162
Dopisi.
Iz Zagreba 12. maja. ^ Znano Vam je, da pri nas
velja hrvaški jezik kot uradni jezik v kraljevih, vojaških, finančnih in gradjanskih pisarnicah; pisarnice te opravljajo službine svoje posle v deželnem jeziku in dopisujejo tako tudi drugim uradom zunaj dežele. Al mnoge uradnije na Kranjskem in Stajarskem so pisano gledale take   dopise v hrvaškem jeziku in večidel
so jih pošiljale neodpečatene s kratkim napisom* „wird nur deutseh angenoinmen" na Hrvaško nazaj* Tako početje je toliko bolj moralo žaliti naše uradnije, ker one niso z enako mero merile štajarskim in kranjskim uradnijam in so radovoljno sprejemale tudi nemške dopise, čeravno je njih sluz bi ni jezik hrvaški. Taka daleč je privrela ta borba med uradnijami našimi in unanjimi, da je viša vlada na Dunaj i primorana bila presekati razpore med uradnijami z ukazom, da se ustanovi pri kr. namestništvu našem posebna pisarnica, ktera vse odpise, kteri se iz Hrvaške pošiljajo v nem-ško-slovenske dežele, prestavlja v nemški jezik, došle nemške dopise pa v hrvaški jezik; prevodu se pa vselej dodaja izvirni spis. V čast hrvaškim in oger-skim uradnijam se mora reči, da nikjer ni bilo tako-šnega prepira, ker tu in tam imajo prisežene tolmače za to. — Mi pa dostavljamo temu le to, kar so kovice" že nekterekrat priporočale: Ker je Avstrija mno-gojezična in je treba, da vsak omikan Avstrijan, tedaj „eo ipso" vsak uradnik avstrijski, znd vse jezike cesarstva , naj se šole avstrijske prestroje tako, da ima mladina priliko se učiti vseh živih jezikov, ktere za življenje potrebuje. Pa se ve, da mi gledamo bolj na Francoza in Angleža, kakor na Slovana in Madjara! Nam je „luxus" več kot „potreba"! Lahko se gimnazije in realke tako vredijo, da se ne zanemari latinščina in grščina, čeravno jima ni treba več zvonca nositi v šolah, kajti časi so drugačni in treba se je po njih ravnati.
Iz Celja. (Oznanilo čitavničinoj Vsled §. 13. društvenih pravil vabi podpisani odbor uljudno vse častite člane čitavnice celjske v glavni zbor v čitavničnem poslopji v nedeljo 28. maja t. 1. ob petih popoldan. Na dnevni red pride: vsled §. 15 društvenih pravil posvetovanje in prememba nekterih tocek dosedanjih pravil naše čitavnice. — Ob 8. uri zvečer tega dne pa bo beseda s petjem in slovenskim glediščem. Igrala se bo M. Vilharjeva šaloigra „Zupan."
Odbor čitavnice celjske. Iz Adlešič poleg Kolpe 13. maja. M. P. — Bog ni nič zagospodaril. Ce prav smo imeli dosta snega do spomladi, je vendar brzo zginil, a sada imamo veliko sušo. Vendar upamo, da bode mili Bog skrbel, da se bomo živili. Sušo z vetrom imamo tako silno, da nismo v stanu niti orati niti kopati, pa još huja nadloga nas je zadela: rž i šenica, posebno pa ječmen, je pod snegom poginil, tako, da moramo preorati i debelačo sejati. Ljudje so vikali, da ne bo snega konec do svetega Petra; al Bog je dal, da je sneg prošel i drevje ozelenelo. Ako nam Bog da kmali potrebne godine (dežja),^saj vina bo, ker nam tako lepo obeta vinska trtica. Češenj bomo tudi dosta imeli, sliv pa jako malo kaže; vinska kupčija je jako slaba, pa vendar ga prodajajo po 2 gold. vedro, to je, 20 bokalov. Akoravno je bil v jeseni „čviček Matiček", zdaj je dobro vino.
