PRIMORSK DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /'i /a j . Abb. postale I gruppo V-iCDtl UU IlF Leto XXIV. St. 51 (6944) TRST, četrtek, 29. februarja 1968 DANES SE SESTANETA VODSTVI CGIL IN CISL Brez zaključka sestanek sindikatov o sporazumu glede pokojnin INPS Izjava tajnika CGIL Lame - Mrzlično zasedajo komisije senata in poslanske zbornice - Pred novo zaporo avtoprevoznikov RIM, 28. — Danes so se sestali odgovorni predstavniki konfederacij CGIL, CISL in UIL in so obravnavali vladne Predloge o ureditvi pokojnin INPS. Na sestanku ni prišlo do Povosti in so delegacije v bistvu ponovile svoja stališča: CGIL Pe sprejema vladnega predloga, pa čeprav z nekaterimi pri-oržki socialističnih sindikatov. CISL se noče za sedaj še izreči ■n čaka na sestanek svojega izvrš- ----------------- nega odbora, ki bo jutri. UIL pa je v celoti za vladni predlog ter očita “GIL, da izkorišča stvar za volilne komunistične namere. Praktično pa je zadeva blokirana, saJ so na nočnem posvetovanju si-cer v resnici prišli do skupnega zaključka, vendar pa so istočasno btdi postavili pogoj, da bodo sindikalne organizacije sporočile svoja uradna mnenja. Vodstvo CGIL bi torej morda celo bilo pripravljeno Popustiti, tega pa ne more več, ker Vse periferne sindikalne organizacije sporazuma ne sprejemajo, ker je nezadovoljiv. Zvezni tajnik CGIL Lama je po sestanku dejal novinarjem, da se o° jutri sestal izvršni odbor, pri čemer pa je težko reči, kakšni bo- do končni sklepi, kar je odvisno tudi od morebitnih novih predlogov vlade. Lama pravi, da so socialisti, člani vodstva CGIL sdcer v resnici izrazili nekoliko drugačno stališče, toda istočasno pa so vzeli na znanje dejstvo, da se s sporazumom ne strinja velika večina v CGIL včlanjenih organizacij. Po drugi plati pa v vseh delavskih zbornicah in organizacijah kategorij nikoli ni prišlo do stališč, M bi imela značaj struje. Glede odnosov z ostalima dvema sindikalnima organizacijama pa pravi Lama, da je temelj enotnosti prav možnost, da se jasno pove svoje mnenje in da obstajajo odkriti odnosi med sindikati. Različna mnenja so torej logična, pri čemer v ničemer ne spreminjajo nujnosti sindikalne e-notnosti, ki presega, čeprav pomembno, vprašanje pokojnin. ......... DVE STALIŠČI NA KONFERENCI v BUDIMPEŠTI Konferenca partij ali protiimperialističnih sil Dradna poročila so še vedno zelo skopa in nepopolna, kar °draža različnost stališč - Danes govori italijanski delegat Budimpešta, 28. — še vedno so vesti o poteku posveto-vAlne konference komunističnih partij v madžarski prestol-nici dokaj skope, kar odraža po eni plati različna stališča, ki Prihajajo do izraza na konferenci, po drugi pa je tudi rezul-*At objektivnega dejstva, da so številne komunistične partije *e vedno prisiljene delati v ilegali. Danes so se izvedele podrobno-o včerajšnjem govoru Suslova, 151 je v imenu sovjetske delegacije Predlagal, da se skliče uradna konferenca vseh komunističnih partij Povembra ali decembra letošnjega to ta. Suslov je predlagal, da se u-stanovi poseben odbor, ki naj skliče konferenco, in naj bi povabili vse komunistične partije, in sicer tudi “Ate, ki niso prisotne v Budimpe-Suslov pravi, da imajo vse Pkrtije brez izjeme pravico biti pri-s°tne in tudi sodelovati pri pripravljalnemu delu. Konferenca naj imela za osnovni cilj združevanj6 vseh komunističnih sil v in-toresu delavskega razreda, miru in socializma. Včeraj je govoril tudi romunski Qetogat Mizlil, ki je ponovil znano romunsko stališče proti sklicanju konference, nato pa je podrejeno o-toenil možnost sklicanja ponovne Posvetovalne konference, ki se mora omejiti samo na vprašanja bor-°® proti imperializmu in ne sme sPrejeti nekih programskih resolu-C1j in se ne smejo kritizirati dru-prisotne ali odsotne partije. Vendar pa ne izhaja iz teh dveh govorov, da bi bila mnenja delje-Pk med Sovjeti in Romuni. Sta- lišče romunske partije je samo tradicionalno stališče in sedanja izvajanja ne predstavljajo nekaj posebno novega. V bistvu je sporno vprašanje, kakšen značaj naj bi imela konferenca in kdo naj bi bil na njej prisoten: ali samo komunistične partije, kot predlaga Suslov, ali pa naj se konferenca razširi na vse protiimperialistične sile, kar je predlagalo več delegacij. Na današnjem zasedanju je francoski delegat predlagal nekako kompromisno rešitev, tako da bi sklicali sicer konferenco samo komunističnih partij, vendar pa bi nanjo povabili tudi razna gibanja, ki bi bila prisotna s svojimi opazovalci. Izraelski delegat pa je bil drugačnega mnenja in bi po njegovem morali sklicati konferenco partij, ki bi bila edina pristojna odločati, ah naj se vabijo tudi druge organizacije. Delo konference v Budimpešti se odvija izredno počasi in bo treba najmanj deset dni, da se končajo poročila vseh delegacij. Poleg tega pa se nadaljujejo tudi mrzlična dvostranska in večstranska pogajanja. Jutri bo verjetno govoril predstavnik italijanske delegacije. Posl. Storti pa je za CISL dejal, da so zvezni organi že dali pozitivno mnenje glede sporazuma, da pa so vendarle sklicali izvršni odbor, ki bo jutri ponovno preučil celotno zadevo. Na vsak način pa je prišlo do novega položaja in sedaj ni mogoče z ~ gotovostjo nič predvideti. Scagha pa pravi, da na sestanku niso naredili nič drugega, kot da so si pojasnili svoja stališča in da so sedaj odprte vse možnosti in da bodo zaključki znani čez nekaj dni. V petek se bo sestal vsedržavni svet KD, ki bo razpravljal in odobril kandidature za bližnje politične volitve. Sedaj so izredno aktivne komisije poslanske zbornice in senata, ki o-bičajno zasedajo na zakonodajnih zasedanjih, tako da so zakonski predlogi že v komisiji avtomatično odobreni in ni potrebna kasnejša odobritev in obravnava v dvorani. Bližajo se volitve in konec sedanje zakonodajne dobe in se vsem strankam mudi, da bi sprejeli vsaj nekatere ukrepe. Nuja je še večja, ker včeraj ni uspelo priti do sporazuma med skupinami glede zakonskega predloga, ki je predvideval zmanjšanje trajanja volilne kampanje za 20 dni, in torej teh dvajset dni parlament ne bo imel na razpolago. Med raznimi ukrepi so danes spre. jeli na seji komisije za notranje zadeve poslanske zbornice zakon, ki zviša prispevke za duhovnike za 30 odstotkov, na tej osnovi bodo sedaj tudi izračunali izdatke za bogoslužje. Komisija za trgovinsko mornarico senata je odobrila zakon o prispevku v višini 40 odstotkov dokumentiranih izdatkov za ribiške ladje in ladje, ki prevažajo ribe. V senatu je komisija za zdravstvo dokončno odobrila zakon, ki predvideva prispevke za lekarne v manjših krajih in to prispevke od 300 tisoč lir letno za kraje z več prebivalci in do največ 850.000 lir za kraje pod tisoč prebivalcev. V Milanu se je sestal vsedržavni odbor avtoprevoznikov, ki je preučil rezultate zapore, ki je trajala tri dni in ki je zajela 95 odstotkov vseh avtoprevoznikov. Razpravljali so možnosti zaostritve borbe, tako da bi proglasih zaporo za ne določen čas. Vprašanje ameriških dezerterjev so večkrat načeli parlamentu v Ot-tawi, toda predstavniki kanadske vlade niso nikoli sprejeh diskusije. Ostanki rimljanski naselbine pri Solinu SPLIT, 28. - Na zahtevo split- skega zavoda za zaščito spomenikov kulture se je prenehalo kopanje temeljev za tri večnadstropne hiše v Solinu, ker so delavci pri kopanju temeljev naleteli na ostanke stare rimske naselbine Salone, ki so jo pred 13 stoletji porušili najprej Avari ootem pa stari Slovani pri naselitvi k obali Jadranskega morja. Arheologi so ugotovili, da so delavci pri kopanju temeljev odkrili temelje starih hiš Salone, dragocene mozaike in pločnike. Kongres sindikatov SZ MOSKVA, 28. — Na kongresu sovjetskih sindikatov je češkoslovaški delegat predlagal, da se skliče konferenca evropskih sindikalnih organizacij, ki naj se ukvarja z vprašanji evropske varnosti. Češkoslovaški delegat Pastirka je to povezal z zaskrbljenostjo zaradi naraščanja neonacizma v Zahodni Nemčiji in dejal, da bi bilo treba ustvariti tesnejše sodelovanje z vsemi sindikati ne oziraje se na njihovo ideološko opredelitev. Podpredsednik vietnamske sindikalne organizacije Ngujen Kong Hoa je pozval vse narode, naj obsodijo zločinski napad ameriškega imperializma v Vietnamu in naj naredijo vse, kar morejo, da se napad konča in da se moralno in materialno pomaga vietnamskemu ljudstvu. Vietnamski predstavnik se je izrecno zahvalil SZ za njeno pomoč. Generalni tajnik svetovne sindikalne federacije Louis Saillant je predlagal, naj bi letošnji prvi maj po vsem svetu proslavljali v znamenju podpore borbi vietnamskega ljudstva. Podobna akcija pa bi bila možna tudi julija, ko bo obletnica podpisa ženevskega sporazuma julija 1954. Generalni tajnik je tudi ugotovil, da se razvijajo in krepijo vezi med evropskimi zahodnimi in socialističnimi državami, kar utrjuje mir in prijateljstvo. NIKOZIJA, 28. — Po ponovni izvolitvi Makariosa za ciprskega predsednika je Makarios zahteval odstop vseh ministrov, čeprav za sedaj opravljajo tekoče posle. Makarios se bo predstavil parlamentu v četrtek ah petek. SESTANEK PREDSTAVNIKOV VLADNIH STRANK Posvetovanje o možnosti odobritve zakona o univerzitetni reformi Fašistični študenti vdrli v dve fakulteti rimske univerze in se spopadli z drugimi študenti - Nadaljuje se zasedba drugih fakultet . Solidarnost skupine 114 profesorjev RIM, 28. — Predsedstvo vlade je javilo, da so se danes sestali v palači Chigi pod predsedstvom Mora minister za javni pouk Gui, De Martino, Tanassi, De Pascalis in Zannier za PSU, La Malfa za PRI, Piccoli, Forlani, Gava in Zanibelli za KD ter so proučili možnost odobritve zakona o reformi univerz. Ko je predsednik skupine socialističnih senatorjev Zannier zapustil palačo Chigi, je potrdil, da so na seji govorih o stanju na univerzah tudi v zvezi s sedanjimi incidenti. Časnikarji so ga vprašali: «Ali ste govorih tudi o zakonu o univerzitetni reformi?« Zannier: «Proučiii smo tudi to, in če bodo politični pogoji za njeno izvedbo, jo bomo izvedli.« Isto vprašanje so časnikarji postavili De Martinu in Tanassiju. De Martino je odgovoril: ((Zagovarjali smo potrebo storiti vse mogoče, da se prouči zakon o univerzitetni reformi in odobri vsaj v eni zbornici parlamenta pred koncem zakonodajne dobe.