohitite v»i na to obmejno postojanko, kjer vrSl mlado društvo svojo nalogo, da pripomorete do sija jnejSe manifestacije sokolske ideje. Pri-četek ob 8.80 popoldne.
Sokolsko društvo t Metliki izreka tem potom vsem onim, ki so mu pomagali na ta uli oni način pri prireditvi 12. L m., svojo iskreno zahvalo ■ proinjo, da mu v bodoče ohranijo svojo naklonjenost. — V prvi vrsti se zahvaljuje Prvi dolenjski posojilnici v Metliki za brezplačno prepustitev telovadiSča; dalje našim požrtvovalnim darim ln sestram, kl so stregle v paviljonih, vsem članom god-benega kluba in njegovemu vrlemu vodji za neumorno sodelovanje ln električnemu podjetju Nemanič-Popovič 1 drug za brezplačno napeljavo razkošne električne razsvetljave. Zdravo!
številne posete Štajercev v Ljubljani. Polovična vožnja ln druge atrakcije bodo gotovo marsikoga privabile, da si ogleda severni branik, metropolo Slovenskih goric In zelenega Spodnjega Šta-jerja.
NARODNA BANKA SHS.
Stanje dne 15. avgusta 1923.
Aktiva: kovinska podloga 428.945,369. 16 Din, posojila 1,404.947.306.68, račun za odkup kronskih novčanlc 1,238.216. 353.46, račun začasne razmene 373,107. 132.08, državni dolg 2,957.284.579.95, vrednost državnih domen 2,138.377.163, saldo raznih računov 237,594.842.72. —• Skupaj 8,778.472.747.05 Din.
Pasiva: vplačani del glavnice 21,930. 800 Din, rezervni fond 5,251.954.34, nov-lanlee v obtoku 5,650.370.620, državni račun začasne razmene 373,107.132.08, terjatve po raznih računih 112,547.245.60, razne obveznosti 428,690.474.03, teriatev države za založene domene 2,138.377.163, nadavek za nakup zlata za glavnioo ln fonde 48,197.358. Skupaj 8.778.472.747.05 Din.
HMELJ.
XX. poročilo Hmeljarskega društva o stanju bmeljskih nasadov doma tn
drugod.
2atec, CSR. 18. avgusta.
Od dne 15. t. m. |e silna vročina prenehala, podnevi imamo oblačno In boli hladno vreme, noči pa so navadno pTav mrzle, kar ne pospešuje okobuljenje. Za-željene Izdatne padavine tudi ni bilo ln vsled tega se tudl kobule le pomalem razvijajo. Ce ne bo v kratkem zadostnega dežja, bodo kobule, katero se sedal začenjajo tvoriti iz cvetja, ostale male. V zdravih, zgodaj obrezanih legah se okobulenle vrši še precej pravilno, ln se bo z obiranjem pričelo okoli 26. t. m. Upanje na novo letino se torej ni zboli-Salo, pa tudi ne poslabšalo — vendar je gotovo, da bo ista prav mala ln da bodo cene primerne stroškom. Olede množine letošnjega pridelka ostane pri naši zadnji cenitvi, to se pravi, pridelali bodemo blizu tretjino lanske množine. Plačuje se do 3050 Kč za 50 kg hmelja iz leta 1922. Končno razpoloženje na trgu je mirno — cene čvrste. (1 Ki le 2.8/25 Din — 1 kg pride torel na 686.24 KI.) — Savez hmellarskili društev, Žatec.
TRŽNA POROČILA.
Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Picniea: baška, 78 — 80 kg, 2 odst.,
1	vagon 340, baška, 78 — 79 kg, I in pol vagona 337.5, baška, 80 kg, 2 odst., 4 vagoni 337.5 — 340, baška, 79 — 80 kg, 1
—	2 odst., Tisa, 3 vagoni 340, baška, 80 kg, 2 odst., okolica Subotice, povpraševanje 332.5, banatska, 80 kg, 2 — 3 odst., pariteta Pančevo, ponudba 330, banatska, 79 — 80 kg, 2 odst., pariteta Zenta,
2	vagona 332.5, srbijanska, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., pariteta Beograd, duplikat kasa, ponudba 335. Ječmen: baški, 66 — 67 kg, 2 vagona 275, bajki, 66 kg, za september, 5 vagonov 275, sremski, 64
—	65 kg, ponudba 275. Oves: baški, 1 vagon 255, sremski, postavno Potrovac, duplikat kasa, 2 vagona 265. Koruza: baška, 1 vagon 285, baška, 2 odst., defektna, 1 vagon 282.5, baška, 4 odst., defektna, duplikat kasa, 5 vagonov 280, baška, duplikat kasa, 1 vagon 285. Fižol: beli, baški, 2 vagona 435 — 440. baški, duplikat kasa, 1 vagon 430. Moka: baška «0» ponudba 560.
Beograjska blagovna borza (22. t. m.) Pšenica: 80 kg, 1 odst, pariteta Beo grad, promptno, ponudba 325, povpraševanje 320, zaključek 320, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., pariteta vagon Beograd, promptno, ponudba 320, povpraševanje 310, zaključek 320. ista 77 kg, 3 — 4 odst., franko Beograd, promptno, ponudba 356, povpraševanje 305. Koruza: franko, obala Beograd, promptno, ponudba 285, povpraševanje 280. Fižol: beli, rešetan, franko Beograd, ponudba 520, povpraševanje 445. Otrobi: franko Beograd, brutto za netto, ponudba 160. Tendenca nelzpremenjena, interes je vladal le za pšenico.
Kraljevski sejem v Zagrebu. Zagrebški tkz. kraljevski sejem, kl se vrši te dni Je v pravem pomenu velemestni sejem. Blagovni sejem Je bil naravnost nepregleden, prignali so okoli 7000 konj In 5000 glav rogate živine. Težki seljačkl konji so se kupovali po 15 — 20 tisoč Din za par, lahki sellačkl konji 12.500
—	17.500 Din, žrebeta enoletna 1500 — 3750 Din, dveletna 5000 — 6000 Din komad. Goveda so se kupovala nalveC za
izvoz v Avstrijo In Italijo. Cene za kg žive teže so bile nastopne: biki 15 15.50, voli I. 15 — 17.50, II. 13 — 14 27 III. 11 - 12; krave I. 10.75 — 13 ' li" 9.50 — 10.50, III. 7.50 — 8; teleta so sj plačevala po 950 — 1500 Din za komad.
DOBAVE.
Dobava vUakov. Pri ravnateljstva državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 4. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine vijakov.
Dobava železne pločevine. Pri rav nateljstvu državnih železnic v Subotici st bo vršila dne 5. septembra t L ofertalna licitacija glede dobave železne pločevine,
Dobava raznih strojev. Pri ravnateljstvu državnh železnic v Subotici sa bo vršila dne 6. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 8 kompletnih stružnic, 5 kompletnih shaplng-strojev, 3 elektromotorjev, 60 m jeklene transml sije Itd.
Dobava mesa. Dne 27., 29. In 30. av. gusta 1923 se bodo vršile ofertalne Uc|. taciie glede dobave mesa za garnizlje Savske divizijske oblasti.
Dobava mesa. Dne 27. In 29. t. 1. s« bodo vršile ofertalne licitacije glede do. bave mesa za garnlzije Ljubljana, Maribor, Celje, Slov. Bistrica, Ptuj ln DoinJ' Dravograd.
(Predmetni oglasi so v pisarni trgovska ln obrtniške zbornice interesentom na vpogled.)
—	dSeetion francalse« na ljubljanskem
velesejmu. Francija bo, kakor smo zvedeli, častno zastopana na ljubljanskem velesejmu in bo imela svoj poseben oddelek. Francoski poslanik na naSem dvoru, g. Simon, je bil te dni v Ljubljani in si je ogledal sejmišče. Izrazil je obžalovanje, da Francozi prav slabo poznajo Slovenijo, kar se bo pa kmalu popravilo ln spremenilo. Iz Lillea prida večje Število Francozov na velesejem, kar je zasluga našega tamoinjega konzula, ki pa ni redni, temveč honorarni konzul, torej domačin, Francoz. Njemu se imamo zahvaliti za interes, kl ga Francozi pokazujejo za našo gospodarsko prireditev. Naš konzularni kor, žali-bog, ni prvovrsten in treba ga bo temeljito reformirati, da bodo naSi konzuli vaaj toliko delali, kolikor dela naš honorarni konzul v Lillou, ki je Francoz.
—	Naša trgovinska bilanca v zadnjih treh letih. Da povzroča padanjo našega dinarja v prvi vrsti pasivnost naše trgovinske bilance, dokazujejo najbolj sledečo številke: Leta 1920. je znašala vrednost naSega uvoza 2,576.183.282 dinarjem, a izvoza le 1,820.606.055 Din; vrtdnost uvoza v letu 1921. je znašala 8,076.480.484, a Izvoza 2,460.737.662 dinarjev, leta 1922. uvoz 4,548.495.896, izvoz 8,071.584.039 Din. Ker se velik de! našega blaga izvaža v države s slabo valuto, a pretežni del uvoza prihaja iz držav z dobro valuto, je to dejstvo eden glavnih vzrokov za konstantno padanj? naše valute.
«= Konkurenca našemu Izvozu svinj. V, zadnjem času je naš izvoz svinj v Češkoslovaško precej nazadoval Razlog je ta, da češkoslovaški trgovci raje kupujejo svinjo na Madžarskem, kor so prometni izdatki za prevoz iz Madžarske znatno nižji. Tudi Avstrija kupuje svinje raj« na Madžarskem, ker so mnogo cenejše, saj se za kg žive težo plača le 6000 madžarskih kron.
= Kongres trgovskih vrtnarjev. Prvi Jugoslovanski kongres trgovskih vrtnarjev naše kraljevine s« bo vrSil dne 1. i" 2. septembra v Ljubljani.
«= Pridelek sliv v Bosni. Izgledi za slive so v Bosni prav dobri. Računa se, da bo znaSal letoSn.ii pridelek okoli 20.00C vagonov. Trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu jo naziranja, da se bo porabilo okoli 200 vagonov za domačo potrebo, okoli 500 vagonov se bo izvozilo kot izvozno blago, 8000 vagonov se bo uporabilo za pekmez, 8000 vagonov za sušenje, a ostalo za kuhanje žganja.
—	Transportlranje žive živine. Ker s« doslej ni ravnalo po navodilih prometnega ministrstva pri pošiljanju žive žUlne po železnici, je na pritožbo zagrebške železniške direkcije in obratnega ravnateljstva v Ljubljani prometni ministei poslal vsem načelnikom poetaj nova na. vodila, ki določajo, da mora živina pri transportu imeti vselej spremljevalca, ker se v nasprotnem slučaju prevoz živine ne bo dopustil.
*= Organiziranje izvoza. Dne 26., 27. in 28. avgusta se bodo vršile v finančnem ministrstvu konlercr.ce med delegati vseh železniških direkcij. Na tej konferenci se bo razpravljalo o merah, ki jih je treba podvzetl, da bodo prometna sredstva zadostna za naš letošnji izvoz.
= «Me]a». Prejeli smo 15. Številko gospodarske revije »Meja«, kl prinaSa sledeče gradivo: A. Hribar: Se o srbskem seljaku. - Oskar Ivon-Bili6: Bolezni in nedostatlci vina. - Inž. M. Grkovid: Poljedelstvo na našem Krasu. — I- Bošnjak: Poljedelska kemija. — A. Hribar:
V	koliko rastline izčrpujejo zemljo? — Ob sklepu se nahajajo beležke, razne vo-Bti in književni vestnik.
«= Francija in praSki Jesenski velesejem. Pod egldo «Offlce natlonale du com-merce» bo francoska industrija korpora-tivno sodelovala na praškem jesenskem velosejmu od 2. do 10. septembra 19*3'
V	80 prvorazrednih ekspozicijah bo jz-ložena svila, baršun, fine čipke, Par'8kf Igrače itd. Poleg tega bo posebni oddelek, »Articles do luxe«, koncentrira.
čez 20 udeležencev najboljših parlSUin trgovin.
Sokolstvo
Sokolski glasnik
Pretekli teden le izšla dvojna številka Sokolskega Olasnika (7. — 8.), kl Je — kakor običajno — Jako zanimiva. Tokrat je namenjena v glavnem vzgoji sokolskega naraščaja, kar je vse hvale vredno, ker Je baš ta del naše sokolske literature že precej siromašen.
V uvodnem članku »K vzgoji naraščala. piše br. Ambrožič, da odvisi napredek Sokolstva edinole od prave sokolske vzgoje. Ker pa se starejše članstvo ne da tako lahko prevzgojiti, zato bodi vsa pažnja posvečena sokolskemu naraščaju in decl, da se obvaruje pred slabostmi današnje generacije In da Ju vzgojimo v pravem sokolskem duhu ter v ljubezni do naroda in domovine. Ako se nam posreči to delo, potem bomo dvignili Sokolstvo tako visoko, kakor ga vidimo v svojem največjem idealizmu.
DrugI članek »Sokolska vaspltna metodika. od Mir. Ambrožlča nadaljuje obširno razpravo o načinu sokolske vzgoje ter obravnava škodljive vplive modne obleke na razvoj telesa, dalje o pravilnem držanju telesa In harmoničnem razvoju posameznih delov človeškega telesa, ki v celoti tvorijo lepo človeško obliko.
Pod rubriko »Zdravstvo, opisuje mr. ph. šlajpah nezgode, ki se največkrat pripetijo pri telesnih vajah in podaja nauke, kako je postopati s ponesrečenci, dokler ne dobijo prave zdravniške pomoči. Povsem pravilno povdarja pisec, da naj se poverijo pri raznih prednjaških tečajih predavanja o prvi pomoči takim predavateljem, ki vsaj malo poznajo vadbeno snov In teorijo, ker v nasprotnem r>rimeru vsebujejo taka predavanja običajno vse drugo, le onega ne, kar Je za prednjaka res potrebno in koristno. Članek Je za vsakega telovadca Jako pouč-ljiv in umestno bi bilo, da zna njegovo vsebino vsakdo na pamet. Skoda, da pisec nI še obdelal speclelno kako postopati z udrtimi žulji, kar se v telovadnici najpogosteje prigodi.
Dva kratka članka opisujeta tridesetletni Jubilej dveh zaslužnih sokolskih delavcev, in sicer br. dr. V. Murnika In
Drag. Stilceja iz Zagreba. Od obeh Jubilantov sta natisnjeni tudl njiju slike.