Iz Ljubljane. (Volitev odbornikov v velikem zboiit Matice slovenske 11. maja L /,)v Izročilo se je v velikem zboru 269 volitnih listov. Stetev glasov je kazala, da izmed v Ljubljani prebivaj očih udov je po Matičinih pravilih izvoljenih 16 odbornikov, namreč: dr. Lovro Toman z 268 glasovi, Anton baron Zois z 267, dr. Jan. Bieiweis z 266, dr. Etb. Kosta z 265, Pid. Terpinc z 262, dr. L. Vončina z 258, dr. Jer. Zupanec z 257, dr. Jan. Pogačar z 247, prof. A. Lesar s 151, prof. J. Marn s 132, dr. Vojska s 119, prof. Vavru s 109, France Levstik s 109, Andr. Praprotnik s 104, prost A. Kos z 96, Iv. Vilhar z 96. — Izmed unanjih je vsled Matičinih pravil izvoljenih 24, in sicer: Da v. Terstenjak % 261, škof Do brila z 246, Pet. Kozler z 245, vitez
163
Miklošič z 242, Fr. Cegnar z, 240, ur. Kazlag z 235, dr. Srnec z 229, Anton Cerne z 215, Luka S ve te c z 210, dr. Kočevar z 204, grof J. Bar bo s 197, vitez A. Gariboldi s 190, prof. Janežič s 189, Mat. Cigale s 166, dr. Vošnjak s 165, Andrej Winkler s 164, dr. Ulaga s 156, prof. Kočij ančič a 151, Juri Grabrijan s 151, Mat. Pire s 140, Bož. Raje s 138, Mat. Majar s 132, dr. Domin-kuš s 128, prof. Erjavec s 117. — Največ glasov za unimi šestnajstimi v Ljubljani prebivaj očimi so prejeli: Fr. Sovan starejj 88, dr. H. Dolenec 88, dr. J. K o zle r 82, dr. C e baše k 82 , kanonik Pavšler 81, Jož. Debevec 75, Jož. Pleiweis 70, Val. Krišper 65, Luka Jeran 62, Fr. Žerovec 59, dr. Jož. Zupan 45, Jož. Martinak 42, Vikt. Bučar 42, Mih. Peter ne 1 35, — za temi pa še veliko število druzih z manj kakor 30 glasovi. Med unanjimi so za unimi 24 največ glasov prejeli: Fr. Košar 109, Jož. Grorjup 109, Peter Hicinger 104, And. Pirnat 104, dekan Piki 102, Mirko Bo-govič 100, Ivan Žuža 92, France Kapuz 91, dr. Prelog 90, prof. Marušič 90, prof. Macun 86, dekan Res 67, Teodor Napret59, Drag. Šavnik 59, Blaž Potočnik 51, prof. Šolar 49, dekan Jož. Rozman na Staj. 47, prost Arko 36, op&t V o dušek 54, — za temi pa še veliko število druzih z manj kakor 30 glasovi.