« Na vprašanje, ah so se sporazumeli, je De Martino odgovoril, da je bil popoln sporazum glede tega. Tanassi pa je izjavil: ((Pooblastili 10.000 dezerterjev iz ZDA v Kanadi TORONTO, 28. — Ravnatelj mladinskih organizacij, ki nasprotujejo ameriški politiki v Vietnamu, je sporočil, da je sedaj v Kanadi okoli 10.000 ameriških dezerterjev, ki so gostje teh mladinskih organizacij. Dodal je, da se že nekaj tednov javi v njegovem uradu v Torontu približno 12 ah 15 ameriških dezerterjev vsak dan. Pripomnil je, da ni nobenih težav za njihovo zaposlitev, in je ugotovil, da bodo novi ukrepi ameriške vlade o vojaškemu naboru verjetno imeli za posledico še večji dotok ameriških univerzitetnih študentov v Kanado. Omenjeni predstavnik je dalje sporočil, da imajo v 23 kanadskih mestih organizacije za pomoč ameriškim dezerterjem. Organizacija v Torontu je pred dnevi prvikrat objavila brošuro, ki pojasnjuje a-meriškim mladeničem postopek, ki je potreben za izselitev v Kanado. ""Hlini,,,............................. MED RAZPRAVO 0 PRORAČUNU V POSLANSKI ZBORNICI Fanfani je poročal perečih vprašanjih Razprava o Vietnamu in o položaju na Srednjem vzhodu RIM, 28. ____ V poslanski zbornici se je nadaljevala razprar o proračunu za letošnje leto. Pri tem se je obravnava pro-računa ministrstva za zunanje zadeve spremenila v dejansko rAzpravo o sedanjem zunanjepolitičnem položaju, o katerem Je obsežno govoril minister Fanfani.______________ , Zunanji minister Fanfani je istočasno tudi izkoristil priložnost, da Ja odgovoril na vrste vprašanj, ki ?° jih glede zunanjepolitičnih vpra- sanj zastavili poslanci, in predvsem ČPrašanj glede Vietnama. Vietnamu J® posvetil zelo veliko časa, vendar PAmerno ni bil jasen, kar odraža težave vladnega stališča, ko se v Ato sapi govori o nujnosti konca v°jne v Vietnamu in o prijateljstvu * ZDA ter razumevanju njihovega Položaja. V začetku je glede tega vpraša-PJA ugotovil, da sedaj že obe stra-oj govorita o pogajanjih kot edi-, stvarni možnosti rešitve. Pri ,eto je dejal, da se povsem strinja L generalnim tajnikom OZN U ^Antom, da če se pogajanja ne bo oo začela, se bo spopad zaostroval * nepredvidljivimi in katastrofalnimi posledicami Vendar pa je }r®ba z obžalovanjem ugotoviti, da •fJAve o pogajanjih še zdaleč niso “Ovolj, da bi se pogajanja v res-toci tudi začela, in to tudi, če bi 5® bombardiranje prenehalo. Fan-,®to je torej na tak opisen in zalit način zavrnil zahteve, da bi Italija jasno zahtevala od ZDA, da Prenehajo bombardiranje Severne-8® Vietnama. V zadnjih treh mesecih je bilo /Af- pobud, da bi se premostile tAžave za pričetek pogajanj, pri čemer je prišlo tudi do razgovora z veleposlanikom Severnega Vietnama v Pragi Fam Van Sujem. O tem razgovoru Fanfani ni hotel prav nič povedati, češ da gre za delikatne zadeve in da se ne sme zapraviti najmanjša možnost, da bi prispevali k mirni rešitvi. Glede razgovora je Fanfani dejal, da so predhodno obvestili o razgovoru ameriško vlado, kateri so kasneje podrobneje poročali. V tej zvezi je tudi Fanfani govoril o nujnosti lojalnosti do svojih zaveznikov in še zlasti lojalnosti do «največjega zaveznika«, ki so ZDA. Glede Srednjega vzhoda pravi Fanfani, da je položaj nekoliko boljši, da pa je še vedno zaskrbljujoč. Stalno nastajajo incidenti, kar dokazuje, da je položaj še vedno eksploziven, pa čeprav je prišlo tudi do nekaterih pozitivnih dogodkov, kot je izmenjava ujetnikov, vrnitev nekaterih beguncev in nekaj časa se je že upalo, da bo mogoče osvoboditi štirinajst ladij, ki so zasidrane v prekopu. Po mnenju Italije je treba pričeti reševati vsaj nekatera manjša vprašanja, tako da se bo ustvarilo ugodnejše ozračje za rešitev osnovnih vprašanj. V zvezi s položajem na Srednjem vzhodu je Fanfani obširno govoril tudi o ((nevarnosti večje o prisotnosti« sovjetskega vojnega ladjevja v Sredozemskem morju. I ga vladnega molka dokaj točna. To je posledica dejstva, da so se okrepili stiki in zavezništva med nekaterimi arabskimi državami s SZ prav v zvezi s posledicami izraelsko-arabskega spopada. Zaradi tega je po Fanfanijevem mnenju treba pritiskati za rešitev izraelsko-arabskega spora na osnovi konstruktivne in prijateljske politike do arabskih držav in na osnovi priznanja obstoja Izraela. Istočasno je treba tudi voditi enotnejšo sredozemsko politiko, ki mora skrbeti za interese vseh držav, ki so ob tem morju. Fanlani je dokaj obširno govoril o načrtu mednarodne pogodbe o neširjenju atomske oborožitve in je v tej zvezi navedel celoten potek pogajanj o pogodbi, oziroma o sestavljanju načrtov. Dejal je, da je uspelo znatno izboljšati prvotni načrt in da se nadaljujejo napori, da bi vnesli nove izboljšave. Optimistično je predvidel, da bo lahko že letos skupščina OZN ugodno ocenila ta načrt, s čimer bi storili velik korak k sprejemu sporazuma o prepovedi širjenja atomske oborožitve. Pred Fanfanijevim govorom so posegli v razpravo predstavniki vseh strank. Zlasti je bil zanimiv poseg tajnika KPI Longa, ki je obžaloval, da je vlada tako redkobesedna glede razgovora, ki ga je imela z vietnamskimi predstavniki. Pri tem pa gre za preprosto bojazen vlade, da bi morala priznati, da je Hanoj pripravljen na pogajanja in da ZDA niso, in da bi tako morala izvajati pritisk na Wa-shington, da preneha napad v Vietnamu. V bistvu izhaja iz Fanfani-jevih besed, da je ta ocena Lon- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVE DIPLOMATSKE POBUDE V ZVEZI Z VIETNAMOM Tudi Francija se strinja z 11 Tantom glede nujnosti ustavitve bombardiranja General ^heeler priznava veliko moč osvobodilnih sil - Opozorilo, naj se vojna ne razširi na Laos . Močni napadi osvobodilnih sil okoli Sajgona in Ke Sana PARIZ, 28. — V Parizu se govori, da se de Gaulle pripravlja na morebitne konkretne diplomatske pobude za olajšanje in začetek pogajanj o Vietnamu. Včeraj je bivši minister Jean Sainteny izjavil po televiziji, da je prepričan, da bi Severni Vietnam napravil konkreten korak za mir v zameno za brezpogojno ustavitev ameriškega bombardiranja. Predstavnik francoske vlade, mi nister za informacije Gorše jr po današnji seji vlade izjavil, dh se izjava U Tanta, ki pravi, da bi bila ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama potreben in zadosten pogoj za začetek mirovnih pogajanj, ujema z informacijami, ki jih je izrecno dobila francoska vlada. «Ministrski svet, je izjavil Gorše, meni, prav tako kakor glavni tajnik OZN, da, če se ne bodo začela pogajanja, se bo uničevalna vojna v jugovzhodni Aziji nadaljevala in bo zavzela obseg, ki bo lahko vsak dan bolj škodoval miru na svetu.« ke, 39 pehotnih bataljonov in 120 statinj zavezniških čet. Uničile so 1800 letal ter 1300 tankov in oklepnih vozil. «V celoti simo onemogočili, dodaja sporočilo, program o pomirjenju, ki je življenjske važnosti za sovražnika«. Ameriška letala so včeraj bombardirala skladišče blaga 2700 metrov od središča Hajfonga. Letala so odletela z nosilke letal ((Enterprise«. Druge napade so ameriška letala izvedla na letališče Domg Hoi, na cestne konvoje v Severnem Vietnamu. Včeraj so bombardirala tudi termično centralo v Uong Bi, 24 kilometrov vzhodno od Hajfonga. Osvobodilne sile so nadaljevale obstreljevanje z minometi in rake- Na koncu je Gorše poudaril ena- taml vojaških naprav v Sajgonu ter kost pogledov med obema analizama. Izjava U Tanta po stikih s Hanojem se ujema tako z analizo francoske vlade v okviru informacij, s katerimi razpolaga, kakor tudi s stalnim ocenjevanjem stanja. Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel komentirati izjav ministra Gorseja. Izjavil je, da je bila ameriška vlada obveščena o francoskem stališču po redni diplomatski poti. Ob današnjem povratku iz Sajgona je predsednik odbora glavnih štabov general Wheeler priznal, da ima osvobodilna fronta na nekaterih sektorjih zelo veliko število sil, ki so taktično sposobne. Dodal pa je, da so na drugih sektorjih, s katerih je toil sovražnik izgnan, sile generala Westmorelanda prevzele pobudo. Vsekakor pa je pobuda sedaj na obeh straneh. Izrekel je prepričanje, da bodo ameriški vojaki lahko vzdržali v Ke Sanu kljub številčno močnejšim silam, ki jih ogrožajo. Zatem je dejal, da ga skrbijo napadi osvobodilnih sil v Laosu in da je treba to upoštevati. S tem v zvezi je republikanski senator Hatfield predložil načrt resolucije, ki zahteva, naj se Johnson posvetuje s kongresom, preden se kakor koli odloči za raztegnitev vojne čez meje Vietnama. Državni departma je sporočil, da so začela ameriška letala izvidni-ške polete nad Laosom «na zahtevo laoške vlade«. NI pa hotel komentirati informacij, da so ta letala bombardirala področja, ki so v rokah laoških osvobodilnih sil. Predsednik Johnson je začel danes posvetovanja s svojimi glavnimi vojaškimi in civilnimi sodelavci o stanju v Aziji. Prvega sestanka so se udeležili še državni tajnik Dean Rusk, podpredsednik Humphrey, načelnik združenih glavnih štabov general Wheeler, tajnik za obrambo McNamara ter drugi vojaški in civilni voditelji. Po sestanku je načelnik tiskovnega urada v Beli hiši izjavil, da so razpravljali o Vietnamu. Ni pa hotel povedati, ali so govorili o pošiljat- vi novih vojakov v Vietnam. Ameriški vojaški predstavnik pa je sporočil, da so pred tremi dnevi prišle v Vietnam zadnje enote 82. divizije padalcev, in sicer 4.000 mož. Sedaj imajo Američani v Južnem Vietnamu 525.000 vojakov. Na univerzi v Teksasu, kjer se je Johnson udeležil volilne večerje, je nad 100 študentov sinoči demonstriralo proti vojni v Vietnamu. Dva študenta so aretirali; eden od teh je skušal zagnati steklenico proti predsednikovemu avtomobilu. Sporočilo, s katerim je včeraj južnovietnamska osvobodilna fronta javila, da je med ofenzivo, ki se je začela 29. januarja, pačilo 90.000 sovražnikov, omenja tudi, da jih je od teh 20.000 Američanov. Sporočilo dodaja, da so osvobodilne sile v istem času porazile tri oklepne pol- blizu Tan Son Nuta in Bien Hoa Glavni objekt je bilo oporišče v Bien Hoa 30 kilometrov severno od Sajgona. Tu so enote južnoviet-namskega in ameriškega letalstva. Raketni ogenj je bil usmerjen tudi na druge objekte blizu Bien Hoa. Včeraj so bili srditi spopadi ob obali med Danangom in ču Lajem sevemovzhodno od Sajgona. Boji so trajali ves dan in nastopilo je tudi letalstvo. V Gia Dinhu severno od Sajgona so bili včeraj ves dan spopadi med ameriškimi in o-svotoodllnimi silami. Južno od Sajgona, v pokrajini Long An so osvobodilne sile obstreljevale oporišče devete ameriške divizije. Tudi v pokrajini Bin Duong severno od Sajgona je več ur trajala bitka med osvobodilnimi in ameriškimi silami. ljevale s topovi, minometi in raketami ameriško oporišče Ke San. Bolj vzhodno so obstreljevale položaje ameriških sil v Dong Ha. V zadnjih 24 urah so bombniki «B 52» štirikrat bombardirali položaje osvobodilnih sil okoli oporišča Ke San, druga letala pa so bombardirala utrjene položaje osvobodilnih sil jugozahodno od Hue. Sajgonski predstavnik je sporočil, da je prejšnji teden padlo v bitki 463 južnovietnamskih vojakov, 1951 pa jih je bilo ranjenih. V istem času je bilo ubitih 64 civilistov, 184 pa ranjenih. Omenjeni predstavnik je dalje izjavil, da prihaja v posebne centre še vedno veliko število beguncev, in sicer 14.000 na dan. Dodal je, da je v Južnem Vietnamu sedaj skupno 700.000 beguncev. Samo v prestolnici jih je 170.000. Zvišane carine za nekatere vrste blaga v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. — Zvezni svet zvezne skupščine je na današnji seji po kratkem postopku sprejel med drugim zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o carinskih tarifah, s katerim se za zaščito domače industrije poveča carina na uvoz nekaterih vrst blaga, zatem zakon, s katerim se določa poraba 109 milijonov dolarjev za letošnji uvoz opreme za objekte, ki se gradijo na osnovi posebnih odlokov zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta, ki so bili sprejeti do 1966. leta, ter zakon, s katerim katerem so bili napadalci v manjše odloži plačanje anuitet in podaij- šini. Napadalci, ki so izgnali štu- smo predstavnike večinskih skupin, da se posvetujejo z drugimi skupinami in s predsednikom zbornice, da vidimo, ali je mogoče izglasovati zakon.