Za tem sledi kratek a pregleden opis modzletnlli tekem češkega Sokolstva v Pragi v dneh od 6. do 8. Julija t. I., na to pa izvlečki Iz selnih zapisnikov starešinstva J. S. S. In izjava Istega, s katero tolmači razmerje Sokolstva do Or-|une.
V	toplih besedah |e napisan poziv »Na delo za Sokolsko Matico., kl na| bl našel obilen odmev pri onih, kl še niso pristopili k tel važni kulturni inštltuclii Sokolstva.
Dva obširna članka »O vzgoji naraščaja. in »Vzgoja naraščaja«, ki Ju Je priobčil odsek za naraščaj pri T. O. Jugoslov. Sokolskega Saveza, obširno obdelujeta taktična navodila, kako Je treba delovati in skrbeti za sokolski naraščaj in kako ga Je vzgajati. Tu bodo našli vodniki sokolskega naraščaja niz lepih in koristnih naukov, kl jim bodo lajšali težek posel pri vzgoji sokolske mladine.
V	oddelku »Iz žup In društev« so poročila Iz enajstih žup, kjer se vidi delo posameznih društev in žup. Temu sledijo različna drobna v>oročila o našem, češkem, poljskem In Iužiško-srbskem So-kolstvu, ki so jako zanimiva In kažejo razvoj in stanje slovanskega Sokolstva ter nove sokolske knjiga in liste. K sklepu sta še dva kratka prevoda lz češčine, ki obravnavata disciplino in vpliv telovadbe na prebavljanje.
Tudi ta številka Sokolskega Olasnika nam točno kaže stanje in napredek našega ter slovanskega Sokolstva. Zato naj bi vsaj vsako številko Olasnika prečital sleherni Sokol, da bl bil informiran o vsem, kar se tiče sokolske organizacije. Kdor ne čita oficielnega glasila, ta seveda ne more imeti pravega vpogleda v našo organizacijo ln zaradi tega Je mnogo članov, ki tavajo v temi in v mnogih slučajih ne vodo kako In kam, še manj pa, da bl poznali odredbe in zahteve or-ganizačnih instanc. Dolžnost vsakega člana Je, da če že ni naročnik Olasnika, da ga vsai čita.
On mi Jako ljubeznivo odgovori: »Madonna, meni Je vse Jednol«
Prijatelj moj, jaz bi trepetala za sebe, le bi Vi bili na mestu tega sinjora. Ali 7. njim sva začela kramljati o vseh mogočih praznih rečeh. Nisem premišljala, o čem sva govorila. Vi v svoji modrosti veste, da besede v razgovoru ne pomenijo ničesar. V pomenku sem iztegnila noge, da so se skoro dotaknile njegovih kolen. MoJ prijatelj, Vi teh nog nikdar niste smatrali za grde. Ne bile bl li vredne poljuba? A on Je zarudel In mi v zadregi začel gledati na roke. Dobro! Tudl moje roke niso grde. Zavihala sem rokave, da so bile odgaljene do pleč. Sinjor Rinucio prenese pogled na moje lice. Jaz zakrijem oči in umolknem. On vstane, vzame klobuk in se pokloni:
»Madonna Je utrujena. Vi hočete zaspati. Naj se oprostim in odidem!«
Poljubi mi roko kakor svetnici in — v resnici odide.
Kakor vidite, prijatelj moj, Vaš za-fclad se ne nahaja v nevarnih rokah. Podobna sem koščku mesa, kl so ga položili domačemu zajcu v korito, ali prekrasni hruški, ki so io dali tigru v kletko. Z Rlnuclom sem v manjši nevarnosti, nego sama, prepuščena sama sebi. To Je človek, kl odhaja pred obodom, in ni se Vam ničesar bati za slaščice, kl so pripravljene samo za Vas. Vi vidite, sinjor Rinucio me sili, da se mu posnielui-jem. A ženska, ki se moškemu posmehuje, nI nevarna; Je kakor pes, ki laja, — tako razsodi Vaša modrost, narekovano Vam od skušeni žlvlienia. Vaša —
in tega si ne štejem v osebno zaslugo, ker sem 1 neodvisno od sebe Vaša
Francesca Rigneri.« ■
Monna Francesca vzame z Iztočno ambro navonjeno pismo, ki se je začelo z besedami
— »Sinjor Rinucio« — ga zvije v obliko cevice, zaveže s trakom, zapečati z voskovlm pečatom ln napiše:
— <>Odličiiemu in znamenitemu messl-ru Adimari Argenti.« — in ga z zvesto služabnico odpravi sln-joru Adimari Argenti.
Potem vzame drugo pismo, navonjeno z istočno ambro, začenjajoče se z besedami:
»MoJ prijatelj Adimari,« ga zvije v obliko cevice, zaveže s trakom, zapečati z voskovim pečatom in napiše:
»Blagorodncmu sinjoru Rinucio«, in ga z drugo verno služabnico pošlje sinjoru Rinucio.
Ko messir Adimari zagleda v začetku pisma: Sinjor Rinucio, se Jako začudi, ali iz radovednost prečita pismo do konca. Pride v prekrasno duševno razpoloženje. Zalije se s smehom. Vzklikne:
'iKako ga jc vendar... neusmiljeno!«
Zaukaže slugi, da prinese škatljlco rezano Iz slonove kosti In dolgo premišlja, kaj hi podaril monnl Franccsci, Aii verižico pestrih briljantov na prekrasne grudi, ali dolsro nit črnih biserov na lase?
Gospodarstvo
•a	o o
12 zivu
Spanje v živem svetu
Znano le, da |e spanie potreba našega telesa. Ako bi se človeku z umetnimi sredstvi vzelo spanie, v todnu dni bi morji umreti. Zupan irskega mesta York le jjvei kakor znano, brez hrane nekoliko lednov. Ce b| si bil mogel vzeti spanie, jI se njegovo trpljenje končalo v enem tednu. Na Kitajskem kaznujejo težke zlo-fince s tom, da jhn ne puste spati. To je liaje najstrašnejša smrt.
Tudi v živalskem svetu je spanje splo-!cn pojav, kar pač dokazuje, da ie splošno potrebno. Večinoma gredo živali k počitku, ko se nagne dan h koncu. Izjema so le živali, 'katere gredo ponoči na lov. Tudi za človeka velja pravilo, da Je spanie najboljše ln najkrepilnejše do polnoči. Zlasti za otroke )e treba urediti spanie tako, da čim več ur odpade na dobo pred polnočjo. Čim pade na zemljo mrak, gre tudi narava k počitku. Do polnoči Je tudi v naravi popoln mir. Zato js tudi spanie v tem času nalizdatnelše. Ljudje na deželi to dobro vedo in se večinoma po tem tudi ravnalo: zgodaj gre do spat, zgodaj vstajajo.
Naj pri tej priliki omenimo, kako spe ribe. One lz globine in iz kralev močnejšega vodnega toka polščeio plitvine ot) obali, l.ahko iih vidimo cele jate, kako, naslonjene ob kamenje ln skale, spe kakor bi bile mrtve. Zato je tudi nočni lov na ribe uspešnejši tako v rekah in potokih, kakor na morski obali. Treba je samo vedeti za ležišča, kjer ribe ponoči počivajo.
Da-li ln kako spe rastline? Znani so slučaj!, lz katerih Je razvidno, da se tudi rastline na gotov način podajajo k počitku. Cela vrsta rastlin zatvorl po solnč nem zatonu svol cvet, ki nam nanovo pokaže svojo lepoto, ko zopet zašile botle solnce. So pa tudi rastline, kojlh cvetne ča>'ce se odpro samo ponoči; še ic kadar loie na zemljo mrak, ali pozno v noči. se prične delilni proces, ko ie že ponehal proces prehrane In asimilacije. To sicer ni popoln zastoj v življenjskih funkcllali; a ludi pri človeku se v spanju ne pojavi popoln zastoj, marveč samo v gotovi meri, dočim se v drugih smereh po|avi le zmanjšanje življenjskih funkcij.
Zimsko spanje dreves v naših krajih pa se mora smatrati kot pojav, popolnoma enak zimskemu spanju nekaterih toplokrvnih živali (medveda, Jazbeca ln drugih) in cele vrste hladnokrvnih živali (žabe itd.). Trditi smemo celo, da je pojav zimskega spanla v rastlinstvu mnogo boli razširjen, kakor v živalstvu. A kar le najvažnejše: z eksperimentalnim proučevanjem se je dognalo, da naše drevje ne pada v zltnsko spanje vsled mraza, kl nastopa v zimski dobi. Ako se naša drevesa presade v tople kraje večnega poletla, zapadejo tudi tam, kakor pri nas, zimskemu spanju. Listje jim odpade ln nastopa zastoj v vseh žlvljensklh iunkcijah.
Iz navedenih delstev smemo pač sklepati, da ima po dobi živahnega življenjskega delovanja naše drevje potrebo od-počitka ali zimskega spanja. Seme, kl nI nič druzega kakor rastlina v prvem razvoju, vodno nekoliko časa počiva, dokler ne pride doba ko vzklije in se razvije v manjšo ali večjo rastlino.
In tako lahko rečemo, da le spanje splošen pojav v živi prlrodi, da Je življenjska potreba vseh predstavnikov žive prlrode, kl se le na zunaj izraža v raznih oblikah.
Usoda carskih dvorcev
Angleške bioskopne družbo so rešile vprašanje o usodi dvorcev, kl so Jih njihovi monarhi beže zapustili. Divni SchOn brunn pri Dunaju, bivša rezidenca ponosnih in prevzetnih Habsburžanov, le sprejel v zadnjem času v svoje prostore ameriško bioskopsko družbo «Vamplr», kl Je prišla na Dunaj. Herbert Vllkoks, kl se Je proslavil z opero Cu-Cln-Koe v Londonu, pripravila s pomočlo slavne angleške Igralke Beti Blajt neko strahovito špansko dramo v Sclionbrunnu.
Avstrijska vlada le storila vse za sistematično eksploatacijo tega osirotelega carskega dvora. Sline električne luči s projektorji' In vsi možni tehnični aparati bloskopske elektrotehnike olajšujejo Izvajanje slik v dvorcu. Ogromni aranž-man in slepeč sijal električnih luči delalo nenavaden utls.
Druga carska rezidenca je gradič Ral-
hensberg v bližini Berltnn, k]er jo nekdaj preživljal svojo mladost Friderik Veliki. Tudi ta le predmet ameriškega zanima-nja. V prastarem zldovju veličastnega gradu se Je vsldrala ameriška filmsko-bloskopska tlrma »Vrata v svetu«, polna bakhantsklh scen In erotike. Olgantski reflektorji, kl jih Imajo spccljalni ameriški kinematografi, nudijo možnost, da se za bioskopske filme lahko pripravijo ln Inscenlrajo nenavadno iantastične scene v polnočni temi. Tako sta dvorca dveh do včeraj velikih monarhov postala — središči filmske Industrije.
Varijetč v preteklosti
Varijetč je starejši nogo gledališče. V gotovih ozirih je to zabavišče primitivna oblika gledališča, ki vodno zadovoljuje potrebe mase, ker streže njenim instinktom.
Cista gledališka umetnost so je naj-brže rodila na »pisanih deskah«, kjer so potujoči komedijanti in njim enaki ljudje kazali svoje spretnosti. V Evropi je bil polog rimskega trgovca rimski komedijant prvi nosilec kulture. Njegova pot je šla vštrlo z vojsko; s svojimi spretnostmi je umel pridobiti tudi barbare.
Komedijanti so bili zelo mešani ter so prihajali večinoma iz orijenta, prave domovine marijonet, sabljanja in podobnih umetnosti. Trupe te vrste so čestokrat spremljale ženske. Nastopalo so kot pevke, plesalke in igralke na flavto. Kot ženske so bile na najslabšem glasu.
Prvi zastopniki varijetžja so bili igralci, ki »o nastopali v pantomimah lu komedijah. Mnogi so vodili s seboj dre-sirane živali, kače in opice. Z njimi so potovali čarovnjaki, napovedovalci dogodkov, tolmači sanj in sllčni ele-mentL
V srednjem veku so bili taki ljudje slino priljubljeni. Sodelovali so pri vseh svečanostih, in 60 so kdaj kje iz ostali, jih je občinstvo pogrešalo. Ko medijanti so spremljali tudi vojske na pohodih. Kabaretni artisti in vrato-lomcl so imeli dostop celo pred vlasto-držce ter so bili pri nekaterih v viso kih Čislih. Pri ženitvi brata francoskega kralja Loulsa IX. z Matildo Bra-bantsko je bil navzoč nek akrobat, ki
je kazal svojo spretnost na Konju ,n na plezanju po vrvi iu žici.
V Nemčiji so so komedijanti morali prilagoditi vojaškemu značaju naroda ter poveličevanju njegovih fizičnih posebnosti. Odtod nomški atleti, rva&i, sabljači, plesalci, ognježrci, kamnogriz-ci iu čarobnjakl z dresirauimi živalmi. V nekem spisu o Karlu Velikem se čita, da je pri neki njegovi svečanosti bilo prisotnih nad -100 komedijantov, ki so nastopali v različnih panogah. Prepevali so in se drli, hreščali in tikali, plezali po žicah ter so obešali za različno predmeto. Pod kraj srednjega veka so so glumei ločili od ostalih komedijantov. Postali so pošteni in solidni, združili so se v cehih ter si pridobili meščansko pravice, ki so jih ščitile. V nasprotju ž njimi so komedijanti še zanaprej ostali potepi, ter s svojim nesolidnim življenjem povzročali, da jim občinstvo ni zaupalo nikoli razen v slučajih, ko jo želelo plehko zabave in lahkega razvedrila.
X Zgodovina modnih časopisov.
Kakor vsaka stvar, tako Ima modno časopisje svojo slavno zgodovino. Prvi modni časopis, kl Je Izšel v Parizu leta 1672. brez Ilustracij nI poročal o modi v današnlem smislu, ampak le opisoval lepe halllne, ki jih Je bilo opažati pri tel ali oni plemiški rodbini. V drugI številki so bila opisana navodila, kako se le treba obnašati v dobri družbi, na zabavah, plesih, Itd. V. modnem časopisu, ki |e Izšel z Ilustracijami prvič v Parizu leta 1780. se Je razpravljalo o modi, kl Je namenjena za plemstvo. V listu pa so bila tudi nasveti o člstotl ln negovanju telesa. Zdravniki so se na vse načine trudili, da dokažejo svojim pacljentom sveto resnico, da Je čistoča že pol zdravja.