— (Beseda na čast družbenikom, ki so prišli v veliki zbor   Matičin.)    Ko je  opoldne   bil skupni obed v gostivnici čitavničini, pri kterem se  je v veseli družbi napijalo toliko zdravic, da menda nikdar in nikodar toliko — držajna poslanca gospoda  dr. Lovro To man in Anton Cerne sta po telegramu iz Dunaja pozdravljala družbo,  in gosp. dr. Prelog je iz Maribora prinesel zgodovinsko majoliko z napisom „mar i bor" , ki je z navdušeno napitnico šla od ust do ust — se je na večer ob 8.   uri  v čitavničini   dvorani  začela   slovesna „beseda."    Pod krilom zastave  čitavničine in sokolove, ki ste vihrale  v rokah   naših   viteških Sokolov   v lični opravi,   povdari   pevski   zbor ndrodno „Naprej zastava slave" kot vvod besedini in potem stopi čitavnice predsednik dr. Bleiwe is na oder in pozdravlja zbor tako-le: ^Mnogokrat, slavna  skupščina,   sem govoril že na tem mestu; al ni mi bilo dosihmal dano, poprijeti besede o priliki  tako   slovesni,   o priliki   tako  pomenljivi, kakor danes.    Danes  je bela Ljubljana   prvikrat,   kar zgodovina pomni,   tako srečna, da je sklicala v ozidje svoje rodoljubne sinove vse Slovenije.   In Vi, predragi nam bratje, ki ste došli iz mnogih pokrajin slovenskih, niste prišli skrivaje se, plahi, kakor pride človek slabe vesti,   ki čuti,   da ni prav,   ako  pride, — — ne,  ne, gospoda, prišli ste s čisto vestjo, z odprtim vezirom, — prišli ste na klic samega Njih Veličanstva,  gospoda in cesarja našega,  kteri je 4. svečana leta 1864. podpisal karto magno omiki vsega slovenskega naroda: pismo Matice slovenske,   kteri središče  naj je Ljubljana. Bodi blagoslovljen svečan 4.! Slava presvitiemu Vladarju! Al zakaj je  ravno to mesto,   na kterem  stojim v tem slovesnem trenutku, toliko pomenljivo? — Zato, prečastita gospoda,   ker  prav na tem mestu  8, marca 1863. leta se je rodila Matica.    Ko smo namreč takrat obhajali   god   blagovestnikov   slovanskih   sv.   Cirila   in Metoda, je na sporočilo 40 rodoljubov iz Stajarskega, v kterih   po   vsej   pravici  čestitamo   prve  utemeljitelje Matičine,   stopil  slavni  naš dr. To man na ta oder in izrekel željo:   naj se ustanovi Matica.    In navdušeni   pravo-klici pritrjevali   so:   amen, amen!    In Slovenija ni več držala križem rok;   šli smo na delo;   pokazali smo, da si hočemo, da si znamo sami pomagati — in mili Bog je blagoslovil vzajemno   naše delo.
v
Ce pa je bilo vse, kar smo dosihmal storili, le tor kar je navadno predgovor v knjigah, smo danes začeli knjigo samo pisati. Bog daj, da je na blagor narodu našemu!
Imeli ste, gospodje, danes truda dosti; treba, da se oddahnite zdaj in se z nami veselite. Napravila je zato čitavnica naša „besedo", pa sporočila mi je, naj Vam, preljubljeni gostje, v njenem imenu izrečem srčen, bra-tovsk pozdrav. Da je v resnici srčen pozdrav, ni mi treba še posebno zagotovljati — pogled po dvorani Vam to pričuje — kajti nismo prišli Vas pozdravljat samo mi čitavničarje in sokoli; ako pogledate okoli sebe, vidite krasni venec rodoljubnih gospd in gospodičinj. One niso prišle danes zavoljo nas, — prišle so zarad Vas, da čestitajo prihod Vaš, in Vam pokažejo, da ni prazna beseda, ako slišite in berete hvalo majki Slavi zvesto udanih naših hčerk. Zatoraj, spolnovaje častno mi nalogo, v njihovem in našem imenu Vam, mili nam gostje, navdušeno zakličem: Na zdravje! na zdravje!"
Slava- in živile-klici so odzdravljali predsednikov pozdrav, po kterem se je začela beseda. Naši gospodje pevci so se v samospevih, zborih in v spevoigri tako prikupili gostom, da — tako so nam vsi rekli — jim ostane ta večer v vedno milem spominu. Po besedi se je polovica društva sebrala v gostivnico, kjer je bilo vse neke posebne „židane volje" tako, da se je videlo, da je živo čutil vsak veliki pomen srečno dovršenega narodnega dneva; druga polovica pa je v gornji dvorani do polnoči pritrkovala z rajanjem veselju, kije kraljevalo v spodnji zbornici. In tako se je končal 11. maj, v zgodovini slovenskega naroda na veke pomenljivi ! — Ze to noč, še več pa drugi dan so nas zapustili predragi nam gostje, vrnivši se na svoj dom. Mi pa jim še enkrat izglobočine srca kličemo: živili!
—  Po nagovoru mnozih prijatlov se je pred odhodom dal naš Davorin Terstenjak fotografiti v Po-gorelčevi fotografnici. Tako izvrsten je njegov milo-resni obraz posnet, da bo gotovo vsacemu, ki si ga omisli, predrag spominek.