« La Malfa je izjavil: ((Večina se strinja in torej bi se zakon o univerzitetni reformi lahko odobril vsaj v eni zbornici parlamenta. Po mojem mnenju pritiče novi zakonodajni dobi naloga spremeniti pravilnik, tako da ne zgubimo dela, ki je bilo izvršeno v tej zakonodajni dobi.« Vprašanje: «Ali je materialen čas, da se lahko vsaj v poslanski zbornici odobri univerzitetna reforma?« Odgovor: ((Večina se strinja in v kakih 15 dneh bi lahko zakon tudi odobrili. Ce bo manjšina ovirala ukrep, ho očitno odgovorna za preprečitev rešitve.« Minister za javni pouk Gui je iz javil časnikarjem, da so razpravljali o možnosti odobritve zakona o univerzitetni reformi, ter da so vsi predstavniki večine dah privolitev k zakonskemu odloku, ki naj org?-nično reši vprašanje niverze kot instrument, ki naj ustvari sedež za konstruktiven dialog med docenti in študenti. Pripomnil je, da so predstavniki skupin dobili pooblastilo, naj poskušajo doseči, da se diskusija obnovi in zaključi še v tej zakonodajni dobi vsaj v eni zbornici parlamenta. Pripomnil je, da so razpravljali tudi o predlogu La Malfe, naj bi preprečili zapadlost tistih ukrepov, ki so bili odobreni vsaj v eni zbornici parlamenta. Vsi udeleženci sestanka so izrazili željo, naj se določi zakonodajna neprekinjenost predvsem glede tega zakona. Na vprašanje, ali so v zvezi z odobritvijo tega sklepa predvidevali tudi morebitno spremembo datuma o razpustitvi parlamenta in razpisa volitev, je minister odgovoril, da o tem niso govorili. Na vprašanje, ali so razpravljali tudi o drugih ukrepih, ki naj bi jih obravnavali v parlamentu pred žaxil(jučtom zakonodajne dobe, je mimstar odgovoril, da bodo morali voditelji posameznih skupin koordinirati parlamentarno delo v tem kratkem razdobju. Na kancu je minister izjavil, da so predstavniki večine na sestanku «pokazali, da se široko zavedajo težnje mladih generacij po obnovitvi, toda so poudariti načelo da napredek ni mogoč niti na tem sektorju brez demokracije in korektne uporabe ustavnih sredstev. To v praksi pomeni odklonitev ekstremističnih oblik, ki peljejo do paraiiziranja univerzitetnega življenja«. Danes so nastali na rimski uni- stane na svojem mestu verzi incidenti, med katerimi so se študentje spopadli. Davi so profesorji na pravosodni fakulteti skušali vdreti v fakulteto za politične vede, ki je že več dni zasedena. Medtem ko so študentje pohabili profesorje, ki so želeli diskutirati, naj vstopijo skozi normalen vhod, je skupina fašističnih študentov razbila steklena vrata na nasprotni strani ter Izkoristila priložnost, odprla vhode, razbila klopi in drugi material. Sporočilo ki so ga objavili študentje, obtožuje «belo gardo akademskega zbora in zagovornike avtoritarizma«. Sporočilo dodaja, da so takoj sklicali zborovanje, na vom. Spopadi so sledili tudi pred filozofsko fakulteto, kjer je stanje še bolj napeto kakor pred dnevi. Študentje, ki so zapustili fakulteto, obsojajo ravnanje profesorjev na pravosodni fakulteti in pravijo, da so se ti ((objektivno povezali z zelo majhno desničarsko manjšino, ter so skušali na ta način vzpostaviti svojo oblast ter so očitno potrdili svojo naravo absolutnih avtokratov«. Zvečer pa je skupina okoli 50 študentov znova zasedla obe fakulteti. Na zasedenih fakultetah se nadaljuje dejavnost študijskih komisij. Profesorji pravne fakultete, pa so po skupnem sestanku objavili izjavo, v kateri pravijo, da priznavajo študentom svobodo sestajanja, da razpravljajo o problemih univerze, bedisi na zborovanjih kakor tudi v delovnih skupinah, lu naj bodo dostopne vserr, študentom. Dali so na razpolago eno ali ver dvoran v ta namen. Dalje pravijo, da so na razpolago za vsako skupno diskusijo. Za jutri sta določeni dve zborovanji: eno bo ob 11. uri v pravni fakulteti, druga pa v fakulteti za politične vede. Študenti skrajne desnice, ki pripadajo skupini Caravella, so danes zbirali ra univerz' podpise, da bodo zahtevali nastop policije proti študentom, ki so zasedli posamezne fakultete. Skupina 114 rednih, pooblaščenih profesorjev ter asistentov na fakulteti za kemijo, jc po skupnem sestanku objavilo izjavo, ki med drugim pravi: «Docenti za kemijo so skoraj vsi podprl, demokratično zasedbo zaveda.» Sporočilo dodaja, da docenti priznavajo upravičenost razlogov za globoko nezadovoljstvo študentov na splošno in še zlasti študentov na fakultetah za čisto in industrijsko kemijo ter poudarjajo nujnost temeljite reforme študijskih metod. Po današnjih incidentih je na u-niverzi relativno mirno Za jutri so napovedali zborovanji na pravosodni fakulteti. Še vedni pa je napeto na filozofski fakulteti, kjer študentje zelo ostro razpravljajo o različnih programih za univerzitetno reformo. Tiskovni urad univerze je javil, da je svet filozofske fakultete sklenil izvesti izpite, kakor je bilo določeno, razen če ne bo iz tehničnih razlogov potrebna odložitev. Zato bo posebna komisija dveh rednih in dveh pooblaščenih profesorjev stopila v stik s študenti, ki so zasedli fakulteto, da se z njimi sporazume o možnosti izpitov. Minister za javni pouk Gui je zavrnil ostavko ravnatelja filozofske fakultete i.a rimski univerzi prof. Ghisalbertija in ga pozval, naj o- Danes so osvobodilne sile obstre- ge Sarajevo-Ploče ša rok za vrnitev kredita, ki ga je zveza dala republiki Bosne in Hercegovine za graditev železniške pro- dente iz pravne fakultete, in fakultete za politične vede, so vrgli skozi okna več blazin ter so nato pozdravljali s fašističnim pozdra- Posvetovauje predstavnikov komunističnih strank v Budimpešti V Turinu. Ijer je policija včeraj izgnala študente iz fakultete za arhitekturo, s'1 študentje fakulteto davi znova zasedli. V Milanu so študenti fakultet za matematiko, fiziko, biologijo in geologijo ter prirodopis na zborovanju sklenili zasesti tc fakultete. Začasna uprava v podjetju «Iskra» v Sežani SEŽANA, 28. — Upravni odbor združenega podjetja «Iskra« je sklenil nocoj uvesti začasno upravo v tovarni radijskih aparatov v Sežani, ki je lansko leto končala obratovanje z izgubo 4,8 milijona dinarjev Cilj začasne uprave je povečati vpliv združenega podjetja na poslovno politiko tovarne in ozdraviti sedanje kritično stanje. «Iskra» je uvedla iz istega razloga začasno upravo tudi v nekaterih drugih svojih podjetjih, kar se je pokazalo v praksi za koristno. Tovarna v Sežani zaposluje 380 delavcev, ki so včeraj, ko so zvedeli za predlog o uvedbi začasne uprave, prenehali z delom m verjetno, boječ se, ua bo začasna uprava zmanjšala delo zaposlenih, odšli s transparenti na ulice. V »Iskri« poudarjajo, da je ta bojazen neupravičena in da združeno podjetje nikakor ne misli opustiti proizvodnje radijskih aparatov. Luebke BONN, 28. — Danes so javili, da bo predsednik Luebke govoril v petek zvečer po radiu in televiziji. Podtajnik za informacije Diehl je sporočil, da je kancler Kiesinger dobil pismo predsednika Luebkeja, v katerem sporoča, da želi podati po televiziji izjavo v zvezi z obtožbami o njegovi dejavnosti v času nacizma. V pismu obrazložuje Luebke vsebino svojega odgovora na polemiko, ki se je vnela v zvezi s trditvijo, da je sodeloval pri graditvi barak, ki so služile v koncentracijskih taboriščih BEOGRAD, 28. — V Beograd sta danes prispela na razgovore s pristojnimi funkcionar', državnega tajništva za zunanje zadeve o vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Francijo, namestnik ravnatelja političnega ravnateljstva zunanjega ministrstva Francije Frangois Pyot in namestnik načelnika za Evropo francoskega zunanjega ministrstva Jacques Anderanni. GLEDE PROSTOVOLJNE POLITIKE DOHODKOV Hudo razcepljeni angleški sindikalisti Skoraj polovica delavcev ne podpira uradne politike Trade Unionov .» #++« k! LONDON, 28. — Voditelji vseh britanskih sindikatov včlanjenih v Trade Union Congress (TUC) so se danes sestali in razpravljali o prostovoljni politiki dohodkov. O-aobrili so dokument, ki določa načela, na katerih naj temelji mezdna politika Trade Unionov. Dokument določa zvišanje mezd za 14 šilingov (nekaj več kakor tisoč lir) m teden v prihodnjih 12 mesecih začenši od julija letos. Pri glasovanju so se sindikati praktično razdelili skoraj na polovico. Resolucija je dobila 4 milijone in 620 tisoč glasov, proti njej pa je bilo oddanih 4 milijone in 84 tisč glasov. Resolucija je bila torej odobrena z majhno večino 536.000 glar sov. Glavni tajnik Trade Unionov Woocock je po razglasitvi izida glasovanja izjavil, da vlada ni napovedala zakonodajnih ukrepov o obveznem zmrznjenju mezd. Izrekel pa je prepričanje, da bodo Trade Union! znali izvajati prostovoljno politiko dohodkov. Woocockove želje in upi pa so bolj pobožni kot stvarni. Predvsem je treba upoštevati globoko razcepljenost med raznimi sindikati, ki so včlanjeni v TUC. Mnogi nočejo slišati o kaki prostovoljni politiki dohodkov ter zagotavljajo že vnaprej, da se ne bodo odrekli svoji neodvisnosti na področju sklepanja pogodb z delodajalci. To velja posebno za sindikat kovinarskih delavcev. Nekateri sindikati pa so glasovali za predloženi dokument, ker se bojijo vladnega