X Morsejeva telegrafska abeceda. Eden načinov, da se |e hitro naučiš, le sledeči: za vsak Morselev znak zapomni si besedo, k| se 1.) začenja z isto črko 2.) Ima toliko zlogov kakor Morsejev znak sestavin In 3.) kjer odgovarja na-glašenl zlog Morsejevl črti, nenaglaše-nl pa Morsejevl piki. Na primer: Morsejev znak za a Je pika črta (. —); temu odgovarja po gornjih pravilih na pr. beseda aldrm. Druge take besede so: za d: dčklica (—..), za f: frfotale (.. — .),
g: gos gaga (--.), k: Krog In Krog
(—.—), 1: lopatica (. — .,), 11: nida (—•). p: papi pride (.--.), r: ravnatelj (. — .), t: tat (—), u: ublldč (..-) v: veleposčst (...—); bolj prisiljene so besede: za b: blnkoštnlca (—...), c: c<-
la cčrkev (—. —.), m: mir, mir (--),
0: 6 mol Bog (---), z: zdaj prfdito
(--••). i: iunak, sčm glčl (.---).
Posebo je treba pomniti črke: e (.), I
(..), s (...), h (....), ch (----).
Ostanejo še tuje črke: qu: Oučcksllber:
prcls (---.—), Xaveri4ti (—..—),
y: Ypsilčn dolg (—.--), vv: Wagon-
tilr (.--). Na ta način se v desetih
minutah zapomniš (ne še naučiš) Morse-jevo abecedo. — A. D—r.
X Ljubavno pismo švedskemu kralju. Te dni Je švedski kralj našel med svojo dnevno korespondenco pismo sledeče vsebine: «L|ubi, v pondeljek zvečer Te čakam na trgu Obln. Čakam Te do 7., glej, da ne zakasniš. — Estcr. Kralj se Je na prvi poglod začudil temu pismu, a ko le ogledoval kuverto |e opazil, da ie pošti žig pokvaril pravo Ime adresata: Stlbenson, mornar na šolski ladji NJ. Vel. Oustava V. Od celega naslova Je bilo videti lasno lo ime ladje in pošta Je prodala pismo v dvorni pisarni. Istega dne je na kralievo povelje mornar Stlbenson dobil dopust in njegova ljubica Je bila prav zadovoljna.
X Katastrola med blkoborbo v Španiji. V španskem mestecu Navara-Donda sc je nedavno vršila bikoborba, k| Je končala katastrolalno. Med predstavo se le udrla streha arene ter pokopala pod seboj mnogo navzočega občinstva. Izpod razvalin so izvlekli 15 mrll-čev In okrog 50 težko ranjenih.
— Žid je za sebe. 7.0 leta in leta nabirajo židje cole skladovnico pisem in portretov svojih mož. Zbirka naj bi tvorila temeljni kamen za narodni muzoj v Palestini. Nabirateljom so jo posročilo dosedaj, zbrati nad 2500 dokumentov, mod katerimi se nahajajo dragoceni rokopisi lorda Boaconsfiolda, Ehrlicha, Sare Bern-hardtove, L. BOrnojo, prof. Frouda, Gam-botte, Llobermanna Lassalba, Lombrosa, Manta, Mahlorja, Moyerbeorja, Nordana, Hubinsteina, Schnitzlorja, Woiningorja in drugih. Tako dola židovstvo propagando zaso v lastnih vrstah.
Dva parna kotla
dobro vzdržana ln armirana — po 80 m* kurilno ploSČ. ter 8 reglstr. atmosfer, prodam za takojšnjo up.rabo. — Dopisi pod V. V. sa upravo ..Jutra".	8498
lUr.slo • *t«»nll» davkom na lasorat. vr.d do 20 b.s.dl Din 5--, v.ski nadslinl. ha.oda SO p«r >eS. — Plat. a« vadao naprej 'lahko tudi v snamk..). N« vprilsnlt odnovsri« uprava lo, ako |o vpralenju priložena znamka za odgovor ter manlpulaollaka prlatoiblna (I Din).
taaesljlvoga, treznega ln prid* iif^B, r nastopom 1. septembra t. 1. aprelme ..Sadjereja Kareilnin dvor,", kamor naj prosilci svojo dopise naslovilo.	6245
Absolvent trgovske šole
vcič »loven, korespondence, kriJ!ffon"Jntva, tesnoplaja ln FTniepiaJa, ISče primerno 6it.?tv,, ranjene ponudbe pod „.l.b«olvent" na podružnico .,Jutra" v Mariboru. S227
Službe išče kovač
Vsestransko Irvcibon T evojl Mrokl. Nat-ajll pri kakem PMJetJu ail r tovarni kot 'i-Jna moč. Ponudbe na utusvo ,.1'itra" pod ,,8«nio-slolna moč".	8213
Gospodinja
ki Je vajena vsestranskega, samostojnega varinega go-irnllnl.tva ter ma tudi Šivati, ee spr.jm. a 1. aemrai-brom t. 1. T" »č a po dogovoru Prednost lroato volne vluve, Bil samostojne go.r^idl^no od 85-45 l»t. kl nimajo stal. tteea stanovanja. Ponudbe na uprivo ..Jutra" pod SIfro ,,Zapuščen". Kraj slulbn ob JuJnl železnici.	8064
Trgovski pomočnik
galanterijske stroke, mlajša dobra moč, ao sprejme. — Pouudbe na ..Slov. trgovsko društvo", Maribor. 7735
Poštena služkinja
se Išče za raanjSo družino v Zagreb. Nnstop službe 27. avgusta. Naslov povo uprava „ Jutra".	4471
Dekle
bolJSc. dvajsetletno z enoletnim obrtnim tečajem, iste službe kot poniuG gospodinji, najraJSe tam, kjer bi Be mogla obenem priučiti kake obrti, v kuhinji ali prodajal-nl. — Ponudbe pod ,,Zdravo" na upravo „Jutra". 4470
Inštruktorja
tzvežbanega, na elf-ScIo za celo leto od oktobra, iščem za učenko IV. razreda klasične glranerljo. Plača po dogovoru. popolna oalirba doma. — Ponudbe pod ,,Trg ob železnici" na upravnlfttvo .Jutra*.
8400
Gospodinjo
priletno, izkufieno In poSteno, rabim za Izven LJubljane. — Naalov pove uprava ..Jutra".
S471
Mladenič
star 18 let. ISče primerno službo. Dovrf.ll Je meščansko Soto, zmožen slovenskega, nemškega, ev. tudi srbohrvat-ekega Jezika. Naslov v upravi „Jutra".	8485
Konjskega hlapca
zanesljivega, treznega in pridnega, z nastopom 1. Beptem-bra t. 1. apretme ..Sadjereja Karollnln dvor" v Ptuju, kamor naj proallel svoje dopiso naslovijo.	8215
Knjigovodja - kore-spondent
slov., nem. ln brv., samostojen. z dolgoletno prakso. 15če nnnjeAčenlo v Ljubliani. Prijazne prijavo pod ..Takoj" na upravo ..Jutra".	8F""
Ključavničar
Izučen, z najboljšimi sprl"e-J»ll, ISče službe pomočnika. btiHlopi lahko takoj. Cenjene ponudbe pod ..Vesten-močan" oi upravo ,,Jutra". S8?0
Mladenič
* vets razredi srednje Bole, zmožen slovenščine. nemS»l-»e in srbohrvaščine, želi stopiti v službo pri kakem podli, CenJ«ne ponudbe pod ..Pisarniška" na upravništvo
"Jutra".	3338
Mesto natakarice
tlfora ln sem pripravljeno Miti tudi lz mesta. Cenjene Ponudbe na upravo „Jutrn" Port ..Natakarica". S312
Učenca
poštenega, kl Ima vesolje do sedlarske obrti, sprejme takoj Josip Lenarčič, sedlar in tapetnih v Rakeku. 8510
Trgovski pomočnik
manufakturno stroke, fletaj-llet, z nalbolJSinil spričevali In voJoAM',e prost, teli pre-ment?! d(w"*<lj*nje mesto. Ponudbe z	pogoji prosi pod ,,Vesten St. 10.000" na upravo ..Jutra". 8484
Dama
blvSa drž. uradnica, vešča strojepisja, ISče mesu, kore-spondentlnje pri kakem več-Jem podjetju. Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Korespondeutinja". 84G0
Nova tračna žaga
(DandBilge) premer 70 cm, na električni pogon, težka 650 kg, se po zelo ugodni ceni proda. — Petor Kob.il, Kranj, Slovenija.	S510
Hiša
s prltlkllnaml Be radi preselitve ugodno takoj proda. — Vprašati J« v Sp. HudlnJI 45 pri Celju.	8230
Flavto
malo rabljeno, dobro ohranjeno, prodam za 500 Oin. Dobi se pri Joalp NovSak, LaSko.
8490
Krasno posestvo
40 oralov arondlrano, lopa lesa ob državni ccetl, pol urt od kolodvora, prostorna poslopja, električna naprava, Industrijski prostori, gostilna Itd., bogat Inventar, »e proda ali da v zakup. Vprašati pod ..Gotovina" na upr.
Jutra", Maribor.	7045
Fotografi, pozorl
Prodam takoj celokupni Inventar fotoatlijeja, ali posa-mezne predmete, radi odpoto-vunja. Eventualno eo lahko prevzame atelje. Ponudbe na upravo „Jutra" pod .Atellje'.
8503
Puch-motor
2 In pol HP. ln pomožni motorji znamke „Coekerell", trltctrt UP., ee po nizki ceni prodajo. — Avto-Florjan-Mč, Ljubljani.	«317
Zofa in nova peresnica
za manJSo posteljo, so eeno proda. Kje, pove upravništvo „Jutra".	8295
Gospodična
veSča slovenščine ln nemfifil-no v govoru ln pisavi, Iti Jo morala kot zavedna Slovenka Iz družinskih In narodnostnih o.-l.ov zupuotitl Avstrijo, iftče službe kot liišna (bonne), varuhinja otrok ali pomočnica v gospodinjstvu pri bolj,M družini. Ponudbe pod ..Koro-Slca" na upravo ,,Jutra".
S529
Turbina
za malo množino vodo (20 cm - prem.) za večji strmec, popolnoma nova. ugodno naprodaj. Olka ltečica ob Pakl.
8223
Mizarsko orodje
kompletno, v uajboljSt-m sta nju. prodam Jako eeno, radi pomanjkanja prostora. — Naslov v upravi „Jutra". 8209
Pes doberman
Jalto lep, 2 leti star, pol dre-slran, naprodaj. — Marija Stcliwag, UrSlJln, Novo mesto 8-151
Zanesljiva gospodična
•H« Bltitbe na veleaelmu. — Cr. k* blagaJulSarka ali Vot P'od*ial!<e. Oovorl več Jezl-— Ocnjtroe ponudbe na "Mtivo ,„Tutra" pod SIfro ,.Zar.«»lji,»".	8297
Brivski pomočnik
«»mo prvovrsten, se taltr.J 'Prejme v delo pri Pr. No-'"■u T Mariboru. 82S0
Prodajalka
''učena t meSanl stroki, želi Pfemenlll službo. — Naslov Pov« uprav« ..Jutra" pod »Prodajalka 2S14". 8286
Državni uradnik
ffilad. Hem Izstopil lz službo. Sprejmem tako) povsod primerno privatno »lužbo. Naslov: 1, jden. Bloška potica S. ari Rakeku.	8273
Kot zanesljiva oseba
ISče primernega mesta prt poljubnem podjetju mlad, tr-govsko naobražen gospod, z znanjem slov., nem., srbohrv. lu rualrt. jezika ter Oletno prakso pri domači veletrgovini z vinom. — Najrajše v LJubljani, event. tudi v kakem drugem večjem mestu Jugoslavije. Cenjene Ponudbe pod ,,Nujno" na upravništvo ,.Jutra".	8220
Službe strojepiske
ln stentMtrnflpJo iSčeni kjerkoli, takoj aH pozneje, kot začetnica. — Absolvirnla sem Oorszdov trg. tečaj. Ponudite prosim na upravništvo ,Jutra' pod ,,Vestna".	8453
Pridnega učenca
Iz poštene rodbino, za trgovino nn deželi, čo mogoče že nekoliko vajenega, se sprejme takoj. Naslov v upravi ..Jutra".	8474
Več sedlarskih pomočnikov
■a sprejme takoj. Poizve se: Sv. Jakoba nahrožte St. 25.
1466
Koncesija
za trgovino z železulno ln meSanlm blngora se prav ugodno proda ali pa da v najem. — Ponudbe pod ..Koncesija" na upr. „Jutra". 2
ČPECimiTET£
B41AČA LMRED«&K«
Pozor lovci in hribolazci
Pooda se tokoj daljnogled Buft-Terluy 18 y. za 3000 Din Cesta na Loko 30. 8109
Kupim vsako množino
starih kakor pokvarjenih Ju-tastili vre5, po najviftllh dnevnih cenah. Istotako po-pravlium obrabljeno vrečo v najkrajšem Or.su ln po konkurenčnih conah. Peter Ko-' al, Kranj, Slovenija. I7.de->• iniea slauinlc ln Jutr»st.Hi vreč.	8151
Posestvo
10 oralov, obstoječe lz njiv ln travnikov, vue skupaj v lepem kraju, oddaljeno 10 minut od mesta, poleg tudi 2 orala gozda, a brez poslopja prodam. Na lopera izgledu pripravno za zidanje vile. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava „Jutra".
8345
VUa
na lepem kraju meeta, se
proda. — Ponudbo pod SIfro ..Ugodno stanovanjo" na upr. ,.Jutra".	8311
Žago
(veneclaner ali polnojarme-nik) v gozdnem kraju blizu železnice, kupim. — Naslov pove uprava „Jutra". 8302
Mirno sobo
s posebnim vhodom, ■ 1. ali 15. septembrom iflfiem. Ponudbe pod ,,6tov. 1923" na upravo „Jutra".	8495
Prijazno sobo
prazno, blizu Wolfove, Prešernove ali Selenburgovo ulice, llčem za takoj. Dam po-nojllo 25.000 Din brez obrentl za 1 leto. Ponudbo Je poslati pod ..Nlkolsburg" na upravo „Jutra".	8480
Stanovanje na deželi
1—2 sobi in kuhinja, se Ifičo, event. se vzame hlfia v najem aH se kupi. Kupi se tudi posestvo. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod fllfro ..Kremon-Cift".	8488
Mesečno sobo
v sredini mesta, eventuelno z zajtrkom, lftčeta dvo gospodični. Ponudbe pod ,.Snažno" na upravo ..Jutra". 8475
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom dobi oni, kl posodi 50.000 K za dobo 6 mesecev. Ponudbe pod SIfro l ..NuJno" na upravo ..Jutra' .