—   V pondeljek je volil 3. razred mestne odbornike; prišlo je 74 volivcev, ki so volili gosp. Vilelma Ros ta, hišnega posestnika, s 68 glasovi, gosp. Blaža Vrh o v ca, hišnega posestnika s 64 glasovi, dr. Jan. Bleiweis-a, deželnega odbornika z 63 glasovi in g. Miha Pakič-a, s 55 glasovi. — Včeraj je volil 2. razred; bilo je volivcev 255, ki so volili gosp. L. Biir-ger-a z 177 glasovi, g. V. Stedry-a z 128 glasovi. Dr. Valenta je dobil 119 glasov. — V četrtek voli 1. razred.
—  Eno noč pozneje ko je pogorela vas Preska nad Medvodami, je pogorela blizo Preske papirnica v Ladii, ktera je bila poprej Gruntnarjeva, zdaj pa je posest gosp. Trpinca in njegovih družnikov. Staro leseno poslopje je res zgorelo vse in poškodovane so tudi mnoge mašine, vendar ker je bila zavarovana za 19.000 gold., se bo dala s tem denarjem nova lepša fabrika napraviti. To je ravno dobrota zavarovanja, da je pogorelcem hitra in zdatna pomoč. Tudi v Preski so bili vsi hišni gospodarji — razun enega — zavarovani. Res prav na čast je to Presčanom in veselilo nas je slišati to toliko bolj , ker od drugih strani večidel glas dohaja, da ni „nobeden ali le eden bil zavarovan." Dozdeva se nam, da na duhovnih pastirjih je o tem največ ležeče in — rekli bi — da je nekako čast fajmoštrov zastavljena v to, da so posestva njihovih far zavarovana; kajti beseda njihova največ zmore, in če s svojimi prigovori tudi desetkrat mečejo bob v steno, enajstikrat se bode vendar prijela; saj to, da hišni gospodar ne zmore asekuracijnih krajcarjev, je med desetimi saj  pri osmih le piškav izgovor.    Do-
164
kler je duša na telo vezana, treba je dušnim pastirjem skrbeti tudi za telesni blagor faranov. Gosp. fajmošter v Preski, poznaje veliko nevarnost cerkve ob požaru, je, kakor slišimo, dal zvonik nad zvonovi in pod zvonovi obokati (velbati); to pa je bila sreča, da so zvonovi nepoškodovani ostali, če tudi je zvonikova in cerkvena streha pogorela.
—  Prve letošnje češnje smo dobili iz Vipave v Ljubljano že 12. dan t. m. Nenavadno zgodnja spomlad po tako dolgi zimi!
—  Žalostna letina nam žuga zavoljo grozne suše, ktere ne pomnijo najstarejši ljudje ne. Tako se nam piše od vseh krajev.
— (Gosp. fotografu na tržaški cesti — pa brez zamere\) Veselilo nas je prav zlo videti, da med ljubljanskimi fotografi, ki so že marsikter goldinar posneli s slovenskih obrazov, ste Vi edini, ki naznanja svoja dela slovenskemu narodu v njegovem jeziku. Al ker Vas za to hvalimo, ne bote nam odrekli p^av žive prošnje, da vržete svoj smešni napis v staro šaro in napravite druzega. „1 Portre velja — —. Bilde morejo čiste in lepe biti, če ne, pa ni dreba osetti." Hotli ste menda reči: „Ena podoba veljd — —. Podobščine morajo čiste biti in lepe; če ne, jih ni treba vzeti." Dvakrat lepše bojo podobe, ako jih naznanite spodobno.
—  ,,Triglav" v včerajšnem listu po vsej pravici resne levite bere znanemu ljubljanskemupisaču, kteri se vede tako, kakor da bi bil najet, da trosi laži po svetu, s kterimi se skruni dežela naša. Tako je zopet laž tista grda pritiklina o posilstvu, ktero se je po znanem pisiinu zatrosila v časnike unanje. Quousquetandem? so „Novice" že večkrat vprašale.