vmešavanja. Na splošno pa vlada prepričanje, da si ta ne bo upala diktirati mezde od zgoraj. Woocock in njegovi privrženci pa niso zadovoljni niti z vladnimi perspektivami. Medtem, ko sindikalisti menijo, da je stvarno računati na 6-odstotno zvišanje proizvodnje v tem letu (in s tem ustrezno 5-odstotno povišanje mezd), vlada dopušča zvišanje proizvodnje le za 4 odstotke. Na podlagi svojih računov ti sindikalisti menijo, da se tedenska plača lahko poviša za 14 šilingov. Iz sovraštva ubil očeta in sina TROIA (Foggia), 28. — Zaradi večletnega sovraštva in hudih prepirov Je 26-letnd Antonio Festa ubil 58-letnega Antonia La Saflan-dro in njegovega 22-letnega sina Damenlca. Morilec je iz bližine Izstrelil na žrtvi štiri naboje iz lovske puške. Baje je streljal tudi potem, ko sta oče in sin že lafcala na tleh. Menda so opazili na žrtvah tudi udarce s topim predmetom. Tako morilec, kot La Salandrova so bili kmetje. Obe kmetiji sta v soseščini. La Salandrovi so bogati kmetje, Festa pa živi sam na svodi kmetiji. že pred leti je prišlo do prepira med njimi. Nekega dne Je iz La Salandrove hiše izginila lovska puška in tudi nekaj kokoši. Karabinjerji so našli puško v Fesrtovi hiši. Mladeniča so potem priprli ter Je bil pogojno obsojen zaradi tatvine. Pred dnevi pa Je iz Festove hiše izginilo okoli 60 kokoši. Zdi se, da je prav ta tatvina pripravila mladeniča do tega, da Je krvavo obračunal z osovraženimi sosedi. Pravijo, da so se Festa in La Salandrova sestali v soboto, menda zaito, da bi se pogovorili v tej zvezd, še tisti večer sta oče in sin zginila brez sledu. Domov se Je vrnila samo mula brez gospodarja. Zato so takoj začeld sumiti, da se Je očetu in sinu zgodilo kaj hudega, že v začetku tega tedna so začeli preiskovati vso bližnjo okolico. Pri iskanju so sodelovali karabinjerji in gasilci. Danes so ti našli očeta in sina v globokem vodnjaku. Aretiran vlomilec v hranilnico pri Padovi PADOVA, 28. — Karabinjerji iz Padove in Vicenze so v poznih večernih urah včerajšnjega dne aretirali mladeniča, ki je pred dnevi vdrl v kmečko hranilnico ln posojilnico v SanfElena d’Este. Gre za 23-letnega Oiuliana Rossija Iz Vicenze, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi ropov in tatvin. Kot je znano, se je Rossi pripeljal z motorjem pred hranilnico, ■topil z vozila ter šel v glavni poslovni prostor, kjer sta bila dva uradnika in en klient. Mladenič Je odnesel s seboj pet milijonov ,n pol lir. Oborožen je bdil z lovsko puško, kateri je bil odžagal kopito ln cevi, tako, da jo Je lahko spravil v torbo. Ne ve se še, kako se Je karabinjerjem posrečilo ugotoviti istovetnost roparja. Sporočili so samo, da So agenti oprezovali sinoči okoli njegovega doma ter ga prijeli, ko Je šel spat. Mladenič Je že priznal »vojo krivda ter je povedal, kam je skril denar. Karabinjerjem se Je posrečilo najti skoraj celotno vsoto le za znanstveno raziskovanje neznanih področij. Akademija svetuje nadalje, da bi se ustanovila skupina neodvisnih zdravniških Izvedencev. Ti bi morali presojati v vsakem primeru posebej, če je presaditev potrebna ali ne. To pomeni, da bi ti izvedenci podali svoje strokovno mnenje o zdravstvenem stanju tako darovalca, kakor tudi pacienta, ki naj bi sprejel novo srce. Iz Dallasa pa je prišla vest, da Je kirurg Christian Bamard, ki je na poti v San Francisco, izjavi), da 'Do opravil ponovno presaditev srca, ko se bo 13. marca vrnil v Južno Afriko. ----------- Avtobus ubil šest romarjev BANGALORE (Indija), 28. — Neki avtobus je zavozil v gručo indijskih romarjev. Pri nesreči je bilo Ubitih šest oseb in šestnajst drugih pa ranjenih. Nesreča se je pripetila blizu mesta Mysore. Policija meni, da je šofer izgubil oblast nad avtobusom, ker so se pokvarile zavore. _________ Razumna bitja na oddaljeni zvezdi? LONDON, 28. — Sir Martin Ryle, ki predava o radioastronomij i na univerzi v Cambridgeu je izjavil, da prihajajo iz zvezde L.G.M., ki je oddaljena 200 svetlobnih let od Zemlje, radijski signali, ki bi jih lahko smatrali za poskus tamkajšnjih razumnih prebivalcev, da bi stopili v stik z nami. Prof. Ryle pa Je vendar pripomnil, da gre za zvezdo, ki umira. V tem primeru utripanje jedrskega materiala povzroča nihajoče radijske valove. Ribiška ladja zajda od Tunizijcev TRAPANI, 28. — Tunizijski pa-trolnl čoln je ustavil v bližini otoka Zembra v Sicilski ožini, ribiško ladjo «Giovane Pietro» s trinajstimi možmi posadke, katere lastnik je brodar Matteo Celere Iz Mazzale del Vallo. «G čustvena doživetja in ra-umsra spoznanja, ki se rode človeku ob srečanju z gorami, niih veličino iv tudi nevarnostmi, ki so združene z njimi. Vendar je Avčinovo pisanje, čeprav polno občudovanja do narave, njenih lepot in opisov notranjih doživetij ob gorah daleč od kake sentimentalnosti. Ob prijet- nih in lepih urah, ki jih je Avčin preživel na pohodih po gorah ob smučanju po zasneženih hribih ali ob plezanju v stenah izraža Avčin svojo globoko ljubezen do gorskega sveta, do lepot narave in do domače zemlje, ki jo ima nadvse rad. Tako je torej to knjiga, ki ni posvečena samo goram, temveč slovenski zemlji, knjiga iskrenih izpovedi zrelega moža, ki skromno in preprosto slovensko domovino postavlja kot neizogiben temelj svojega obstoja in delovanja. Avčin je tehnik znanstvenik, zrel človek, pa vendar kos pesnika. Zato njegovo pripovedovanje ni golo opisovanje temveč je literarno oblikovano polno umetniško oblikovane besede, ki bralca, prijatelja planin in narave, prevzame in navduši. Avčinova knjiga vsakemu takemu prijatelju narave, ki iskreno pristopi k branju njegove knjige seže do srca. Zato je tudi razumljiv tak velik uspeh te knjige, kakršnih na slovenskih policah ne premoremo dosti. In ker Avčin piše z zanosom njegova knjiga bralce tudi prevzame. Bralec bo našel snov v knjigi razdeljeno na vec ciklov, v katere so razvrščeni sicer samostojni sestavki. Uvodno poglavje je posvečeno spisom iz triglavskega kraljestva. Sledita dva sestavka z opisom doživetij v jugoslovanskih gorah. Tretji del Razodetje v viharju vsebuje pisateljeve spomine na prav posebna doživetja v partizanih. Naslednji razdelek Avčinove knjige govori o avtorjevih doživetjih po tujih gorah, ki jih je obiskova: v domačimi gorami v srcu, kot je sam zapisal. Dve črtici sta posvečeni avtorjevemu srečanju s Kugpjem in temu velikemu poetu Julijskih Alp. Pogovori z gozdom pa vsebujejo pisateljeve lovske črtice. Avčinove knjige m treba priporočati. Ljubitelji gora jo že poznajo. Vsi tisti slovenski bralci, ki še niso prišli do nje, pa so jim pri srcu spisi o naravi, o gorah in o doživetjih v njih, bodo z novo izdajo Avčinovih spisov lahko zadovoljili žeijo po tovrstnem branju in uživanju. Med njimi skorajda ne bo nikogar, ki ga ta več kot lepa knjiga ne bo prevzela in mu segla do srca. In to predvsem do srca. Sl. Ru. Drago« kovino so ukradli na letališču NEW YORK, 28. — Neznani tatovi so ukradli 318 kg «paladiuma» (vrednost okoli pol milijona dolarjev, se pravi več kot 300 milijonov lir) na mednarodnem letališču John F. Kennedy v New Yorku. «Pa.ladium» je zelo redka in dragocena kovina. Podobna je platini ter jo uporabljajo posebno v industriji pri Izdelovanju ur, draguljev ter zobnih protez. Kovina, ki je bila ukradena«, je prihajala h Sovjetske zveze ter je bila namenjena družbi «Ayrton Metals LTD» v Amsterdamu ter industriji ((Engelhard« v Nevvarku (New Jersey). Zavojčki kovine so bili spravljeni v prostorih holandske letalske družbe «KLM», potem ko so jo njena letala pripeljala iz Sovjetske zveze. Čakali so samo, da družba ((Engelhard« prevzame pošiljko Včeraj zjutraj okoli 8.30 sta prišla v urad «KLM» dva moška, od katerih je bil eden oblečen v uniformo. Predložila sta potrebne dokumente, ter sta Izjavila, da sta prišla po blago. Takoj po tem sta hitro odšla. Cez nekaj ur pa so prišli pravi zastopniki družbe, in tedaj so se vsi zavedli, da je bila kovina ukradena. GOSPODARSKE VESTI Vzhod in Zahod naj skupno pomagata zaostalemu Jugu V New Delhiju že mesec dni zaseda taiko imenovana Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, na kaitero so uprte oči vsega političnega in poslovnega sveta. UNCTAD II., tako se namreč glasi sigla zasedanja, ki se bo zaključilo konec marca, naj bi prineslo pre-okret v sodelovanju in pomoči razvitega sveta zaostalim ljudstvom iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Dosedanja prizadevanja v tej smeri so se v dobršni meri izjalovila; pomoč razvitih držav je v glavnem zgrešila dlj, zato Se položaj v zaostalih področjih ne le ne izboljšuje, temveč iz leta v leto celo slabša. United Nations Conference on Trade and Development—UNCTAD so ustanovili 30. decembra 1964, na posebnem zasedanju v Ženevi. Tedaj se je vprašanje pomoči prvič postavilo na dnevni red: poprej so bile zaostale dežele, predvsem v Aziji in Afriki, v glavnem prepuščene svoji kolonialni ali polkolonialni usodi. Razvite države so se načelno sporazumele o obliki in razsežnosti pomoči, ki naj jo nudijo zaostalim področjem, in pristopile k desetletnemu razvojnemu načrtu, ki ga je nekaj let poprej — leta 1960 — že pripravila Organizacija združenih narodov. Ta načrt ni letel previsoko: računala so, da se bo ob pomoči razvitih držav narodni dohodek v zaostalih deželah kmalu lahko pričel večati v razmerju 5 odst. na leto, kar naj bi sčasoma pripomoglo do tega, da bi se življenjska raven v teh področjih pričela dvigati v kolikor toliko sprejemljivem sorazmerju. Razvite države so se obvezale, da bodo prispevale v ta namen «vsaj 1 odstotek« svojega nacionalnega dohodka. Razvoj dogodkov je pozneje pokazal, da je načrt v glavnem propadel, oziroma da ni rodil pričakovanega efekta. Velikokrat so prejeta finančna sredstva in tehnično pomoč nepripravljeni vodilni krogi v zaostalih deželah usmerili v čisto neproduktivne dejavnosti. Pogosto se je tudi dogajalo, da so same razvite države sčasoma pozabile, da so se obvezale opravljati humanitarno delo in so polagoma prešla na čisto trgovinske posege, tako da so pri podeljevanju «pomooi» nerazvitim deželam imele pred očmi prej svoje lastne koristi kakor pa koristi in potrebe zaostalih narodov. Velik del krivde za neuspeh pa imajo zlasti posojila, ki so jih bile deležne dežele v razvoju v vseh liiili teh letih, kajti njihova skupna vrednost je že dosegla takšno višino, da bo šla čez nekaj let vsa finančna pomoč iz razvitih držav — če pojde tako naprej — samo za odplačevanje obresti na ta posojila. V New Delhiju zaseda okoli 1600 delegatov iz 132 držav članic