4418 I
Mizarsko delavnico
dobro urejeno, i vsom orodjem za fltlri pomočnike, bruz strojev, prodam po zelo ugodnih pogojih. Delavnica Jo na najbolj prometnem prostoru, srodl prometnega mesta. Ponudbo na upravo .Jutra' pod ..Mizarstvo".	8500
Tople poglede
naj vrne gospod, katerega Ime vo Že naslov, kl ga Jo v soboto zvečer v kavami Leon vzel. Na upravo Jutra pod ..TaJnoBt Balanse". 8-93
Hrt Mirodvorsld!
Prosim, oglasite se na naslov : Marija ZakraJfick, Praba, VI-nobrady, PStroSka 17. —S.— 8505
Hi8a z gostilno
ln trgovino, na Jako prometnem kraju na Štajerskem, ko po ugodni ceni proda radi družinskih razmer. VpraSa bo pri Alojziju Krajnčlč v Sevnici.	8513
Opremljeno sobo išče
301etnl, dobro sltuiranl gospod, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Mlrcn". 8263
Stanovanje
z 2—3 sobam! s prltlkllnaml, v stari ali novi biftl. oziroma vili, Iftčem. Plačam za več let naproj. — Ponudbe pod ,,Ravnatelj"' ua upr. „Jutr>".
?252
Stanovanje
z 2—3 sobami s prltlkllnaml, v stari aH novi hISI, oziroma vili, lSčem. Plačam dobro. -Ponudbo pod ..Ravnatelj" na upravo ..Jutra".	8252
Vinicijaner žago
dobro ohranjeno, Re rabljeno, kompletno, ua vodni pngon, kupim. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ftlfro ,,Vin!HJa-nar i«ga"	»0!<3
Pletarni stroj št. 8
stari, dobro ohranjen, se ISče. Naslov .Tanko llnnr.nn, Gornja Radgona, Orehovoc.
S-159
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, najraje kje v mestu, Išče soliden gospod. Ponudbe pod „Soba 1000" na upravo „Jutra".
8J72
Stanovanje
obstoječe Iz 1 sobo, kuhinjo in drvarnice, v sredini mesta, želi zamenjntl za večje, z dvema sobama s pvitiklinn-ml. po možnosti v bližini gl. kolodvora. — Selitveno stro-flke plačam ln tudi stanovanje dotlčnemu za eno leto naprej, eventualno dam tudi nagrado. — Naslov ko nahaja v upravi ,,Jutrai 8525
Delavnica
za čevljarsko obrt v mestu ali v okolici r.o Išče. Cenjeno dopiso na upravo ,,Jutra" pod ,TakoJ8en prevzem'. 8215
Stanovanje
Katorl hišni aH vilnl posestnik Je pripravljen starejši mirni dami dati stnno-vanje z 2—3 sobami ln kuhinjo, kl bi plačala stanarino za 4—6 let naprej. — Ponudbe pod filfro ,,4—6 let" na upravo ,,Jutra". 8335
1000 kron
nagrade plačam onemu, kl ml preskrbi čedno opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljema. Ponudbe pod ..Solldnoft" na upravo „Jutra".	82S3
Trgovsko hišo
s skladiščem, vrtom ln dve parceli gozda, z vsem Inventarjem In blagom, naha!a-Jočlm se v trgovini, prodam ali oddani v nal»*m. Poleg hiše so nahaja voda, kl bi se Jo lahko Izrabilo, tudi se na parcelah nahaja plodonosr.a ruda. Kupec so lahko takoj vseli. Cena 2*00 000 Din. -Vprašati pismeno na upravo „Jutra" nod ..Rudnik". 8240
Sobo išče
solrstnlk oksportno trrdko, s posehnlm vhodom, po možnosti v sredini mosta. — Ponudbe na uprato „ Jutra" pod ,,Export".	8520
Kot sostanovalca
z uporabo kuhinje vzame gospa zak-inskl par h voz otrok. Šivilja Ima prednost. — Ponudbe upravi „Jutra" ped ..Zakonski Dar".	8522
Išče delavnico
če mogoče VJo v mestu, podjeten obrtnik ta takoj aH v Jeseni. Pouudbe pod šifro ,.Soliden obrtnik" na upravo ..Jutra".	8175
Radi ženitve
Ifičo znanja 321otni Izobražen obrtnik, z dobro stalno službo, z gospodično aH vdovo do 28 let, čedne zunanjosti. — Prednost Imajo šiviljo aH uiudfstko. Dlskreclja zagotoviloma. Bomo resne ponudbe s »Hko. katera se vrne na po-•tmtnloo ,,Jutra" v Mariboru pod „fit. 1891".	8512
Zastavice, zalepke
srečolov ln »aljlro pofit« priporoča K. Tiiar, Ljubljana. *i	165
Posodim
100.000 Din na prvo vknjižbo, ali pa grem tudi sa kom-panjona s soudeležbo t dobra trgovino. Naslov v upravi ..Jutra".	81S8
Manufakturo v komisijo
Katera večja trgovina Je pripravljena razno manufakUir-no blago od 20 do 50 tleo* dinarjev proti Jamstvu in kratkorokem obračunu v novo prevzeto trgovino trgovcu na deželo v komisijo dati. — Ponudbo pod »Trgovina la gostilna" na upravo ..Jutra'' 8271
Za modesterijo
v Ljubljani, staro daiuskd modno poslovalnico, se 18čn za takojšnji nastop promožna kompanjonka. Predlogi pod ..Kompanjonka 1873" na upr ..Jutra".	8478
Mladenič
26 let star, sedaj uradnik, namefifien pri nokeiu večjem tnduatrljakem podjetju, želi ro*oRfta znanja z Izobraženo gospodično, noomadeževnuo preteklosti, od 18 do 24 let. Kventuelnl skupni mlhod v najkrojšom času v Ameriko. Cenjene ponudbe s sliko pod ,,Primorski jugoslovenskl na-cljonallat" na upravo Jutra. — Tajnost strogo diskretna!
8285
Mesar
mlajši, Inteligenten, s premoženjem. »e eprejmo v večj« podjetje kot družabnik. Do plse z navedbo kapitala poti ,,ProkaJovalec" na upravo „Jutra".	8507
Dobro hrano
Iščem za dve osebi. — Našlo* pove uprava ,,Jutra". 8477
Trgovina
na deželi, dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju, se odda v najem s celim Inventarjem, zelo ugodno zared« družinskih razmer. Ponudbe ood ,,Lokal" na upravo „Jutra".
8461
Trgovski lokal
na prometnem kraju, se odda v najem dotlčnemu, kl Je pripravljen plačati najemnino za 6 let naprej. Ponudbe Je vposlatl pod „6 let" na npr. ,,Jutra".	8480
Hotel
restavracija aH večja gostilna, ev. s kavnrno v mestu aH večjem kraju Jugoslavije, se prevzame na račun. Ponudbe pod .Dobra gospodinja' na upravo „Jutra,r. 8514
Lekarna se proda aH da r najom na dalmatinskem otoku. Ponudbo na: Bucehlch. Plnz/a 9. Ca-terina Nr. 4. III. nadstr.
8489
Resna ženitna ponudba.
Mladenič, star 30 let, prljot-no zunanjosti In blagega tna-čaja, v dobri službi, iščo dobro silulrano In Izobraženo I družico za življenja trnjevo ' pot. Samo resno ponudbo p sliko pod ,,2lvel zakon" na upravo ,,Jutra". Stroga tajnost zajamčena.	8581
Soudeležba
V trgovino na deželo se sprejme učenec ali učenka, kl se hoče Izučiti v trgovini mošnne stroke. Mlajša ali starejša oseba z 20 do 40 tisoč dinarji kapitala, z lo-piml obrestmi, prottlm stanovanjem ln hrano. Ponudbe pod ..Redka priložnost" na upravo „Jutra".	8273
Angleščino,
glasovlr ln nomšMno, kakor tudi lnitrukclje sa ljudske šole, daje fina srospodtfna. — Naslov pove uprava .Jutra*.
8200
Reprezentančni
paviljon
v krasnem stanju na ljubljanskem veles?Jrnu so odda v najom za razstavo. Na 'ov povo uprava ..Jutra". 3190
Tihi družabnik
ali druiabnlca s 20 do BO tisoč dinarji kapitala, se Išče k trgovini In gostilni na deželo. Zmožnost obrti nI pogoj, — Ponudbe pod „Vlsokl zaslužek" na upravo ,.Jutra" 7276
Zakaj tak uspeh?
Velikokrat nas vprnfiajo ln* serentl, zakaj Imajo •■ avuo ..Jutrovl" oglasi veliko večji urpeta kot oglasi drugol. — čisto naravno 1 ,, Jutro" Izhaja vsak dan okoli 15.000 izvodov. Vsi drugI slovenski list 1 zaostajajo v nakladi da leč za Jutrom". Velika razširjenost lista pa Jo edino merilo za vrednost oglasov. Odtod tudi tolik uspeh orln-sov v ,,Jutru". Ce kje, Ima oglas v „Jutru" siguren uspeh.	(1)
Kako naročiš
,,Mall oglas" ..Jutra" — ^ pismu napiši kdaj, kolikokrat ln knj želiš, da so tlaka kot Tvoj ,,MALI OGLAS". Za prvih 20 besod tega oglara moraš naprej poslati 5 Din, za vsako besedo od dvoiscl-i nnprej pa 50 par. Lahko plačaš tudi v znamkah, kl jih priložiš pismu. Dopisnico mesto pisma piši, čo po51Jc? Istočasno po položnici denar. Naslov ▼ vseh slučajih: Uprava ,,Jutra" v Ljubljani. Ker prihaja na ..Male oglase" ,.Jutra" navadno veMko ponudb, Ja najbolj pripravno, če navedeš v tvojem oglni.i natančen naslov, na katerega TI nnj pošiljajo ponudbe.
za trgovin« z mešanim bla-
K«7n v lopom. prometnem kraju na Spodnjem štaior-skem. Potreben kapital 25 do 60.000 dinarjor, proti visokim obrestim, oz. prostemu stanovanju in oskrbi. Drn-žabnik(ca) se lahko izuči trgovine. — Sprejmem tndi mannfaktnro v komisijo proti kratkorokemn obračano. — Točno ponudbe pod „lzredno ugodno" na Aloma Company, anončna družim v Ljubljani, Kongresni trg 3
03943680
Tržaško pismo
Ob koncu pasjih dni. — Največja srbska napaka. — Tržaški tisk. — Blkoborba.
Trst, 21. avgusta. Na koncu pasjih dni smo, toda vkljub (icvihli, kl jo v soboto ponoči razsajala. In vzllc dežju, ki se je povrnil v nedeljo zvečer, imamo zopet vročino, da se človeku jezik priicpija na nebo. Pasji dnevi se podaljšujejo kar sami ob sebi, na idišpet* vsem pratikarjem.
In s pasjimi dnevi raste pasjednevna — literatura.
Govoril sem te dni z znancem, faSi-s!om. Mož je Toskanec, ie služil v Italijanski vojski ves čas vojne in le bil odpuščen kot stotnik. Fašist je od vsega začetka, a ue sodeluje aktivno, ker mu ne dopuščajo takega sodelovanja njegovi vsakdanji posli. Razpravljala sva o marsičem, tudi o razmerah v Jugoslaviji, o Radlču in Pašiču, hi bilo bi predolgo, če bl hotel povedati tudi le majhen del vsega onega, kar mi Je dejal. Zabeležim na| morda le to, da Radiču in •njegovemu pokretu« niti oddaleč nI pripisoval tistega pomena, kakor mu ga pripisuje marsikateri Ljubljančan. Zabeležbe vredno pa |c gotovo njegovo mnenje, da so Srbi storili največjo napako leta 1918., ko niso kratkomalo okupirali vsega avstro-ogrskega Jugos 1 ov enskega ozemlja, ki Je imelo pripasti n j 1 m kot zmagovalcem. Ce bl
bili storili tako, do česar so Imeli polno pravico, bl bilo sicer tupatam morda kol&ortoliko nezadovoljstva, tupatam bl bilo morda tudi nekoliko zacvililo In zaškripalo v prvih časih, ali danos, po petih letih, bi bil mir in red In o kakem «radičcvstvu» in podobnih pokretih bl nc bilo niti sledu.
V nadaljnjem pa sva prešla na naše domače tržaške stvari, na tržaški tisk. «Era Nuova» Je izdihnila vsled pomanjkanja vodilne misli ln gonilne sile, to se pravi, da list nt imel krepko začrtanega programa in Je plaval v vseh mogočih vodah, kar Je na eni strani odbijalo čita-teljstvo, na drugI pa do zadnje stotinke izčrpalo blagajno izdajateljskega konsor-cija. Ostal Je lc še njen priveseik «La Sera«, desetstotinski vočemik, ki živi od senzacijonalno prirejenih, kolikor mogoče debelo tiskanih, po ljubljanskih listih posnetih «esealkaesovk» (Italijan namreč ne Izgovarja naše »varstvene znamke« SHS tako kakor ini — esliaes —, temveč po svoje: «cs» — esse, «h» — acca; torej «esse-acca-esse») ter od umorov, samomorov, vlomov, tatvin, nesreč In drugih takih lepili stvari, ki «gredo na žlvce». Listič ie brez pomena, a živi ln bo živel, ker Tržačan kupuje tržaški list le zaradi «kronake» In kvečjemu še zaradi »tnalih oglasov«. Co hoče čltatl »politiko«, si kupi kak večji Ust »Iz kraljevine«, morda milanski »Corriere della Sera«, če je navdahnjen kollkortollko »opozicijonal-no», drugače pa ka£c rimski <11 Glornale d' Italia« ali bolonjski <11 Rcsto del Car-iino«. Glavno fašistovsko glasilo <11 Po-
poio <T Italia« Ima o Trstu mato bralcev, kakor se tudi domači <11 Popoio di Trie-ste« vkljub vsesplošni lašistovski premoči nikakor no more udomačiti mod ljudstvom.