UNC TAD. Doslej je že prišlo na dan marsikaj grenkega v zvezi z dosedanjo pomočjo zaostalim deželam in zlasti z njihovim dejanskim gospodarskimi in socialnim stanjem. Predstavniki dežel v razvoju nagla-šajo, da zaostala področja ne potrebujejo toliko pomoči, kolikor poslovnega sodelovanja, stabilnosti v zunanji trgovini, organičnih dolgoročnih načrtov in pravičnejših poslovnih pogojev: «Not aid but trade« (ne pomoči, poslov nam zagotovite!). Od trenutka, ko so v okvira OZN sestavili načrt o pomoči nerazvitim deželam, je poteklo dobrih sedem let, razkorak med razvitimi in nerazvitimi področji pa se je v tem času še povečal, namesto da bi se zmanjšal, kakor so računali načrtovalci. Povprečni dohodek v nerazvitih državah je danes komaj dvajseti del povprečnega dohodka v razvitih državah. Dve tretjini vsega človeštva sta še vedno podhranjeni. V trgovini z zunanjim svetom so te dežele vse preveč odvisne od nihanj na tržišču maloštevilnih specifičnih pridelkov: tako imenovani Lanske nočitve tujih turistov: v Italiji —2,5%, v Jugoslaviji +33% Pred časom smo v Primorskem dnevniku zabeležili, da je tuji turizem na Tržaškem lani občutno razočaral, saj je skupno število nočitev pri tujih gostih nazadovalo s 329.455 v letu 1966 na 307.397. Edino izjemo so statistike zabeležile pri jugoslovanskih turistih, ki so dali znatno več nočitev kakor prejšnje leto. Zanimivo bo pogledati, kako je bilo v tem pogledu lansko leto v Italiji in v sosedni republiki Jugoslaviji. V Italiji se je domači turizem občutno okrepil, tuji turizem pa je popustil za 5,7 odst. kar se tiče števila gostov, in za 2,5 odst. kar se tiče števila njihovih nočitev. Podatki so naslednji: vs-ga skupaj so našteli 32.268.000 turistov, od tega 20.964.000 domačinov in 11.304.000 tujcev, število nočitev je doseglo 202.615.000, to je 1,9 od sto več kakor v letu 1966. V bistvu torej stagnacija, za katero pa navajajo opazovalci več razlogov: devalvacijo nekaterih valut, gospodarski zastoj v Zahodni Nemčiji, napetost na Sredozemlju, vojna v Vietnamu, konkurenca dragih turističnih dežel itd. Za letošnje leto računajo, da se bo ponovno dvignilo število obiskovalcev iz Zah. Nemčije, predvsem pa računajo na večjo mobilnost domačega turista. Johnsonova austerity pa bo po vsej verjetnosti občutno posla Dša-la položaj kar zadeva ameriške goste. Večja mobilnost povprečnega italijanskega turista utegne letos poslabšati domačo turistično oiianco s tujino, kajti Italijani čedalje rajši potujejo kot turisti v tujino in seveda zapravljajo na tujem domačo valuto. Turistična bilanca za lansko leto Je bila takale: tuji turisti so potrošili v Italiji 889.7 milijarde, italijanski turisti v tujini pa 186 milijard lir. V primerjavi z letom 1966 se je položaj za Italijo dvakrat poslabšal: prvič zaradi tega, e er se je za 22.7 milijarde zmanjšal priliv deviz od tujcev, ln drugič ker se je hkrati za 23 milijard lir povečal odliv deviz z domačimi turisti Za vsako izdano milijardo jih je torej lan) kasirala 4,5, medtem ko jih je leto poprej kasirala še sedem. Kako pa je bilo lani v sosedni Jugoslaviji? Tuji turisti so vrgli 22 milijonov 700.000 nočitev, kar pred- stavlja napredek za 33 odst. v primerjavi z letom 1966. Skupni devizni dohodek, vključena tudi vrednost opravljenih prometnih storitev, je dosegel 190 milijonov dolarjev, to je prav tako 33 odst. večji efekt kakor prejšnje leto. Nasprotno pa je domači turizem nekoliko popustil, kar pa je zopet v precejšnji meri popravil Izletniški turizem, ki se je lani povečal za 40 odst. Tudi Jugoslovani se čedalje rajši podajajo v tujino: lani jih je šlo čez mejo 7.500.000. Velika večina teh turistov si je zbrala za cilj Italijo, približno polovica vseh 7,5 milijonov pa je stopila na italijanska tla skozi m ■. ne prehode Tržaškega področja. bazični pridelki tvorijo namreč kar 85 odst. vsega skupnega izvoza ® je zato razumljivo, da jih vsako znižanje cen prizadene v živo. Mj" mo tega pa se delež nerazvitih pod" ročij v svetovnem izvozu postopooi* krči: v zadnjih letih se je zinanj' šal s 27 na 19 odstotkov. Položaj sv iz leta v leto slabša tudi žara* tega, ker se prebivalstvo zelo nag10 množi: v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki se ljudje množijo v razmer' ju 3 odst. na leto, svetovna proizvod" n ja hrane pa se na leto poveča 1« za 1 od sto. Do 1980. leta se bo Pr®' biva-lstvo na zemeljski obli povečalo za 1 milijardo duš od tega se J* bo 80 odst. rodilo v zaostalih c.eze' lah. To kar se tiče samih dežel v razvoju: toda tudi na tej stram> na strani razvitih držav, ni vse tako, kakor bi moralo biti: obveznosti prispevanja vsaj enega odstotka narodnega dohodka so se razva® narodi držali le nekaj let; pozneje so znižali svoje prispevke na OJ odstoka: to vrže danes vsega skupad le 8 milijard ameriških dolarjev na leto. Za primerjavo naj zabeležimo, da požira vietnamska vojna trikrat, splošno oboroževanje na svetu pa skoraj dvajsetkrat tolik0 (140 milijard dolarjev). Nadalje treba imeti v mislih, da od tistih 8 milijard prispevata ZDA in Anglija sami okoli dve tretjini; obe ta dve državi pa sta prav v zadnjetn času zašli v precejšnjo gospodarsko stisko, tako da je še ta skromen prispevek v resni nevarnosti, da n® usahne glavni vir. Problemi, s katerimi se ukvarjajo v New Delhiju, so po vsem tem zelo obsežni in hkrati tudi zelo pereči. Njihova gospodarska plat Je seveda zelo važna, še važnejši Pa sta morda njihova socialna in politična plat. Za kakšne rešitve se bodo odločili svetovni strokovniafci. bomo videli konec marca. Vsekakor bodo to rešitve velikih časovn o in gmotnih razsežnosti: verjetno Je zelo blizu resnici s’n zaostale države U Thant, ko pravi, da se bo problem juga (zaostalih dežel) ’ rešil samo tedaj, ko mu bosta dm’7 no podala roko zahod in vzhod skupaj. ELIO FORNAZAR^ Letos važni premiki v EGS Letošnje leto bo posebne važn® sti za Evropsko gospodarsko skul nost. Predvsem bodo 1. julija pravljene medsebojne carine zr\°, traj šesterice. Poleg tega se boa verjetno pričela pogajanja za Pr*j stop Velike Britanije — seveda kolikor ne bo Francija vztraja® pri svojem vetu. Nadalje je Prfl“' videna za letos uskladitev pnzs' devanj posameznih članic Sh00 znanstvenega in tehničnega raziš®;' vanja. Prav tako bodo letos P1)" pravili načrt za dolgoročno znanstveno raziskovanje v okviru Eura' torna. Nadaljnji posegi so predvij deni na področju prometa, kjer n« bi obveljala skupna razvojna P0*1" tika. Od 1. julija dalje se bo pole? blaga pričela svobodno premika« v EGS tudi delovna sila. Na Pot"? * ju kmetijstva sta letos važna dva datuma: 1. april, ko bodo uvea" enotne cene za goveje meso in ml®0" ne izdelke, in 1. julij, ko bo st» pila v veljavo enotna cena za sla«; kor. (Prvi datum bodo po vsej verjetnosti prenesli za en sam n® sec naprej, tako da bodo enotne cene za meso in mlečne izdelke stoj pile v veljavo 1. maja), števil® bodo končno tudi manjši posegi n*» področjih, kjer je medsebojno P“ slovanje članic že urejeno po eno« nih kriterijih. I::!::::::::::::!! SEMI IN RAZSTA VE 1 Odslej tudi trgatev s stroji Na skorajšnjem kmetijskem sejmu v Veroni, na sporedu od 10. do 19. marca, bomo iahko videli tudi 27 popolnoma novih kmetijskih strojev. Najzanimivejši med njimi je stroj za trganje grozdja. Strokovna komisija mu je te dni podelila prvo nagrado — zlato kolajno. Stroj sestoj) Iz 40 om dolgega rezila, montiranega na traktorju, ki se pomika ob vodilni žici. trga grozdje, ga sproti stiska in spravlja mošt v 300-litrsko posodo. Oviram na latnlku se rezilo umika s posebnim sistemom uteži. Genovežani ne mirujejo Genovežani so se menda zarekli, da nam bodo postopoma pobrali vse, kar imamo dobrega v Trstu. Z ladjami ln pomorskimi progami so uspeli, s kavo jim je tudi deloma uspelo. Lani so že napovedali, da bodo organizirali svoj lasten mednarodni sejem lesa, a jim je ministrstvo k sreči odreklo pravico, da ga imenujejo ((mednarodnega«. Letos pa so sl zopet omislili posebno razstavo, ki jo bodo posvetili afri- Pred kratkim se je v Veroni zaključila razstava strojev, vozil in naprav za premikanje zemlje SAIMOTER. Na njej je jrrišlo med drugim do izraza, da se razsežnosti strojev in vozil, ki se danes uporabljajo v te namene, nezadržno večajo. Tovornjak na sliki, «Mammut President«, izdelek tovarne Caren/.i — motor Fiat 693/T 1 6x4 zmore skoraj 2« ton (po zakonu pa tovor ne sme presegali 13.850 kg). Jeklen kason ima naslednje dimenzije; dolžina 7.94 m, širina 2,30, višina 1.80 m. Teža kasona s samimi zadnjimi kolesi znaša 10,5 tone I skim državam, to se pravi zcp€t tradicionalnim klientom našega velesejma. «Afrlka ’68» trna menda že zagotovljeno udeležbo Slonokoščene obale, Senegala, Dahomeja. Ghane, Tunizije, Alžirije, Sudan*1 Čada, Maroka, obeh kongošklh a®" žel in Ruande, nove dežele pa se še vedno prigtašajo. V Reggio Emilii letos ponovno mednarodni prašičji sejem V času od 28. aprila do t maja letos bo v Reggio Emilii ponovno mednarodni praš.čji sejem. Luril Je prireditev odpadla zaradi kuge, za letos pa je krajevna trgovinska zbornica že pripravila vse potreo-no, da bo sejem se znatno večji in pomembnejši kakor v preteklosti. Les in pohištvo na vseh avstrijskih sejmih Letošnji spomladanski iruanarod' ni velesejem na Dunaju bo od “■ do 10 marca. To bo prva razstav* i mednarodno udeležbo v glavne1" mestu avstrijske republike Na njej Dodo posvetili precejšen del razstavnega p rostora lesu ln pon ištv o-Kmalu za tem, oo 23 marca do aprila, pa bo v palači Liechtenstein v istem mestu še mednarodni solen pohištva B nom Avstrija-'03 bo nadalje osnova za celovški sojem v avgustu, lokalni sejem W e-ner Neustadt (prav tako v avgustu), za dunajski Jesenski sejem (septembra), za spomladanski (aprlla-maj) In Jesenski sejem v Grade’) (septembra-oktobra) ter za posebno razstavo z naslovom «ETA 68«1 ki bo na Dunaju n »en-t-ra leto®- Kmalu prvi INTERBIMALL v Milanu M:lan bo z letošnjim letom P+ dobil novo specializirano sejemsko prireditev: od 16 do 24. marca ho namreč v tem mestu 1 mednarodni bienale strolev za obdelovanle lcs® INTERBIMALL Razstava bo obsegala stroje In pomožen material /a lesno In pohištveno Industrijo Zavzela bo tri velike paviljone, 1° sicer objekte št 12, 13 in 14 n* prostranem sejmišču Dostop na razstavo bo dovoljen samo poslov-I nlm ljudem. ČETRTKOVA ČRTICA Trobenta Običajna kolona avtomobilov in siva gmota pešcev je hitela mimo okna moje pisarne v Ulici Latimer, kjer sem imel trgovino s starimi avtomobili. Joe. bivši zapornik, je bil v moji službi. Rad imam zapornike. Morda si je želel, da bi V^dal dež, ker sem ga tedaj J oklical k sebi v zavetje. Joe js imel. precej doživetij v zaporu v Dartmooru. Sedela sva in gledala skozi okno, ali se bo kdo odločil za nakup avtomo-Ula, čeprav bi se lahko samo norec potikal po taki nevihti Po trgu in iskal avtomobile. Nekega deževnega jutra sem opazil človečka, ki si je ogledoval velik ameriški avtomobil. Zajček, sem pomislil. Vendar Je bila možnost, da zlahka zaslužim pri tej razvalini sto funtov, močnejša od vsega drugega. — Pohiti, Joe’ — sem rekel. — Vidiš gospodiča tam zunaj? Skozi okno sem videl Joeja, da maha z rokami. Verjetno je obljubljal jamstvo za motor in prisegal nanj pri svojem življenju. Odkar je bil na svobodi, je postal Joe najboljši poklicni prodajalec avtomobilov. Nazadnje sem videl, kako je človeček zmignil z rameni in se odgugal. Srce se mi je krčilo ob misli na sto funtov, ki so odhajali. Joe je prišel v pisarno. — Kaj je? — sem vprašal. — Si propadel? — Ne, — je odvrnil Joe. — To je neki zapornik, ki je bil n luknji deset let. Davi je prišel ven. Vsaj tako pravi. Hotel nas je videti in nekaj zahtevati. Denar, mislim. Rekel sem mu, da vas ni tu. Dejal je, naj nam povem, da se imenuje Mid-gey. Midgey? O, bog! Poslal sem Joeja, naj ga dohiti. Prekleti dež, zaradi njega nisem spoznal Midgega. Sicer pa ga nikoli nisem videl v civilni obleki, vedno samo v jetniški. Delala sva skupaj v kamnolomu Dartmoore. Bil je najboljši trobentač jetniškega orkestra. Kaj nse je delal s trobento! Midgeg ni imel mnogo priložnosti, da bi se oblačil v meščansko obleko. Od svojih, 67 let jih je kakih 50 prebil v zaporu. Zapor je bil njegov dom. Zares, tako smo med, sabo imenovali del zapora. Tu si lahko našel portrete kraljice Viktorije in cvetje v lončkih. Starčki zaporniki so se potikali tod v Poletnih copatah. Midgeg se je naučil glasbenih osnov v poklicni šoli. Ko je prišel v Borstal, zapor za otroke, je že poznal solfeggio. po šestih letih ječe je igral Prav tako dobro kakor Armstrong. Toda vedno na tuji trobenti! V upanju, da bo le prišel do svoje, se je vpisal v Rešilno armado. Pa ni imel sreče. Ko sem ga spoznal, je bil že sedmič v ječi. Čuti se sposobnega, je dejal, da postane najboljši trobentač na svetu. Bil sem zadovoljen, ko sem videl, da ga je Joe dohitel. Stopil je v pisarno in iztegnil roko. Opravičil sem se, ker ga Prej nisem spoznal. Joeja sem Poslal v kavarno. Kadarkoli je Prišel kak zapornik, sem mu navadno ponudil funt za vsako teto, ki ga je prebil v ječi. Midgeg pa je moj predlog dostojanstveno odklonil. — Ne, — je rekel, — Hočem službo, da si bom prihranil toliko, da si bom kupil trobento. Nato bom šel na drugo stran Temze in igral v orkestru lažnih invalidov. Nisem imel dela še za enega zapornika, dal pa sem mu kot za spanje in rekel, naj pride spet konec tedna. Malo pozneje je prišel Joe: — Kaj je hotel? — je vprašal. — Stanovanje ali denar? — To je star znanec, — sem odgovoril. — Ob koncu petega leta v luknji je prosil, naj napišem pismo direktorju rudnika v Durhamu. Bilo je nekako takole: «Spoštovani gospod! Kmalu bom prišel iz zapora in vprašujem, ali mi boste lahko dali službo v rudniku. Bil sem trobentač solist v zaporniškem orkestru, včasih sem igral v orkestru nekega premogovnika.» Odgovor se je glasil: «V zvezi z vašim pismom in obvestilom, ki ste nam ga poslali glede vaših sposobnosti na trobenti, bi vas prosili, da nam sporočite, kakšno zaposlitev bi želeli imeti.n Kmalu po Midgegevem odhodu mi je telefoniral Tim Cor-neg. Tim je bil človek, s katerim se je dalo pogovarjati, in povedal sem mu o Midgegu. Ta človek bi potreboval pomočnika za pripravljanje zavojev. Midgeg je dobil službo in postelj v sami pisarni. Čez teden dni me je Tim obiskal. — Nekaj dni sem bil na poti, — je rekel — Ugani, kaj se je zgodilo. Tvoj prijatelj je ukradel ves denar za znamke. Oseminštirideset liver. Moj prijatelj je planil in takoj javil policiji. Midgeya sedaj iščejo. človek bi zblaznel! Vznemirjati policijo za 48 funtov! Jaz bi mu jih bil povrnil brez besed. Sedaj pa je bilo prepozno. Nekaj dni mi je Midgeg pisal iz zapora v Brickstonu. Sel sem na razmavo. Bil je obtožen. Nikogar ni bilo, da bi ga zagovarjal in videti je bilo. da se je sprijaznil z usodo. Sodnik ga je vprašal, ali ima kaj povedati. — Ne, — je rekel. Tedaj so poklicali nekega inšpektorja, ki je poznal Midgega že leta in leta. Pokazalo se je, da so Midgega pred šestimi leti izpustili pod pogojem, da se bo javil v nekem domu za starčke. Tam so ga še vedno čakali. — On pa pravi, da mu misel o domu za starčke ni všeč, — je rekel inšpektor. — Imel je pri sebi trideset šilingov, ko je zapustil zapor. Odtlej se je gotovo potepal in nič delal. Sedaj zahteva, naj ga damo spet v zapor, ker ne more menjati okolja. — Dobro, — je rekel predsednik in hitro listal po Midgegevem spisu — Zdi se mi, da to pot nimamo izbire. Dvanajst let zapora... Ko se je sodišče umaknilo, sem si uredil, da sem Midgega lahko obiskal v celici. Bil sem zelo razburjen, on pa se je smehljal. — Upam, da je stari Ambros še vedno dirigent v Dartmooru, — je rekel in mi nato dal v roke listek neke garderobe ter šepnil: — Pošlji mi v Dartmoore na moje ime. Poslovila sva se. Bil sem mnogo bolj potrt kot on. Poslal sem Joeja v garderobo, da je vzel zavoj. V njem se je lesketala kot dragulj krasna trobenta in račun za 48 funtov. Sedaj je Midgeg najsrečnejši trobentač v deželi, kajti poslal sem mu to prekleto trobento. Tudi vi bi storili tako na mojem mestu. JIMMY Q’CONNOR — Ben, tudi Pust je šou. — E, dragi moj, vse pasa. Ma jest sm kontent, ke se je glih za Pust vreme po-praulo jn taku se je lahko lepu razviu tisti sprevod gor na Opčinah, ke so ga organizirale kraške vasi. — Mo si vidu, kašno reč so sprauli vkep? So jemeli prfina žirijo, ke je razsodla, katera vas je nardila narlepšega Pusta. Jest rečem, de so mogli jemet forte težko nalogo, zatu ke vsi so bli lepi jn jest sm godirau prou vse... — Denmo reč, kej ni bla fejst tista železenca od Križanov sez osmico? — Al pej tista kukovca od Banovcov? — Pej Trebenci? Ti videš so nabrisani, ke so pokazali tisti škovacedotto, ke pelje škovace s Trsta u Trebče. — Pej Repenči, sez njeh kamnam jn gruo jn vse? — Pej Bazovci sez njeh ohcetjo? Samo škoda, de so se pestili preveč prost jn smo jeh mogli vsi tolko cajta čakat. — Znaš, pr ohceti se lahko vse zgodi. Lahko, de se je skujala nevesta. — Al pej uan. Ke dandanes se dostikrat zgodi, de se ženin premisle. — Ben, ma je šlo vselili vse prou. Pej stare Slovane z Gropade si vidu? — Se zna, de sm vidu. Pej tisto barko od Kontoveucou, si vidu. — E, tu je blo pej res nekej posebnega. Sej so tudi dobili prvo mesto. — Ma tudi tisti tum, tisti razgledni stolp od Prosekanov je biu narjen forte lepu. — Ma narbol smešno je pej blo tisto, ke so presajali srce jn jetra jn pluča jn vse sorte. Jn so operirali kar na uzi. Jn pole so dajali stara, znucana pluča anmi p’si, ke jeh je an cajt jeu, ma pole ni mogu več, zatu ke je biu set. Gvišno so mi mogli dat danes kašno purgo. — Ja, vse so lepu nardili, samo škoda, de so Proseka- ni pr tem pozabli, de so Slovenci, ke na njeh vozeh ni bli nobene slovenske besede. — Je blo pej tolko več domačga govorjenja pr kronanji. Ke tu je blo pej forte svečano jn na veliko. —- Prfina pustni kralj je biu velek. Ma se je vidlo, de ga rad lučka, zatu ke je jemu taku rdeč nus. — Jn si vidu, kašno fejst pupko je dobu za ženo? Videš, taku je ta svet. Čeglih ga pije, če- glih je velek jn šerok, samo zatu ke je kral, pej dobi tako lepo mulo. — Ben, ma se je vsclih lepu obnašau jn za krala še zadosti fino. Jn njegova žena kralica je bla pej prou kokola. Kadu be se mislu, de jemajo u Gropadi taku lepe mule. — E, sm vidu jest tudi druge lepe mule. So jemele take črne kucete jn vse u mini krilah, de jeh je blo prou lepu videt. — Ben, Jakec, ne stoj se zdej mešat, sej si vre star. Jn zdej začne post jn resno žiulenje. — E, Mihec moj, še bo lušno. Ke zdej bojo hmali volitve. U parlamenti so se vre odločil, de bojo nardili dougo jn ne kratko volivno propagando Jn taku se bomo pej spet devertirali. Magari ne glih taku. koker za pust, ma nekam podobno. Jn naumnih čakol bomo slišali pej še več, ku za pust. Jn taku nam bo cejt pasau. dokler ne pride poletje jn lepo vreme. Taku de za letos jemamo kar, ku be reč, ugodne perspektive. — Škoda, de so samo perspektive jn de ni kej bol konkretnega. — Ma ti, Mihec, tudi nisi niko’i kontent. Bodi zadovoljen s tem, kar ti žiulenje nudi. Kdor ni z malim zadovoljen, tudi velikega vreden ni. — Ma ja, ja. PRID GOSTOVANJEM BALETNEGA ANSAMBLA LJUBLJANSKEGA Zli BI V nedeljo v Kulturnem domu P. I. Čajkovskega «Hrestač» V nedeljo popoldne bo v organizaciji tržaške Glasbene matice nastopil v Kulturnem domu baletni ansambel ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje .....................................................iiiiiimiimiiiimiiimmiimiimmiimiiiiimiimiiiiimmiimiiiiiiimiiiitiiiimmi,,,,,m„minimumi, KAKO JE OKUS OBČINSTVA SPREVRGEL NEKA PRAVILA Ameriški kritiki so se ušteli: «Bonnie i Clyde» je dober film Oživljena resnična zgodba izpred treh desetletij - Najprej nasprotujoča si mnenja, nato pa zmagoslaven pohod v kinematografe in tudi v modo Če ste v zadnjem času polistali po kaki modni reviji ali kakor koli sledili modnim novostim, ste prav gotovo zasledili, da se v modi vračamo v dobo tridesetih let, se pravi, da postaja spet moderno to, kar je bilo v modi pred obilnimi tremi desetletji. Seveda so modni ustvarjalci tedanjo modo prilagodili sedanjemu okusu, toda osnovne črte so ostale iste. In če smo se pred leti začudeno vpraševali, kako to, da je drzna moda mini kril tako naglo osvojila svet, se mnogi danes vprašujejo, kako to, da se ponovno oživljena moda izpred desetletij tako naglo širi v Franciji, Angliji in drugod po zahodni Evropi. Odgovor je zelo enostaven: k temu je pripomogel neki film, ki obuja dejanski rekli bi zgodovinski dogodek iz dobe okoli leta 1930. Ker gre za film, o katerem se že govori in o katerem se bo veliko govorilo v bližnji bodočnosti, se ustavimo pri njem, saj nekateri trdijo, da bo ta film v Sancta Monici proglašen za najboljši angleški film leta. Film nosi naslov «Bonnie i Cly-de», režiral ga je Američan Arthur Penn, glavni vlogi v njem igrata Warren Beatty in Faye Dunaway. Tako režiser kot oba igralca so potencialni kandidati za oscarje, pa čeprav se hkrati govori, da bo «oscarja» za