Prav posebna prikazen na tiskovnem nebu pa Je tržaški <Piccolo», «H piit dif-fuso», najrazširjenejšl tržaški list. Izhaja trikrat na dan. Zjutraj ga kupujejo zaradi malih oglasov, opoldansko Izdajo zaradi športnih In trgovinskih vesti, večerno pa zaradi senzacij. Nihče ga ne mara, a vendar ga vse kupuje, vse ga proklinja, a vendar vsakdo oglaša v nJem, fašisti ga črte kot brceznačajnega vetrnjaka, kl obrača plašč po vetru. <Popolo« ga vsakokrat pošteno brcne, a <Piccolo» molči ali pa kvečjemu odgovori s kakim novim, vedno globljim po-klonom Mussollnlju In lašlzmu. Kaj mu hočeš? »Aniibia che laceva i' Irrcdentlsta a Roma e 1'austrlacante a Vienna« ^dvoživka, kl se Jc delala lrcdentlsta v Rimu, na Dunaju pa avstrijakanta) ga Je te dni imenovala tukajšnja socijalistlška <L'U-nitcl socialista«. In vendar jc <Plccolo» danes edini tržaški list, kl <izhaja«, in kl Je poleg <Popola«, ki ga vzdržuje lašizem, in brezpomembno <Sere» edini Italijanski dnevnik v Trstu. Uradni <Osservatore Triestino« (139. letnik!) ne prihaja v poštev.
Priznati pa Je treba, da ga ni lista, kl bi se tako znal prilegati vsem mogočim nagonom mase, kakor ravno »Plcccdo«. In to mu Je tem lažje, ker Je on sam vzgojil tržaško maso v tem pogledu. Saj je začel svojo življenje med branjevkanti na trgu,
Katerim Te <per un solfio« na aveh majhnih straneh pripovedoval najnovejše dogodke s staToinestne <Rcnc», vmes pa zinil tudi kako kolikor toliko iredentl-stlčno pobarvano, da si je pridobil za narodne ideale vedno navdušeno mladino. In masa se Je privadila taki vsakdanji hTani in <kšcft» je vzcvcl.
Letos nam <PlccoIo» sicer nI nudil morske kače ln drugih takih običajnih plodov Tazžarjene pasjednevne domišljije, zato pa ie tem temeljiteje delal v <cse-akaesarstvu«, pri čemer mu seveda prav nič ne dela zgage dejstvo, da danes pre-klicuje, kar je snoči razbobnjeval kot svetovno važen dogodek. Paritetlčiia komisija, reško vprašanje, Pašičevo in Nin-čičevo potovanje, Radičev beg, »Vulkan«, tihotapljenje orožja v Jugoslavijo Itd.; kdo bi naštel vse senzacije, s katerimi Je krmli svoje od vročine gagajoče tržaške bralce, kl mu verjamejo In ne verjamejo, pa vendar čltajo in se potem, ko pride preklic, tolažijo: »Malorsiga, sapevo za che no pol esser vero!« (Vrag ga vzemi, saj sein vedel, da ne more biti res!«)
Dogodilo pa se Je te dni, da Je <11 plu dllfuso« zašel v veliko nepriliko. Pasji dnevi so namreč prinesli v Trst nekaj novega — špansko bikoborbo. Monlebel-sko dirkališče so preuredili v pravcato sevilsko <areno« In tamkaj sedaj španski toreadorski junaki razkazujejo svojo hrabrost v boiu z biki, katerim Je očividno prav tako malo do te <zabave», kakor TTŽačanom, ki so navdušeni za kri v «mulcah» (krvavih klobasah), ne pa na zabavišču, in menijo, da Je mestna klav-
nica boTl primeren kraj za ubljajijo bl. kov kot pa montcbclsko dirkališče. Vsa tržaška Javnost, ki Je do grla sita raznih krvavih prizorov, ki so se odigrali v zadnjih letih po Trstu, odločno odklanja take »barbarsko« zabavo, ln v nekem tukaj, šnjem listu som čltal Rossinijev Izrek, da le »Španska preprečuje Italiji, da bi bila zadnja dežela na svetu«, z dodatkom, da Je uvajanje bikoborbe v Italiji prav. cato nasilje na značaj ljudstva. In biko. borba se uvaja nekako pod patronanco satnlh vladnih krogov. Težaven položaj za — »Piccolo«. AH naj hvali In priporo-ča, kar vsa domača Javnost odklanja, ali naj graja, kar uživa naklonjenost vlada, jočih veličin?! O, pa se le lepo izvlekel iz zagate: nit! besedice o moralni strani bikoborbe, sama čista kronika, kako Je nastopila »kvadrilla«, 'kako ta, kako oni, a ogorčenje gledalcev zaradi mučenjs slabo zabodene živali Je prešel s kratko pripomblco. In nič bobnanja. Brez zamers na desno In levo. Kdor zna, pa zna! In Tržačan hitro pozablja.
Tako bodo minuli pasji dnevi In i njimi vse, kar so nam prinesli, dobro ln slabo, resnica in laž. Ostala pa nam bo zavest, da Ima Trst ncfcaj, kar mu ostane neizpremenjeno In nelrpremcnljivo, In to Je v besedi in dejanju, v duhu in preprl. čanju večno premenijlvl — <Plccolo».
A. Ekar.
Darujte za Dijaške kuhinje in podpirajte revne in pridne dijake!
Ne smete opustiti,
ne da bi posetili
IH6ER
oddelek št. 154 na ljubljanskem velesejmn.
Otvoritev gostilne „pri Lozarju".
Slav. občinstvu vljudno naznanjava, da bodeva otvorila dn« 23. avgusta t L ob šestih popoldne občeznano
gostilno ji Lozarju" v Rožni »liti IS.
Točila se bodo pristna vina. — Prvovrstna kuhinja. — Senčnat vrt
Za mnogobrojni obisk se priporočava 4340	J. in P. Dolfiak.
'■-?fjfff
U ,9»® (S IS (S
Zaloga "" samoprodaja
L BARAGA,
Šelenburgova ulica 6/1.
LJUBLJANA.
Med. oniv. ir. 110111
specialist za bolezni na mehurju, ledvicah in sploino kirurgijo, ss Je po večletni specializaciji na urologlfino-klrurgl5nl univerzitetni kliniki prof. Hochencgga na Dunaju nastanil v LJubljani In ordinira na Sv. Petra cesta itev, 26 od 10. do II. ure dopoldne In od 2. do 3. ure popoldne.
Hranilnica v Ia] atomern
proda takoj eno svojih
enonastropnih hiš, «27
katere atoje v središču Ljutomer ln ao pripravne za vaako trgovino, oziroma ved jI obrt, pod n godnimi plačilnimi pogoji. Cenapo dogovora.
AND. JAKIL
tovarna kož in čevljev, d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh bojah, govejega boksa in rjave kravine.
Solidno delo!	Znižane oenel
<>« Krasno
posestvo,
sestoječo lz 10 oralov, polje in gozd, t bližini kolodvora
naprodaj.
Voč se izve pri IVANU PAHČIČU, Loiaika vaa, Poljčane.
začasno ne ordinira.
Zahtevajte
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
»JUTRO"
STROJNIKA,
kl je obenem bpuaač, rabimo za takojSnji nastop. Stanovanj« prosto. Navesti Je dosedanje službovanje In zahtevano plačo.
Dynamo In elektromotor 3'/« ■ B H P se kupi ravno tam.
Kulovec i drug, parna žaga
Strala na Dolenjskem. 4312
Oklic. 4298
Ka predlog tvrdke „Tovarna pohištva ln leana trgovina Vlntgar v Gorjah nad Bledom, drntba s omejeno zavezo" po poslovodjih Franu Golobu, tovarnarju v Ljubljani, in Antonu Jeleneo na Bledu, koje zastopa notar Andrej Kuhar v Ljubljani, ee bodo po sklepu okrajnega sodišča v Radovljici z due 17. avgusta 1923, Ne I. 676/23—1, tej družbi lastna zemljišča vlož. štov. 33, 32 in 83 kat. občine Podhom z restavracijskim in tovarniškem poslopjem v Vintgarja in vlož. štev, 88 in 271 kat. občine Spol Gorje z vso pritiklino, z vso tovarniško in ioduitrijsko napravo, z vsem restavracijskim inventarjem in z vsemi premičninami prodala potom
prostovoljne javne dražbe,
ki se vrši na licu mesta v tovarniškem poslopjn T Vintgarju
g peteh dne 17. septembra I9Z3 ob II. ari dop.
Izklicna cena dva milijona Sin, pod to ceno se ne proda.
Vadij Din 200.000— je založiti pred začetkom dražbe. Najvišji ponudek pa je v celoti izplačati naj-kesneje 46 dan po izvršeni dražbi na roki sodnega komisarja, odnosno založiti pri zanesljivem ljubljanskem hranilnem ali bančnem zarodu.
Zastavne pravice na zemljiščih vknjiženih upnikov niso v tem tangirane.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sodnem komisarju in tadi pri notarju Andreju Kuharju v Ljubljani.
V Radovljici, due 18. avgusta 1923.
Alojzij Fegan, notar kot sodai komisar.
VAŽNO ZA INDUSTRIJCE
MMffliia
JN j
min
TRGOVCE, KI DELAJO REKLAMO POTOM PLAKATOV
Na letošnjem ..LJUBLJANSKEM VELESEJMU" postavimo
SPECIJALNE REKLAMNE STOŽIRJE
na katere bodo lepljeni v prvi vrsti same lepaki, 95 cm visoki In 63 cm ilrokl. Vsled tega vabim« vse Interesente, da si nemudoma zaslgurajo prostore, ker Je itevllo Istih omejeno.
...........	Naročila naslovite samo na ——————
ALOMA CCMPANY, anončna In reklamna d. z o. z.
LJUBLJANA, Kongresni trg 3.	4834
II
4829
(2 postelj, 2 omar, 2 nočnih omaric in psyche) ceno
naprodaj.
Naslov pove upravništvo ,Jutra'.
M samo razstavljale?, ampak luffl Ad trgovci, hI ne razstavno, naj
V LASTNEM INTERESU
tantrajo v ofldjefaiem
SEJMSKEM KATALOGU
M izida • prflDd »Ljubljanskega vele-Sejma r več tisoč Izvodih. Jugoslovcn-Alm tn Inozemskim trgovcem na stntt ta katalog samo kot vodnik, ampak tudi kot najbolj zanesljiv adresar, kl Ima trajno vrednost. Zato ne odlagajte
NAROČITE
prtffltfen oglas, osobito ke* je prvi del
k V tista.
	
	
Odda se takoj
stanovanje
2 sobi ln kuhinja v sredini Ljubljane
kl plača najemnino par let naprej. — Ponadbe z navedbo, sa koliko let, ae plača na Aloma Oompany, anončno ekspedloljo v Ljubljani pod „PAR LET NAPEEJ", 4322




Knjige za mladino:
Fr. Milčinski:
Zgodba kraljeviča Marka.
Vez. Din 18-—, po pošti Din 1-60 več. J.Šorli: Čirimurci. Povest s slikami. Broš. Din 20'—, voz. Din 25'— po poŠti Din 1-60 več.
Fr.UilčinBki:
Tolovaj Mataj. Pravljica ■ slikami. II. natis. Cena broš. Din 18' | , vez. Din 25'—, po pošti Din 1-60 več.
J.Šorli: Bob »"? Tedi. Dva nengnanca. Povest s slikami. Broš. Din 12-—, vez. Din 18'—, po pošti Din 1'26 več.
J. Waschtetova: Pravljice, z večbarvnimi slikami. Vez. Din 22'—, po pošti Din l'2$več. Čika Jova:
Pisani oblaki.
Vez. Din 14'—, po poŠti Din l'25ve! Čika Jova: Kalamandarija.
Vez. Din 12-—, po pošti Din 1'— več.
Vse te knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrug*
v Ljubljani, PreSernova ulica štev. 54

Domače vesli
MORALA.
HI ravno v ospredju zanimanja. Pred dvema letoma so jo rešili iu dušo Eve-]ine v Narodnem gledališču. Potem jo morala spala. Zbudila se je zopet sedaj, morda radi bližajočoga se katoliškega sejma.
Gospod Remec jo bil Bvoječasno poverjenik deželne vlade v Ljubljani. So-veda SLS. Dobro je opremil svojo tvornico na Homcu, s pomočjo materija!? demobilizacijske komisije, pri kateri je kupil na primer avtomobil za 10.000 K, reci dva in pol tisoča dinarjev. Takšni gospodje imajo seveda bolj fin smisel za moralo. S tem avtomobilom se je gosp. Remec pripeljal jni dan na Bled. Pot ga je vodila po neki aleji, kjor poseda tudi profesor Lorger, mož z risalnim in menda tudi povečevalnim aparatom. Ta nedolžni izumitelj in risar razstavlja sicer v ljubljanskem Tivoliju ob železnični progi in ima napise, da so njegovi aparati potrebni tudi za vojaško špijonažo in sploh. Včasih pa preriše kakšno razglednico, v povečani obliki, žensko ili konjsko glavo ali karkoli. V blejski aleji je tudi tako razstavil kopijo razglednice, ženski akt, namreč glavo in adnekse do visoko nad popkom. Nič posebnega, nič zanimivega, nič umetniškega, pa tudi nič pokvarjenega ali kvarnega, še najmanj pornografksega.
Moralni gosp. Remec pa se je raz-dražil nad risbo in jo v sveti jezi raztrgal. Pritožil se je tudi blejskemu županu in »Slovenec« je napisal ogorčeno notico, iz katere bi moral »braveo pometi, da se je pripetilo kaj zelo hudega . . .
Pomirite se, vsi Blejčani in gostje, Remec je na straži in še več katoliških mož in kranjska morala je trdna in Vrata Peklenska je ne bodo premagala. Redka galerija »Mukerjev« se širi. Naš škof se je blamirai pri nedolžni Zajčevi muzi na Prešernovem spomeniku, Remec pa nad Lorgerjevo povečano razglednico. Kljub nagim pr-som ene kamenite in ene papirnate device pa še stojijo i Ljubljana i Bled i Homec
Plesalka Anita Berber, ki je iz drugačnega materijala in ki se je rada kazala čisto bosa od glavo do pet, je izgnana z Bleda, čeprav se zanjo klerikalci niso zanimali, pa ne radi svoje nagote, marveč ker je s svojim psom, pasjim bičem in ekscentričnim, t. j. prismojenim obnašanjem vzbujala neljubo pozornost.
de, pridobljene s tisoč rokami na polju industrije in obrti. Ker jo obisk iz tujih krajev prijavljen v tako visokem številu, da so dosedaj razpoložljiva prenočišča že prezasedena, prosimo vse zavedne ljubljanske rodbine, da prepustijo za čas od 29. avgusta do 11. septembra 1923 vsa razpoložljiva prenočišča stanovanjskemu oddelku sejmskega urada in naj se napotijo ustmone in pismene prijave na naslov gospoda ravnatelja Dragotina šebeni-ka, mestni magistrat. Ljubljančani, iz-kažite gostoljubnost našim gostom!
*	Rusi v naši vojski. Kakor znano, se nahaja v Sarajevu ruski kadetski korpus, ki se je pred boljševiki umaknil v Jugoslavijo. Naša vlada je sklenila, da morejo gojenci to šole po re-dovito položenem izpitu biti sprejeti v našo armado.
*	Uspeh naše avljatlke. V mostar-skih vojnih aeroplanskih delavnicah bo v kratkem dovršen že drugi vojni aeroplan, ki se izdeluje po navodilih kapitana - pilota Nik. Miletiča. Prvi aeroplan je pokazal pri prvem poletu zelo lepe rezultate.
*	Srednješolski študij v inozemstvu. Kakor razglaša ministrstvo prosvete, ne smejo naši državljani obiskovati srednjih šol v inozemstvu, ker bi se jim sicer ne priznala spričevala. V posebnih slučajih more dovoljenje za obiskovanje srednjih šol v inozemstvu podeliti le minister prosvete.
*	Zamenjava kron v tretji coni. Vlada je sklenila, da se zamenjajo avstrijsko krone v t. zv. tretji coni v Dalmaciji, ki je najdalje ostala pod italijansko okupacijo. Zamena se bo izvršila v naslednjem sorazmerju: do 10.000 K po 1:4, do 25.000 K po 1: 6, do 100.000 kron po 1:8, do 200.000 K po 1:10, do 500.000 K po 1:12 in čez pol milijona kron po 1:16. Za zamenjavo bo potrebno okoli 20 milijonov dinarjev.
*	Plovitba na Jadranu. Kakor poročajo iz Sušaka, je »Jadranska plovitba« dne IG. t. m. vzpostavila brzoplov no progo Split - Metkovič s parobro-dom »Sušak«, ki odhaja iz Splita vsak torek, četrtek in soboto, a iz Metkovi-ča vsako sredo, petek in nedeljo — v obeh smereh ob 7. zjutraj. Društvo za tujski promet poroča, da otvori »Jadranska plovitba« dno 23. t. m. progo Bakar - Gruž. Parobrod »Kosovo« odhaja iz Bakra vsak četrtek in nedeljo ob 18. uri.
*	Monopolski dohodki. Dohodki mo-nopolskih izdelkov v mesecu maju so
Toda Anita Berber je bila povsodi | znašali na ozemlju predvojne Srbije
plakatirana kot atrakcija, Lorgerjeva »dama v ničemer«, (pa še to niti do pasu), — ni atrakcija. In vendar takšno razburjenje? Kaj pa dame, ki se kopajo v vodi? Ali so bolj »pornografske« kakor Lorgerjeva razglednica, ali manj? O ti ubogi Remec ti! Očividno ne sme v blojsko, niti v ljubljansko mestno kopališče. Je pa že trapi-stovski pater Serafin na boljšem, ki je te dni in noči na evbarističnem kongresu v Zagrebu zapravil v nežni družbi 35.000 Din, ki jih je skupil za prodani 'rapistovski sir.
Da ne bodo radikalci mislili, da sem tos umrl, naj se spomnim tudi njih, ko že govorim o morali. Pri tem pa puščam ob strani veseli ples gosp. Ja-njiča, — ima vremena! To pot se 6pomnim drugega in vočjega radikala, gospodina Tiče Popoviča, bivšega pomočnika ministra inostranih del in sedaj našega dunajskega poslanika, ki se tudi na Dunaju obnaša kot pravi radikal, t. j. zelo — nevtralen napram sosedom. Na počitnice je ta gospod diplomat I. klase prišel v Rogaško Slatino. Tu je 22. t. m. igral kazensko za-branjeno hazardno igro »macao«, in sicer z — restavracijskim »oberom« Ilijo Rakičom in z nekim Rapaičein. Olupila sta ga pri igri za 350.000 Din, on pa je telefoniral po policijo — v Zagreb. Prišli so z avtom, aretirali Rapaiča in ga pripeljali v zagrebške zapore, Ilija Rakič je pa z denarjem ušel ln tudi Tiče Popoviča niso zaprli.
M. A. C.
*
*	Slavnostna razsvetljava na Bledu.
Povodom rojstnega dne rumunskega kralja Ferdinanda bo danes dno 23.
m. na Bledu slavnostna razsvetljava. ^ * Francoski poslanik v Ljubljani. Francoski poslanik na našem dvoru, Clement Simon, je na svojem službenem potovanju prispel predvčerajšnjim v Ljubljano. Obiskal je velikega župana, Čercle fran^aise, narodni muzej in razne druge kulturne ustanove. Včeraj je poslanik sprejel na francoskem konzulatu tukajšnjo francosko kolonijo.
*	Čehoslovaki ob našem Jadranu.
Društvo »Socijalna skrb državnih nameščencev češkoslovaške republike v 1'ragi« je nedavno kupilo dvorec Sv. Jurij na otoku Visu. Dvorec so bo preuredil v stalno klimatično postajo, kamor bodo prihajali otroci članov omenjenega društva na oddih in zdravljenje.
*	Meščanstvu mesta Ljubljane. Pre Jeli smo: III. ljubljanski vzorčni vele-sejem se bo vršil letos v izredno veli-
67,576.310-16 Din, v pokrajinah Izven Srbije pa 126,287.857-04 Din.
*	Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Stepa-nji vasi, 35 let star, g. Ivan Anžič, sin uglednega narodnega posestnika g. Antona Anžiča. Pogreb bo jutri, v petek, ob
18.	uri v Štepanji vasi. Sožalje! — Dne
19.	t. m. je nepričakovano na srčni kapi preminul v trgovskih in lovskih krogih dobro znani trgovec v Šoštanju, Adolf Orel. Pokojnik je užival med meščani in kmeti splošno zaupanje. Nad 20 let je bil tudi član okrajnega zastopa in se je redno udeleževal vseh sej. N. v m. p. I — V Idriji je pretekli teden umrl g. France Podobnik. Bil je prijeten družabnik in vrl narodnjak. N. v m. p. I
*	Solnčni mrk. Letos bo 10. septembra popoln solnčni mrk. ' idel se bo najbolje v Mehiki, kamor Je že odšlo okoli 10 ekspedicij, ki jih je pripravila Amerika za proučavanje mrka. V bližini solnca se bo nahajalo takrat okoli 80 zvezd.
*	Iz državne službo. Trajn„ ou upokojeni naslednji državni uslužbenci: Mara Mohorko, učiteljica na gospodinjski šoli v Celju ter Josip Medved, Franc Puc in Anton Volkar —■ vsi poštni nameščenci v Ljubljani.
*	Dostava poštnih pošiljk v Studi pošta Domžale. Dne 16. avgusta je pričel dostavljati krajevni pismoioša pošle Domžale poštne pošiljke tudi v vas Studa. V ožji dostavni okoliš pošte Domžale spadajo sedaj vasi: Zg. Domžale, Sp. Domžale Studa, Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Stob in graščina Groblje. V Studi se dostavlja razen ob nedeljah vsak dan po enkrat, v drugih vaseh pa po dvakrat na dan.
*	Mednarodni visokošolski tečaji na Dunaju. Od 11. do 28. septembra se vrše na Dunaju mednarodni visokošolski tečaji, prirejeni od anglef'-ega in avstrijskega komiteja, s predavanji narodnega gospodarstva, politike, sociologije, zgodovine, prava, filozofije, literature in umetnosti. Rrzen dunajskih visokošolskih profesorjev bodo predavali tudi profesorji iz Anglije, Nemčije, Jugoslavije, Bolgnrije, Poljske, Ogrske, Švice in Češkoslovaške. Natančnejša pojasnila dajeta rektorat ljubljanske univerze in avstrijski konzulat v Ljubljani. Za jugoslovanske državljane stane udeležba s približno 25 predavalnimi urami inkluzivno potov ije, stanovanje in oskrba okoli 1200 Din. Vsa podrobna pojasnila so dobo pri tajništvu mednarodnih visokošolskih tečajev na Dunaju IX., Boltzmanngasse 16.
*	Izseljoniški komisarijat t Zagrebu objavlja: Konzulat SHS. v Limi (Peru) sporoča, da dobiva v zadnjem času iz naših krajev veliko število nepravilno sestavljenih in nelegaliziranih prošenj, v katerih
ulica IS), ki jim bo dal vsa potrebna navodila ter poslal potrebne tiskovine, da bodo mogli čimprej doseči rešitev svojih prošenj.
*	Imenovanje prolesorjer na srednjih
šolah. Za profesorje s stalnim službenim mestom so imenovani: na I. drž. gimnaziji v Ljubljani Fran Gnezda, Fran Kapus ln Josip Osana, na realni gimnaziji v Ljubljani Fran Pavli?, Ivan Skerlj in dr. Josip Lovrončič; na III. gimnaziji v Ljubljani: Fran Ferjan, Ivan Dolenc, Fran ICobal, dr. Josip Jloncej, dr. Maks Monto in dr. Dragan Šanda; na drž. gimnaziji v Kranju: Adolf Ivančič in Zivojin Milo-savljevič; na drž. realni gimnaziji v Kočevju Ivan Siveo in Ignac Voštar; na drž. gimnaziji v Mariboru dr. Janko G laser, Jakob Cimorman ln Adolf Vales; na realni gimnaziji v Murski Soboti Rudolf Pregelj; na drl realki v Ljubljani Andrej Verbič in na drž. realki v Mariboru Viktor Cotič in Fran Ravnikar.
•	Nor idravnik v Ljubljani. Na Sv. Petra cesti St. 26 v Ljubljani je otvoril svojo zdravniško prakso večletni zdravnik na urološko-kirurgični kliniki profesor hochenegga na Dunaju, g. dr. Ludovik Zalar, specijalist za bolezni na ledvicah iu mehurju in sploh za vse bolezni uro-genitnlnega sitema. Opozarjamo na današnji oglas.
Zahvala Borisa Putjato. Ob svoji težki bolezni sem prejel iz Slovenije toliko osebnih obiskov, pisem od znancev in neznancev, telefonskih in brzojavnih pozdravov ter vprašanj po svojem počutku, da mi je nemogoče, se vsakomur zahvaliti za te izredne dokaze simpatije, ki so me ganili tem globje, ker tolikega prijateljskega zanimanja za svojo osebo pač nisem pričakoval. Nemogoče »e mi je zahvaliti vsem in vsakomur. Zato se poslužujem ljubeznivosti slovenskega časnikarstva, kličoč tem potom vsem: Najsrčnejša Vam hvala 1 Sedaj sem iz nevarnosti in smem upati, da bom že kmalu po začetku sezone mogel izkazati bratskim Slovencem, kl sem jih vzljubil kot svojce in našel med njimi resnično drugo domovino, svojo zahvalo, tznova okrepljen, tudi s svojim zopetnim umetniškim delom na odru. Nevenljiva, najlskrenejša hvaležnost me pa preveva tudi do mojih zdravnikov, predvsem do g. dr. Lorgerja radi njegove preizvrstne diagnoze, ki Je šele razjasnila pravo vzroke mojega dolgega zagonetnega hiranja. In ravnotako do gospoda Cerniča, ki me Je s svojo sijajno operacijo kamena rešil žalostnega pogina Čutim, kako mi zopet ras t o moči telesa in duha, kako se mi krepi volja. Ta volja pa se osredotoča v tem, da hočem ostati zvest slovenskemu narodnemu odru vsem svojim talentom in z vso vnomo. Zapustil bi ga le še — če bi mi Slovenci kdaj rekli: <Siti smo te, brate, le pojdl>. Maribor, v bolnici, sredi avgusta 1923.
Boris Putjata.
*	Usmiljenim srcem. Mladenič, ki je vsled vojaške obveznosti moral zapustiti državno službo in se je sedaj vrnil od vojakov, bi sprejel rad kako pisarniško mesto. Je brez staršev, brez sredstev, brez stanovanja, brez hrane — popolnoma na cesti. Kdor bi ga sprejel v službo, naj javi na naslov: Olga Zorn, Sodna ulica 26-IIL, pri obitelji Matkovič, Maribor.
*	Znižane roznino obiskovalcem ljubljanskega veiesejma. Da preprečimo ne-priiike, sporočamo, da imajo posetniki III. veiesejma na progi Maribor-Ljub-ljana in Rakek-Ljubljana 50 odstot. popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih, ker je to vsled prenapolnjenosti brzovlakov v lokalnem prometu in vsled pomanjkanja vagonov tehnično neiz\ „dljivo. Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač nI potreba uporabljati brzih vozov. Poleg 50 odstot. popusta na vseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja isti popust za direktne brzovlake na progi Djevdjelija-Beo-grad-Ljubljana, torej na južni železnici od Zagreba do Ljubljane brzovlaka št. 13 in 14.
*	Celjski vodovod. Ker se pogosto dogaja, da lastniki hiš, ki imajo v svojih poslopjih vodovodne zapornice, samolast-no zapirajo vodovod, tako da stranko nimajo vode, razglaša celjski mestni magistrat, da hišnim lastnikom ni dovoljeno, samolastno zapirati, odnosno odpirati vodovodnih zapornic. V slučaju pritožbe se bo proti krivcem najstrožje postopalo.
*	Pobiranjo najemninskega vinarja t Ptuju. Pokrajinska uprava ze Slovenijo je dovolila mestni občini ptujski, da sme pobirati v letu 1923. najemninski vinar v izmeri 15 odstot. uradno ugotovljene povprečne najemnine, ki tvori osnovo za odmero hišne najmarine za davčno dvo-letje 1923.-24. po odbitku 200 Din. Najemnino do vštetih 200 Din so proste najemnin skega vinarja.