naj boljšo moško vlogo po vsej verjet nosti dobil pred časom umrli ameriški filmski umetnik Spencer Tra cy. Ker pa ne maramo ugibati Modni kotiček Ozrimo se nekoliko nazaj kako smo se za ples pripravile V soboto v Kulturnem domu je bilo veliko lepib oblek Pustnih zabav in prireditev je •toneč m s tem je konec tudi naših skrbi glede novih oblačili za te Prireditve. Dobro ali slabo, smo J to že premostile in sedaj stoji Pred nami že nov problem, kako obnoviti in spapolmiti našo spo-toladansko garderobo, upoštevajoč dejstvo, da se moda tako hitro toenjuje, da je zelo težko, če že ne skoraj nemogoče vskladlti naša stara oblačila z zahtevami nove hlode. Toda preden se poslovimo od letošnjih večernih in popoldanskih oblačil, ki so nam pripravila toliko skrbi In tudi stroškov, je Prav, da se vsaj z nekaj beseda-toi spomnimo oblek, ki smo Jih ytdele na novinarskem plesu, ki le bli preteklo soboto v Kulturnem dumu v Trstu. Novinarski ples, ki ga že nekaj tot zapovrstjo organizira naš dnev-dlk, sl je med našo javnostjo povsem upravičeno zagotovil sloves ehega najbolj elitnih ln elegantnih Plesov Slovencev v Italiji. Ta sloves je potrdil tudi letošnji ples, da katerem smo opazile toliko le-P h to okusnih večernih oblek, da skoraj že pozabile na tistih nt"kaj izjem, ki z okusom ln eleganco niso Imele nič opraviti. Prav pogoto bodo radovedne tl-*te, ki se plesa niso udeležile, ka-110 so se naše žene ln dekleta na toga pripravile Moramo reči, da telo okusno. Zastopane so bile ta-*to rekoč vse tendence letošnje d' >de večernih oblačil, od stila trn-P-*ro do najbolj ekstravagantnih In fantastičnih krojev, od romantičnih oblek, do najbolj drznih mini krti, od že tradicionalnih črnih pa vse do najbolj živoplsanih oblačil. Seveda so bile deležne posebnega občudovanja dolge večerne obleke, ki na takšno prireditev spadajo. Pa tudi dekleta v mdnl krilih so žela ugpeh, posebno če so lahko skupno z mini krilom pokazale tudi svojo lepo postavo, predvsem pa noge. Med dolgimi večernimi oblekami so bile najbolj zastopane obleke v tako Imenovanem stilu impero, ki je mnogim zelo pristajal. Na drugem mestu so bile obleke lz chlffoma In drugih lahkih svil, krojene tako, da so naravnost «plavale» okrog postave In tudi med temi je bilo nekaj zelo okusnih. Seveda ne smemo mimo ugotovitve, da so bile tudi že tradicionalne črne, oziroma temne obleke dobro zastopane ter da v številnih primerih niso niti zaostajale za ostalimi, čeprav so bile na videz manj vpadljive in manj opazne. Da se Je v dvoranah, kjer se je plesalo, vse bleščalo In svetilo, bi bilo odveč poudariti. Letošnja moda Je pač dala velik poudarek ne samo svetlikajočim se tkaninam, temveč tudi okraskom lz najrazličnejših umetnih biserov in drugih dragocenih vezenin. In če je kakšna modna novost zares primerna za večerna oblačila, potem to velja prav za bleščeče In bogato okrašene obleke, ki so bile na novinarskem plesu dobro zastopane in ki so žele seveda tudi zaželen uspeh. Tudi glede pričesk so hotele naše žene ln dekleta pokazati, da so novi moda kos. Tako smo lahko srečate na plesu najbolj romantične pričeske z bogatimi kodri, kd so jih krasile lepe sponke, umetno cvetje, trakovi Itd. Bilo pa je še veliko drugih pričesk, tako z dolgimi, kot kratkimi lasmi, ki so bite izredno lepe in okusne. Pa tudi glede šminkanja so udeleženke plesa pokazale dobršno mero okusa ln poznavanja tega, kar sedaj moda in modema kozmetika narekujeta. Kot sem že v začetku poudarila, je bil ples res eliten in eleganten, za kar gre seveda zasluga udeleženkam, ki so sl našo pohvalo res zaslužile. se vrnimo k filmu, o katerem je govor. Zgodba filma je zgodba dveh ameriških gangsterjev. Pravzaprav gre za zgodbo gangsterskega para. Glavni junak Clyde Bar-row, ki ga igra Warren Beatty, se prav gotovo kot gangster ni mogel kosati z raznimi velikimi gangsterji tedanje dobe, kot n.pr. z Al Caponejem ali z Dillingerjem; njegova zgodba in zgodba njego: ve družice Bonnie Parker pa je tako značilna za tisto dobo, da je ostala 'judem Texasa živo v spominu. Še več. Gangsterski par je postal nekakšna legenda vsega ameriškega Juga in ko se je njuno življenje tragično končalo, so ju opevale pesmi, ki so se razširile po vseh južnih državah ZDA. Clyde Barrow je že v mladih letih prišel v navzkrižje z zakonom. Mnogi so se pozneje z njegovim življenjem ukvarjali, mogli bi celo reči, da so o njem psihologi in psihiatri pisali študije. Njegova družica Bonnie Parker pa je tudi na čuden način prešla na «krivo pot*. Bila je točajka v nekem lokalu, kjer se je tudi spoznala s Clyriom, ko je ta pravkar prišel iz zapora. Bonnie Parker pa ni bila navadna točajka. Imela je veliko ambicij, saj se je preizkušala v pesnikovanju, z druge strani, v prostih urah, pa se je ukvarjala z glasbo, računajoč, da bo postala slavna pianistka. Vsekakor je bila zelo občutljiva ženska, ki ji poklic v točilnici ni bil pogodu, ker ni mogel zadostiti njenim težnjam. Za oba, za Clyda kot za Bonnie, velja neka skupna črta v značaju, da ju življenje ni zadovoljevalo in da sta na vsak način hotela nekaj doseči, celo nekako spremeniti življenjske razmere. Ko sta se tako spoznala in ugotovila, da imata v značaju neko skupno potezo, je Clyde predlagal Bonnie, naj zapusti točilno mizo in gre z njim — v svet. Dekle se ni veliko pomišljalo Toda ne smemo si misliti, da je bil Clyde resnični gangster, vsaj v začetku ne Bil je le z življenjem nezadovoljen mladenič. Šele poznejše razmere so ga spravile v kriminal in v življenjsko tragedijo. Ko sta bila brez dela in strehe, je Clyde tu ali tam ukradel kak avtomobil in tako sta krožila po cestah, mestih in trgih ameriškega Juga, in kadar jima je zmanjkale denarja, je Clyde kaj ukradel. Po navadi se je zadovoljil le s tem. da sta imela za kruh. Sicer je bil vedno oborožen, toda nikoli ni streljal «v živo». Zadovoljil se je s tem. da je s svojim samokresom prestrašil potencialnega sovražnika. Ker se je Clyde loteva; v glavnem bank, si je ustvaril celo nekakšno avreolo maščevalca Smo namreč v dobi, ko so v času velike ameriške gospodarske krize ban- ke tako rekoč uničile številne male posestnike, ki so se sedaj veselili nad tem, da jo je nekdo vendarle zagodel bankam, ki so jih oropaie zemlje Zaradi tega so ljudje, mislimo na preprosto ljudstvo, Clyda in njegovo družico spoštovali in cenili in med malimi ijudmi se je govorilo že o prislovičnem junaštvu «dobrega gangsterja*. Ker sto bila Ciyde in Bonnie med ljudmi tako rekoč priljubljena, jima policija dolgo ni mogla do živega. Policija se ju je celo bala. Pri tem pa je vredno povedati, da sta Clyde in Bonnie izvršila že celo vrsto ropov, ne da bi bil 01yde kdaj koli uporabil samokres p-oti «živemu cilju*. In vendar je prišlo tud: do tega. Clydova gangsterska tolpa se je bila medtem povečala: Clyde je poklical na pomoč brata Bucka in njegovo ženo Blanche. Kot šofer pa se jim je pridružil neki Moss. In ko so v nekem letoviškem kraju prenočevali, je policija obkolila kraj in prišlo je do streljanja Hudo ranjena Bonnie in Clyde sta našla zavetišče pri Mossovem oče^u, Buck pa je pri tem napadu ostal na bojišču, njegova žena Blanche pa je od ran umrla v zaporu Ko pa sta se Clyde in Bonnie krila pri Mossovem očetu, ju ja ta prijavil policiji, da bi s tem rešil življenje svojemu sinu In ko sta Clyde in Bonnie na ukradenem avtomobilu pobegnila iz skrivališča, ju je na poti proti Arcadii čakala močna policijska zaseda. Bilo je to 23. maja 1934. leta. Nekaj po 9. uri zjutraj je po cesti drvel avtomobil znamke Ford in v njem Clyde in Bonnie, ki sta bila tedaj stara okoli 25 let. Iz jarka ob cesti se je nanju in na njun avto vsula prava toča svinčenk. Ko so pozneje raztelesili Bonnie, so iz njenega telesa potegnili cel kup krogel. Govorica, ki se je razširila, je omenjala kar pet kilogramov svinca. Seveda je to pretirano, toda rekli smo že, da je bilo na račun tega gangsterskega para tedaj veliko zgodb, da so ji' tudi pesmi opevale. Tako se je končala žalostna zgodba Clyda in Bonnie. Kakor smo že rekli, je Arthur Penn to zgodbo postavi’, na filmsko platno. In s tem je prišlo do nove zanimivosti, ob kateri je prav tako vredno, da se na kratko ustavimo: Ko so 4 avgusta lani v Montrealu v Kanadi prvič predvajali ta film, so bili evropski kritiki nad filmom navdušeni. Prav narobe pa ga je sprejela ameriška kritika. Vodilni ameriški časopisi, kot n.pr. «Ne\v York Times*, «Ti-me» in «Newsweek* so film povsem raztrgali Občinstvo, mislimo tu le na ameriško občinstvo pa je film spre- jelo povsem drugače in dalo prav evropskim kritikom Nekaj konkretnih podatkov; ko so film začeli predvajati v New Yorku, so v prvem tednu kasirali na blagajnah 49.000 dolarjev, drugi teden 50.000, tretji teden 57.000, četrti teden pa 64.000 dolarjev. V nadaljnjem predvajanju je ta film prinesel producentu samo v New Yorku nad en milijon dolarjev. Ko oo kritiki že omenjenih treh in tudi drugih časopisov opazili, da so se v oceni zmotili, so nekateri javno priznali svojo napako, drugi pa še vedno vztrajajo pri svojih prvotnih ocenah. Po tej zmagi filma v ZDA je za ta film zavladalo zanimanje tudi v zahodni Evropi, kjer je doživel pravi zmagoslavni pohod. Njegov odmev pa se je čutil tudi izven kinematografskih dvoran, o čemer smo že v začetku nekaj omenili, ko smo spregovorili o modi, ki posnema modo iz tridesetih let. V Parizu in Londonu ni težko srečati dekle, ki je oblečena v obleko, kakršna je bila obleka Bonnie Parker, a čeprav nekoliko stilizirana po sedanjem okusu. In tudi Clydove ob.eke z močnimi črtami so danes v modi pri pariških in londonskih «modnih levih*. Dva angleška skladatelja pa sta pod vplivam tega filma napisala «Balado o Bonnie in Clydu» in do sedaj je bilo prodanih že nad milijon plošč s to balado. Sama Bri-gitte Bardot jo je že pela po francoski televiziji. Skratka velik u-speh, ki lahko pripelje k še večjim. s pravljičnim baletom «Hrestač». Menda ni treba posebej povedati, da gre za balet po znameniti glasbi Petra Iljiča Čajkovskega. Pri pripravi tega baleta so sodelovali koreografi Lidija Wisiak, Anton Dolin, Gorazd Vospernik in Henrik Neubauer, ki je prevzel tudi režijo. «Hrestača» je ljubljanski ansambel pripravil že za prve dni januarja letos in z njim navdušil občinstvo ljubljanske Opere. Kritik ljubljanskega dnevnika «Delo* je ob tej prireditvi med drugim zapisal : «Tudi ljubljanski ’Hrestač’ je poklicno izvajan balet... Balet je občutljivo koreografiran; zelo dobro je tempiran na zmogljivosti