*	Za ono, ki potujejo v inozemstvo. Naši državljani, ki potujejo z našimi pravilnimi potnimi listi v inozemstvo, smejo vzeti s seboj: v Švico 3000 francoskih frankov in 1000 Din; v Italijo 3000 lir in 1000 Din; v Češkoslovaško 3000 češkoslovaških kron in 1000 Din; v Francijo in Anglijo 3000 francoskih frankov in 1000 Din; V Nemčijo, Madžarsko, Poljsko, Rumunijo in Bolgarijo pa v valuti omenjenih držav 8000 Din in 1000 Din
naši valuti.
so ugotoviti, rta datira narkolag lz tretjega stoletja po Kristusu. Sarkofag jo bil prazen. Domneva se, da so ga neznanci pred časom okradli.
* Korupcija na mestnem magistratu v Ljubljani. Ljubljanska mestna občina je, kakor znano, zidala z velikimi stroški tri stanovanjsko hiše, kl so bile namenjeno v prvi vrsti za uslužbence občine, ki so brez stanovanj. Gotovi sta žo dve hiši s približno 25 stanovanji. Toda občinski očetjo so sedaj kar nenadoma zatajili svojo ljubezen do uslužbencev in onih stotin ijudi, ki so brez stanovanj. Zato pa so se skoraj stepli med seboj za stanovanja. Cujte In strmite! V novih hišah, ki so bile zgrajene za občinske nameščence, je dobilo stanovanjo kar 6 občinskih svetovalcev, eden izmed njih pa je bil tako požrtvovalen, da je šel celo za hišnika. Gospodje občinski očetje hočejo v tem pač posnemati g. župana, kl jim je dal najlepši vzgled, ko si je priboril kot prvo zaslugo na županskem stolčku krasno stanovanje, obstoječe iz 6 sob in to zt dve osebi. Le tako naprej — slavna delovna zveza. V kratkem bomo prinesli še lepa por^ila iz rotovškega pašalika, n. pr. o raznih dijetah gg. občinski svetovalcev za nekatere nočne vožnjo, o oddaji bulfeta, o mestnem kopališču, o vplivu prelepih Vener na nekatere občinske svetovalce itd.
Stanovanjski škandal v Novem mestu. Iz Novega mesta nam poročajo: Dno 20. t. m. Je bil poštni sluga g. Ahlin sodno deložiran in postavljeno vse njegovo pohištvo na cesto, kjer sedaj kampira z ženo in 4 otroci. Kdor se za to zanima, naj se potrudi v Novo mesto, pa bo videl to sramoto na lastne oči. Ne mislimo so spuščati v podrobnosti, ugotavljamo samo dejstvo, ki je dovolj žalostno. Svetujemo pokrajinski upravi, naj ukaže novomeški stanovanjski oblasti temeljito revizijo vseh stanovanj in da se pri dodelitvi stanovanj ozira samo na domačine, pa bo kmalu koneo stanovanjsko mizerije.
*	Nerazumljivo postopanje južne železnice. Ravnateljstvo južne železnice je izdalo odlok, da se onim, ki o priliki zadnje protestne stavke niso delali, ne izplačajo prejemki za dotični dan. Stvar je popolnoma zgrešena glede stalnih nastnvljen-cev in uradnikov, kar se tiče delavstva s stalnimi prejemki pa neumestno, ker le podžiga strasti. Končno Je odlok tudi ne-socljalen. Zastopniki železničarskih organizacij so radi tega žo intervenirali pri ravnatelju, inž. g. Segi in dobili vtis, da se bo zadeva rešila ugodno. Kar se tiče militarizaclje železničarjev, se nam poroča, da so za sedaj odpuščeni Iz vojnegn obvezništva lo oni železničarji, ki niso stavkali. Čudovito! Zdaj bo osobje vsaj natančno vedelo, kdo je bil s stavko solidaren in kdo ne. Ministrstvo saobračaja je zahtevalo v zadnjem času od direkcijo južne železnice poročilo, kdo je zakrivil stavko. Kako neki, da še vedno ne ve, da jo pravi in edini krivec ravno prometno ministrstvo samo.
*	Is Cerknice nam poročajo: Prošlo soboto je udarila Btrela v skedenj Ivana Pe-trovčiča v Cerknici ter ga upepelila z veliko zalogo deželnih pridelkov vred. Skoda znaša okoli 250.000 Din, zavarovan pa je bil pogorelec le za 6000 Din. Z veliko požrtvovalnostjo so se pri tem požaru odlikovale požarne brambe iz Cerknice, Begunj, Rakeka in Dol. vasi. Posrečilo se jim je omejiti ogenj, da ni segel na cerkev in sosednjo hiše. Domneva se, da je strela švignila v skedenj s cerkvenega stolpa, ker ni strelovod izoliran. Zanimivo je tudi, da je menda istočasno kot v skedenj en del strele švignil v sosedno hišo. Tn strela je udarila skozi opeko ua strehi, skozi strop v sobo, odtod pa preko železnega omrežja na oknu na zemeljska tla, ne da bi upalila. — V Begunjih je zvonil plat zvona tamošnji župnik sam. Lepo od njega. Svetovali bi mu le, da naj ne nasprotuje toliko begunjski požarni brambi, ki se je pri cerkniškem požaru prav lepo izkazala, da bo moral, če doleti enako nesrečo njegovo župnišče, tudi sam gasiti. Cerkniškemu dekanu pa priporočamo, naj mesto politike uči vsaj svoje ljudi, da je treba danes zavarovanje zoper ogenj dvigniti, da ne bo več takih škod.
*	Hčerka pesnika Preradovifa v mariborski oblasti. <Jutro» je predvčerajšnjem poročalo, dn živita hčerki slavnega pesnika Preradovičn v veliki revščini na Dunaju. Iz Maribora nam poročajo, da se j nahaja baš sedaj ena teh hčerk na Zgor-!
Ogenj Be je hllro razširn ter upepelll tudi
sosedna poslopja. Cerkov in štiri hiše sa pogorele do tal. Skoda znaša približno 20 milijonov kron.
•	Morski pes ulovljen v Bakru. V Ba-kru so v ponedeljek zvečer ulovili ribiči v mreže, ki so bile nastavljene tunam, 4 metre dolgega in nad 700 kilogramov težkega morskega psa. Zverina jo zašla v bakarski zaliv ter so zapletla v mreže, katere je močno strgala, vendar so je ribičem končno posrečilo, potegniti nn suho redki plon. Ko so ribiči razparali morskega psa, so našli v njegovem želodcu med drugim vrečo, v kateri jo bila zašita mačka. Ker so ulovljeno ženko videli ribiči dan poprej v družbi morskega psa moškega spola, upajo, da bodo tudi njega kmalu dobili v svoje mreže.
•	Utopljenec v Blejskem Jezeru. Kakor smo svoječasno poročali, je dne 9. t. m. tovarniški dolaveo Josip Ilumer na Jesenicah Bpremil nekega Nemca na njegovo prošnjo iz Hrovatovo gostilne v Vintgar. Od takrat ul bilo več sledu za Humorjem. Sedaj se nam poroča, da so ga našli v Blejskem jezeru, vendar pa šo nI dogna-no, ali gre v tem slučaju za nesrečo ali samomor.
•	Samomor kraljevega gardista. V petek se jo ustrelil na Bledu neki vojak kraljevske garde iz strahu, ker je zaspal na straži.
•	Smrt r Vintgarju. Iz Blejske Dobrave so nam poroča, da je dne 19. t. m. padla tamkaj po neprevidnosti dveletna hČorkn tovarniškega delavca Smtda v Vintgar ir> utonila.
•	Železniški nezgodi. V bližini železniške postaje »Svetozar Miletič« jo tovorni vlak skočil iz tira. Eu vagon se je provrnit ter zdrčal navzdol po nasipu. Obrat jo bil za 12 ur ustavljen. Simplon Ekspres jo imel deset ur zamude. — Na železniški postaji v Subotici sta trčila skupaj dva vlaka, pri čemer Je bilo razbitih sedem vagonov. Ljudskih žrtev ni
•	Razno nezgode. Srečko Anžič, gimnazijec iz Vrhnjega pri Novem mestu, Je dno 19. t. m. padel tako nesrečno s kolesa, dn jo dobil težke notranjo poškod-
•	Madžarski častnik pobegnil t Jugoslavijo. Pri Dolnji Lendnvi so prijeli madžarskega častnika, ki je v popolni opremi prišel preko meje v Jugoslavijo. Zaslišan od naše oblasti je izjavil, da je pobegnil iz Madžarske iz političnih razlogov.
*	Rop na Pohorju. Pretekli teden sta šli od Sv. Boifenka proti Mariborski koči dvo Mariborčanki, ki sta zaostali za večjo družbo. Blizu Sv. Boifenka ju jo naenkrat napadel neznan fant in vzel Emi Lorger zlnto uro in zlato zapestnico. Orožnik Kramor iz Studenc pa jo že čez dva dni izsledil storilca 181ctnega Franca Veronika iz občino Pohorje. Fant jo najprej tajil, pri konfrontaciji pa sta ga dekleti spoznali, nakar je priznal rop ter povedal, kam je zakopal uro. Zakopano uro so res našli na označenem mestu, fanta pa izročili sodišču.
•	Vtihotapljen avtomobil. Carinama v Železnikih sporoča, da je bil te dni na cesti Podbrdo-Skofja Loka iz Italije vtihotapljen v našo državo nov, črno pobarvan avtomobil, pokrit b streho iz tem-norjavo kože. Za tihotapci so uvedena poizvedovanja.
*	Dojenčki in otroci postanejo močni po uživnnju <Itofant> hranilne moke, ki se dobiva povsod. Glavna zaloga: dro-gerija <Adrija>, Ljubljana, Šelenburgova ulica.	157
*	Pokusite speeijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjal;, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah širom našo domovine.	167
•	Pozcr, industrijalci in trgovci! Legili-macije za VI. vzorčni velesejem v Pragi dobite v češkoslovaškem konzulatu, Ljubljana Breg 8 in Aloma Company, d. i o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 1262
Domaira fossrse
22. avgusta:
ZAGREB. Pri efektih so po?.na v pit c baisse na dunajskem tržišču. Občutilo so jo zopot pomanjkanje blaga. Tečaji polagoma nazadtijejo. Na doviznom tržišču je vladalo veliko povpraševanje. Intervencija Narodno banko je bila izdatna, Tečaji niso mnogo narasli. D c v i 7. e: Dunaj 0.18875—0.13475, Berlin 0.0017 — 0.00225, Budimpešta 0.525—0.575, Bukarešta 47—19, Italija 411.5—414, London
437—438, Nowy. ček 95—95.75, Pariz 535 nji Poljskavi pri Pr,-.gorskem, kamor za-. _r>125i Praga 281.5—283, Švica 1737.5
haja vsako leto ob počitnicah z neko pri-1
-1740, Varšava 0.035—0.0-15. Valute:
kera obsegu. Lahko se že zagotovi, da | se prosi za privatno pravno zaščito naših bo to največja in najimpozantnejša! izseljencev. Z ozirom na nepravilnost teh Prireditev to vrste, kar jih jo dosedaj I prošenj jih mora konzulat vračati prosil-
Wio v naši državi, na kar bomo Slovenci lahko ponosni in s samozavestjo naše moči v delu bomo razkazovali najvišjemu Drotektoriu. kraliu. zakla-
cem. Interesenti se zato opoznrjnjo, naj oe v slučaju potrebe ne obračajo neposredno na imenovani konzulat, temveč na Izselieniškl komisariiat (Zaareb. Kamenlta
* Stavka v zagrebškom paromlinu. Delavci zagrebškega paromlina so stopili včeraj v stavko, ker je prišlo do spora z upravo gledo obnovitve kolektivne pogodbe.
jateljico slikarico na letovišče. Tudi go- dolar 94 05 _ 94.75 avstrijsko krone spodična Preradovič-a se bavi f «1'.'"; ' 0.1327.5—0.1337.5. češko krone 277-279, njem ter pridno zajema izkmetskih ldil 1 franc08]d fra„,d 530 mad!wBko krone
krog Zgornje Poljskave. Obo dami živita i skrajno skromno in sta borno oblečeni. Gdč. Preradovičeva vedno čita hrvatsko časopise in je med domačim prebivalstvom zelo priljubljena.
• Veseli pater Serafin. Župnik Slavko Ester je bil zaradi nepravilnosti odpuščen iz službe, nakar je vstopil v samostan trapistov, kjer je dobil ime pater Serafin. Tudi iz samostana sa ga zaradi raznih pogreškov kmalu odpravili. V samostanu izdelujejo znani »trapistovski 8lr», katerega je pater Serafin razpošiljal nn razne kraje. Na ta način so mu bili znani naslovi zagrebških trgovskih odjemalcev. Ko jc bivši pater prišel pred tedni v Zagreb, jo prevzemni pri trgov-olh naročila za sir ter pobral tudi kupnino v znesku 35.000 dinarjev, katero pa je zapravil v družbi veselih žensk. Mo-
* Zgodovinska najdba t Beogradu. Pri ža so spravili pod ključ, kopanju kanala za novi pnrlament v Beo-j * Poiar v Baču. Dne 10. avgusta jo v gradu so delavci odkrili kameniti sar- vojvodinskem selu Baču izbruhnil požni kofae. Na lice mesta došli strokovniakl I na strehi tamkaišnie katoliške cerkve.
0.30—0.40, rumunski loji 43—16, švicarski franki 1730. Efekti: Eskomptna 167, Hipotekama 115—120, Ljub. kreditna 236-237.5, Praštediona 1177.5-1182.!' Trbovlje 1000.
BEOGRAD. Na današnji borzi je bila tendenca čvrsta. Blaga jo bilo malo. Dovize: Berlin 0.0018—0.0019, Dunaj 0.1337—0.1340, Bukarešta 45.50—15.75, London 437.50-437.75, Milan 413.50, Newvork 95.25—95.75, Pariz 535, Praga 282.50—283. Valute: češko krone 281.
t isk Delniške tiskarne, d. d. v LlubllanU I.astnlk In Izdalntell Konznrcl) »Jutra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovl«.
itiibJUjiiiM 1«
ma otalno v jialogl vjako mnciluo Dručba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Peti* tre 8. -".XeL.JUO»
Ljubezenski roman Iz najsramotnej-ie dobe človeške zgodovine.
Inkvizitor je primerjal oba podpisa, , flba papirja in datuma: vse jo bilo enako, a vondar —
Inkvizitor je zvil obe pismi, si jih porinil v rokav in zroč posmehljivo Ivana Avilskega, jo dojal končno:
»Premislimo si stvar, kaj je storiti .. . Don Vargas in vi, oče, lahko gresta . . . Sejo zaključujem* ... In zopet se je pokrižal, vstal iu odšel...
Beriča sta zgrabila grofa in ga odnesla iz dvorane, rabi ji, pisarji in notarji so izginili za zavesami. Vse je hitelo na prosto ter se živo razgovar-ialo.
»Kaj je govorila blazna opatkal* »Ti verjame®, da je blazna?« »Torej je govorila resnico?* »No, pa onih dvajset dam, kl jih J'e imel inkvizitor v spalnici v eni sami noči?*
»Ej no, bilo jih je le deseti* »Pravijo, da samo osem!* »Hehehe! Dvajset ali osem — junak fe vsekakor »Hehehe!* »Hihihil*
t Grofa pa sežgo.* »Saj ni za nič več drugega na svetu.*
»Ker je čisto posuSen, bo prav dobro goreli* »Hahaha!*
Vse križem se je dovtipkoval in sme-
falo.
V dvorani sta ostala le Ivan Avll-«ki in Estevan Varga^ki s spremljevalci.
»De Valero edini pozna kralja!* je dejal apostol. »Strašno! Neverjetno!* »Tako smo propadli . . . nobene pomoči ni . . . celo kralj je figa-mož . . . O Španija, bedna domovina moja! . , . 6, Dolores, Dolores!* je jadikoval Estevan.
»In zato pravica So enkrat ln zai-njič,* je zarežal Manofina, »vsekati je treba — vse drugo je larifari!*
»Zvečer pred Gardunijol* jo poki-mal Estevan in odhajal. »V zm.ifo ali smrt!*
xxvn
Ples pri svetiljkah.
Ko 6e je Manofina bližal palači Gar-dunije, so so mu raztezale nosnice kakor arabskemu konju, ko zagleda Šotor svojega gospoda. Niti Culevrina se ni mogla i znebiti tistega rahlega trepeta v srcu, kl ga občuti vsak človek, ko se po dolgem času zopet bliža ljubemu kraju.
Noč je bila topla in temna; že davno jo zašel mesec. Bila je noč Banjar-jev in zarotnikov.
Ko sta prekoračila zunanje ruševine ter smuknila skozi gosto grmičevje, s ta presenečena obstala. Celo vrsto 6vetiljk sta zagledala med stebrovjem in začula sta žvenk kitare in ropot pander.
»Veseli so nocoj!* se je nasmejala bivša serena. »Bržčas je konec kakega posta.*
»Ali pa se radujejo bodočega zaslužka,* je dejal Manofina in se oklenil tesneje dekleta.
Tedaj je stopil izza grma. Coco.
»Točna sta — kakor zmerom,* je rekel in pozdravil. »Dovolite, sennorita sestra, da vas jaz uvedem na plesišče!* in galantno je ponudil sestri desni komolec.
Alguazil in krčmar Coco je vstopil s Culevrino na prag, za njima pa je Sel Manofina.
V dvorani je bilo svetlo kakor podnevi. Na vsakem stebru sta tičali dve baklji, ki sta brizgali iskre in se kadili pod strop. Po tleh okoli strebrov so ležale preproge, pred vsakim stebrom je sodela ženska in sc naslanjala, pred njo pa Je sedel moški in slonel na njenih skrčenih kolenih. Po sredi so plesali parčki.
Bujni ninaango, ta pesem IjuoeznT,
izraženi v pantomimi, je zavzel vse du. še; fandangu so sledili cachucha, mu-truca in jerezona. Vesela in neutrudna jo bila pestra družba in nihčo bi ne bil slutil, da so ti vztrajni, ljubeznivi in vsoskoz dostojni plesalci rokomavhi in razbojniki, te koketno in graciozne plesalke pa tatice, ogleduhinje, tihotapke in rafinirane zapeljivke za denar.
Le nekaj guapov in chivatov, ki niso plesali, je skočilo na noge in hitelo k Manofini in par seren je objelo Culevrino. Drugi so slepi in gluhi za vse plesali dalje.
Na koncu dvorane je sedel Manda-miento sredi starih guapov in zrl na svoje podanike. Ko je zagledal Coca in njegovega spremljevalca, so jo takoj dvignil in šel nasproti. Podal je Manofini roko in takoj vprašal: »Dovoljeno?*
»Dovoljeno,* je odgovoril Manofina. »Koliko?* »200!» »200? Hm!* »Sprejemaš?* »Naloga?*
»Na dan autodafeja naskočimo sprevod. Vi odvedete velikega inkvizitorja in ga držite dva polna dneva tu spodaj v kleti; obenem naskočimo jetnišnico, odvedemo sennorito Dolores in rešimo vse jetnike, ki morejo še bežati, in tretji dan iepustite jetnika,* je dejal Manofina.
»200! Jako lepo!* je rekel Mandv miento. »A tretji dan nam da veliki inkvizitor vsem polomiti kosti in odtrgati glave. Ne, ne, bratec, taka kupčija je nor samomor.*
Manofina je poznal poglavarja. Prav nič se ni razburil, samo z rameni je skomizgnil ln se okrenil h Cule vrini: »Torej pa pojdiva plesati* »Pa pojdiva!* je dejala malomarna Culevrina je bila slovita kot izvrstna plesalka in vrhu tega je znala peti canno, da bi najbolj posušenemu pu-ščavniku zavrela kri po žilah. 2e se je priklonil Manofina svoji ljubici kakor
popoln kavaHr najfinejši dami, Jo narahlo prijel za štiri prstke ter hotel oditi.
Mandamiento pa je razmišljal: »200.000 realovl Prekrasen zaslužek. Toda naj dajo 400.000! Potem velikega Inkvizitorja ne odvodemo, nego ga na mestu zatemnimo. Zaslužka nam ne privošči itak nobenega več. Nato pride novi veliki inkvizitor in kupčija se začne znova ...» Na glas pa jo dejal: »Stoji Sam hočem govoriti z gospodi.*
»Ali sprejemaS?* je vpražal Manofi-n® in pritisnil dekliško ročico na svoje prsi.
»Dft... Toda dogovorimo se sami!* je odgovoril glavar. »Pojdi ponje in jih pri vedi v zakristijo!*
Manofina in Culevrina sta odšla, Mandamiento in Coco pa sta stopila za stebre, korakala deset korakov ter stopila v obokan prostor, ki je služil nekdaj kot zakristija poleg kapelice v palači. Tam sta prižgala tri baklje. Mandamiento jo pripravil pergament, črnilo in veliko, debelo orlovsko pero.
Tedaj so vstopili don Estevan Var-gaški, don Radriguez de Valero, don Ximenes de Herrera in Manofina.
Svečanostno resno so je poklonil glavar rokomavhov in razbojnikov, a gospodje so odzdravili hladno, a kavalir-sko.
»Torej, mojster?* je vprašal Estevan. »Ali ste pripravljeni sprejeti nalogo, ki vam je znana?*
»Nalogo sprejemam in jo — menda poznate mojo zanesljivost in točnost —• izvršim temeljito,* jo odgovoril glavar. »Postavim vam 400 mož in žensk na noge, med njimi vsaj 300 oboroženih. Toda dodati morate še 100.000 realov za potne troške in razno nagrade.*
»100.000 dam jaz.* je dejal Ximenes de Herrera.
»Dobro. A kaj naj zasluži pri tem blagajna naše bratovščine?* je vprašal glavar. »Računajte, sennores! 200 tisoč razdelim med 400 mobilizirancev, 100.000 porabim za potne stroške in
nagrade. Po našem uspehu, kl dvi^, ves državni in cerkveni prah, se nam bo treba skriti po vseh španskih brin gih in tičati po njih nekaj mesecev brez vsakršnega zaslužka. Nihčo se prikaže na svetlo, da ga no prikrajšal, za glavo. NaSa blagajna bo torej m0 rala životi nekaj mesecev, morda v« leto 400 oseb, mod temi mnoge z otrV ki in sorodniki.*
<20.000 realov dam jaz,* je izjavil don Valero. »Potem sem pa skoraj br*', imetka.*
»20.000 realov pridam še jaz, a vej ne morem,* je dejal Estevan.
»Zadostuje . . . kupčija z Gardunlj, ne sme biti umazana in moje načelo i» da ne odiram naših naročnikov. Toda pošteno delo zasluži pošteno plačilo, je govoril glavar, sedel in vzel v rok» pero. »Zato treba našo pogodbo napi' sati in podpisati. Prosim, narekujte!,' Estevan je narekoval: »Jaz, Estevan de Vargas se zavesa jem pri svoji časti, da izplačam Manda. mientu, mojstru bratovščine Gardimij« vsoto 200.000 realov za 400 članov io dodam za blagajno te bratovščine i? 20.000 realov na dan po avtodafejn , Sevilji, t. j. dne 10. junija t. 1. pod po. gojem, da Gardunija povsem točno b vrši naše naročilo. V Sevilji, koncem maja 1534.
Estevan de Vargaj, Nato sta narekovala don do Herrera in don Valero ter so obveznice podpi-sali drug za drugim.
»Zdaj zapišem ln podpišem še jaz vaše naročilo,* jo dejal Mandamiento. »da ne bo kesneje nesporazumljenja iu prerekanja.
1.) Po naročilu znanih mi treh ki. valirjev se zavezujem na dan avto. dafeja postaviti 400 članov bratovščin-Gardunije in sicer guapov, postulantov chivatov, koberter in seren, po sevil-skih ulicah, koder se bo pomiW snre. vod ter pred jetnišnico sv. oficija, kakor se bo zdelo meni primerno, da io sežem sledeči uspeh:
(Dalje prihodnji;

IBFlfflM
Vseh vrat
•vino in žganje
B1 »»» MI •»» "I ••» «
Sirovi
ŠPIRIT IZ ARKOVE T9VARNE
- rafinirani 96*7 najfinejši brez vonja, vedno na skladiSču po najnižjih cenah -
Vseh vrst vino in žganje
v* »»» m nvv 'fv?	■
Gorljivi
Telefon 5-18
99
99
dpužba sb o. z.
Telefon 6-18
Cognac medicina!!
Generalno zastopstvo tovarne »Arko", Zagreb
Tovarna Špirita, kvasa, likerja, konjaka etc.
Liaueur Triple Sec!
ECS
Splošna knjižnica
v založbi
«880
m
v Ljubljani
pozor i
V noči od 88. na 89. julija ti. se je sgnbil lovski pes, istrski brak, približno 60 cm visok, gladke dlake, bele barve, rumenih ntes, star poldrago leto. Ime mn je »Istok*. Najbrž je ostal v kaki resi pod Ljubljano. Najditelj dobi 100 Dia. -Ivan Ožbolt, nidlovee, 8p. Zadobrova, pošta Dev. Mar. v Polja. 4321
Izšli so zvezki:
Št. 1. Ivan Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 strani, broi.
Din 12 —, vez. Din 17'—. Št. 8. Rade Murnik: Na Bleda, izvirna povost, 181 Btrani, broširano
Din 16 —, vez. Din 22'—. Št. S. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama t 4 dejanjih, 106 strani,
broš. Din 12-—, vez. Din 17-—. Št. 4. Cvetko dolar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 strani, broš.
Din 20 —, vez. Din 26'—. St. 6. Fran Milčinskl: Gospod Frldolln Žolna ln njegova družina, veselomodre humoreske, 72 strani, broširano Din 8-—, vei. Din 13—.
Cene se razumejo brez poštnine.
PETER KOBAL
KRANJ (Slovenija). *nt Tvornloa za vsakevrstae blazine Iz ilne In morske trav« In za žimnloe na vnaeteh. Specialni trrdkm za IzMimii kloMIk giraltir.
Najnižjo orni Hajtolldnejil lidefcn Zahtevaj ti oferta la oaalki!
učne knjige
za
&
!, srenje m
v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani,
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.
Ob bridki nesreči, ki nas je zadela z nenadno izgubo in strica, gospoda
iskronoljnbljenoga brata
K
g"~ Cenjena naročila naj se pošiljajo na: Zvemo tiskarno knjigarno — oddelek knjigarna — Ljubljana, Marijin trg št. 8. — Tel. 6t. 44.
Tnžnim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancom žalostno vest, da je umrl danes ob eni zjntraj po dolgi mučni bolezni v 35. letu starosti naš ljubljeni sin, odnosno brat in stric, gospod
w
IVAN ANZIC
posestnikov sin.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 24. t m. ob 6. nri popoldne iz hiše žalosti v Štepanji vasi št. 13 na pokopališče k Božjem grobmu.
V Štepanji vasi, dne 81. avgusta 1983.
Žalujoči: Anton Anžič, oče; Štefan, brat; Franoka
nam Je bila vsestranska pomoč in sočustvovanje izredna srčna uteha.
Globoko hvaležni se na tem mestu srčno zahvaljujemo predvsem gosp. Cirila Korošcu za požrtvovalno iskreno prijateljsko pomoč io skrb za rajnika, daljo gg. Festotniku, Kovačiču, čast. župniku Movčinovec v Derventi, Bosna, M. Simiču, stud. jur. iz Beograda; primariju dr. Jenko in dr. Stojo za zdravstveno pomoč, cenj. gostom hotela Sv. Duh za darovane vence, čast. župniku Golfu iz Srednje vasi za opravilo, dr. Vavpotiču, vodji okrajnega glavarstva v Radovljici in dr. Jelovsku, okr. zdravniku v Radovljici.
Posebej se še zahvaljujemo gg. Lapajnetu in ugledni družbi „Indus" za naklonjene avtomobile v svrho provoza komisije in prepeljave ranjkega v Ljubljano, vodstvu zavoda „Jo-žofinum", čast. duhovščini sv. Feter, vsem čč. gostom duhovnikom hotela Sv. Duh za opravljene posmrtnice in requiem sv. Duhu iu pri sv. Janezu v Bohinju, čast univerz, prof. dr. Slaviču za opravljeni requicm v zavodu „Josefinum" ter vsem ljubim darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti
V LJUBLJANI, dne 22. avgusta 1923.
4346
Globoko žalujoči ostali.
in Pepca, sestri.
484
\