posameznih starostnih skupin in dobro podpira sredi njih soliste. Izčiščenost prve pantomimske novoletne slike in rahlost dejanja v sladki deželi drugega dela kaže na zrelost pristopa k predstavi, ki je uspeh šole, baleta, mlajše generacije plesalcev, ki bodo vsak čas zapustili šolo. In ne nazadnje znamenje kvalitetne dinamike, ki se v njej nahajamo na plesno baletnem področju.i' Žal moramo ugotoviti, da je pri nas baletna umetnost bolj malo znana. Kljub vsem dosedanjim naporom posameznikov in ustanov, baletna umetnost med našimi ljudmi še ni dobila korenin. Spričo tega dejstva menimo, da ne bo •H-več, če tistim našim bralcem, ki nameravajo v nedeljo na lepo prireditev, prikažemo vsebino baleta «Hrestač», kot so si ga zamislili in pripravili že omenjeni koreografi ljubljanskega ZGBI: VSEBINA BALET/i «HRESTAČ* Hrestač je igračka, ki z zobmi tare orehe. Pravljica pripoveduje, da je nekoč mlad princ stopil na rep mišji kraljici, ki je bila čarovnica, in ga je zato spremenila v hrestača. Pravo podobo dobi samo, če premaga sina in dediča mišje kraljice — mišjega kralja. I. dejanje — 1 slika PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE V DOMU JASNE IN ZLATKA V predsobi sprejemata Jasna in Zlatko svoje prijatelje, ki so prišli k njima v goste za Novo leto. Skozi ključavnico prgleduje v drugo sobo, kjer je že postavljena novoletna jelka. Vrata se odpro, lučke na jelki zagore Vsakega otroka čaka pod jelko škatla z dari- lom. Veselje otrok doseže vrhunec s prihodom Jasninega in Zlatkovega strica, ki mu pravijo Striček-čarodej, ker vedno pričara kaj lepega za otroke. Na njegovo povelje prinesejo sluge tako lutko in pajaca, ki ju striček oživi da zaplešeta pred strmečimi otroci. Po plesu bi se ju vsak otrok rad dotaknil; da se ne bi tako dragocene igračke poškodovale, ju sluge na stričkov ukaz zopet odnesejo. Sedaj pričara Striček - čarodej škatle z žvečilnimi gumiji za otroke, na koncu pa še samega Hrestača in pokaže, kako lomi orehe. Otroci zaplešejo okrog Hrestača, Jasna in Zlatko pa se stepeta zanj. Zlatko je močnejši in ga iztrga Jasni iz rok. Jasna z grozo gleda, kako Zlatko vtakne Hrestaču u usta velik oreh, da mu s lem polomi zobe. Zlatko v smehu odvrže pokvarjeno igračko in odide se igrat z drugimi igračami. Jasna dvigne svojega ljubljenca ir mu s prijateljicami zapoje nežno uspavanko. Zlatko ji z drugim' razposajenimi otroki ne da miru tako da pride do splošnega prerivanja. Striček-čarodej, ki jz ob lepi uspavanki tudi sam zadremal se zbudi in jih pomiri s tem, da oavzame Hrestača in povabi otroke, da z njim vred zaplešejo. Po plesu se otroci poslove in tudi Zlatko in Jasna morata spat. Ura odbije polnoč in tedaj se mala Jasna vrne po svojega ljubljenčka — Hrestača ki je ostal v stričkovem naslanjaču. Ravno ga hoče odnesti s sebo 1, ko se začuje najprej škrebljanje, nato pa se pojavijo miške, ki jih je čedalje več in z Mišjim kraljem na čelu ogrožajo malo Jasno. Tedaj prihite Jasni na pomoč njene igračke, ki so ob polnočni uri oživele. Vojaki se na klic trobentačev zb’ide in se spopadejo z miškami. Vendar so miške močnejše, premagajo vojake in jih nekaj celo odvlečejo •> seboj Sedaj se pojavi Hrestač, k je tudi oživel, pokliče in uredi svojo vojsko in vname se še hujši snopad. Hrestač sam se bori ■> Mišiim kraljem v brezupnem dvoboju Ko so Hresta-čeve moči že povsem na koncu, se vmeša Jasna, k' vrže svoj čeveljček Mišjemu kralju v glavo. Hrestač izkoristi zmedo svojega sovražnika in ga zabode ? mečem. Tudi ostali vojaki sedaj zlahka premagajo mišjo vojsko. Jasna je od preslanega napora in strahu padla v nezavest. OVEN (od 21.3. di> 20.4.) Ne izgubljajte časa z zadevo, ki je že vnaprej izgubljena. Bodite odločni z osebo, ki vas ima rada. BIK (od 21.4 do 20.5.' Spoznali boste poslovnega partnerja, ki vam lahko pomaga. Nenadna ovira bo zmotila družinske odnose DVOJČKA (od 215 do 22.6.) U poštevajte predlog, čeprav se vam zdi nesprejemljiv V ec odgovornosti v družini in družbi RAK (od 23.6 do 22.7.' Razmere so vam naklonjene, kljub temu ne bo uspeha. V čustvenih zadevah nekaj ne bo pra« i LEV (od 23.?. do 22 4) Uspelo I vam bo izpeljali načrt, pri kate- HOROSKOP rem so si drugi polomili zobe. Prijetno razpoloženje in razumevanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poslovni tovariš ali prijatelj vam bo utrl pot v večji posel. Ljubosumni boste. TEHTNICA (od 22 9. do 23.10.) Če se ukvarjate s trgovino, boste naleteli na težave. Tzbolišane razmere v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Na pot boste morali, seveda zaradi dela oziroma službe. Odločno pretrgajte neke neprimerne odnose. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobre kombinacije, vendar brez uspeha. Tudi v družini oziroma družbi ne bo vse najboljše. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prijetno presenečenje v poslovnem življenju. Bodite previdni z nekim novim prijateljstvom VODNAR (od 21 1 do 19.2.) Utrdili boste svoj gmotni položaj in vendar ne boste zadovoljni. Srečanje ali pismo. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Novi načrti za bližnjo r> tudi daljno bodočnost. Zavarujte svojo družinsko srečo. (Nadaljevanje na 6. strani) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15 14.15, 20.15 Poročila 7 00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah 17.00 Orkester Casamas-sima 17 20 Zgodovina ital. slovstva 17.30 Zaploskajmo jim -18.00 Zbor «Aquilee» - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 P. Ramovš: Koncert za klavrn in orkester 18.55 Cerri in njegov ansambel - 19.10 Pisan' balončki -19.40 Zabavni ansambli 20.00 Šport 20.35 »Njene muhe*, komedija - 21.50 Jazzov kotiček -22.10 Motivi iz revij - 22.30 Skladbe davnih dob - 22 5C Romantične melodije. 12.05 Lahka glasba • 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Stravinski, koncert za violino in orkester. ČETRTEK, 29. FEBRUARJA 1968 logija 13.20 Preizkušajo se diletanti - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 18.10 Veliki variete - 19.12 Roman v nadaljevanjih - 20.15 Operetna glasba * 21.05 Zbor madžarskega radia - 22.00 Sindikalna tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba - 10.15 Jaz/. - 11.44 Pesmi desetletja 13.35 Program z G. Morandijem - 14.00 Juke box -14.45 Nove plošče - 15.15 Sopranistka Lily Pons in tenorist A. Pertile - .6.00 Aktualnosti - 16.35 Sanremo 68 17.35 Enotni razred 18.20 Pcljudna enciklopedija - 19.00 Zbori z vsega sveta - 20.10 Glasbeno tekmovanje - 21.10 Angleške plošče. lil. program Koper 6.30, 7.30 12.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos Rt - 10.45 Nove plošče - 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - li.45 Od melodije do melodije - 12.00, 12.50 in 14.15 Glasba po željah - 15.30 Mali koncert - 10.30 Radijski oder - 17.15 Današnji gostje 17.40 Plesna glasba 18.00 in 19.30 Pre nos RL 19.00 Ansambel Dammi co - 22.10 Jazz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi • 9.06 Zvočni trak - !0.0v Antena - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena anto 10.00 Lisztov Prometej in Schumannova Simfonija štev. 3 - 10.40 Di Lasso: Moteti - 12.20 Beethoven in Britten - 13.00 Antologija interpretov - 14.30 Brahmsova komorna glasba 15.31' Plošče resne glasbe - 17.20 Francoščina -17.45 Bachove skladbe - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19 55 Sohoenberg: Moše e Aronne (opera v dveh dejanjih). Slovenija 7.00, 8.00, 0.00. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Glasbeni pejsaži Jugoslavije: Voj vodina 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki 11.15 Zabavna glasba - 12.00 Na današ nji dan - 12.10 I/ Konjovičeve «Koštane* - 12.30 Krtietijski na sveti - 12.40 Pihalni orkestri -13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Izbrali smo vam 15.40 Pianist G. Devetak - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert 18.00 Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja - 18.45 Jezikovni pogovori -19.00 I-ahko noč, otroci! 19.15 Poje Arsen Dedič 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer: Beorg Buchner: Vojček - 21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Komorni večer - 23.05 Pavel Golia: Pesmi. Ital. tele vizi/a 10.30 Šola - 12.30 Človek in družba - 13.00 Siicice s potovanja 13.30 Dnevnik 17 00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino 18.45 Kmetijska oddaja 19.15 Znanstvena oddaja 19.45 Šporr in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 J. Cocteau: «La voce umana* - 22.00 Sindikalna tribuna ■ 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik 21.15 Glasbeni sporeo - 22.15 Filmske in gledališke kronike - 23.00 Svetovno prvenstvo v umetnost nem drsanju. Jug. televizija 17.10, 20.00 Poročila • 9.40 in 14.50 TV šoli 10 35 in 15.45 Nem ščina 17 15 Uktak • Karneval • 17.30 Pionirski TV studio - 18.00 Obzornik 18.20 V narodnem ritmu 18.45 Po sledeh napredka ■ 19.05 Pravdarji - humor oddaja 20.35 Ženeva: Svetovno prvenstvo v u-metnostnem drsanju 22.00 Obisk stare gospe - film 22.50 Hokej Medveščak Jesenice Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,6, najnižja 1,8, ob 19. uri 7 stopinj, vlaga 30 odst., zračni tlak 1019,9 stalen .veter 10 km severovzhodni, neoo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 7,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 29. februarja JUST Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17 50 — Dolžina dneva 11.05. ~ na vzide ob 7.28 in zatone ob 19.12. Jutri, PETEK, 1. marca ZORKO SEJA DEŽELNEGA ODBORA Znatni izdatki za pospeševanje strokovnega usposabljanja Potrjeni izdatki za javna dela Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji odobril zakonski osnutek glede prispevkov centrom in zavodom za mednarodne izmenjave, ki se tičejo Furlanije - Julijske krajine. Ukrep pooblašča deželo, da izda 30 ndHijcnov lir na leto od letos do leta 1970 za prispevke študijskemu in dokumentacijskemu zavodu za proučevanje vzhodne Evrope (ISDEE) v Trstu. Prispevek je namenjen za študijsko, raziskovalno in dokumentacijsko dejavnost, ki teži za tem, da se povečajo gospodarske menjave s Podonavjem in balkanskimi državami. Na podlagi tega ukrepa bodo tudi dali trikrat po 30 milijonov idr dokumentacijskemu centru za mednarodno trgovino z lesom v Trstu za študij, raziskave in pospeševanje trgovine z lesom in lesne industrije. Odbor je sprejel tudi predlog odbornika Dal Masa o pomoči centrom za strokovno usposabljanje delavcev v naši deželi. Ti prispevki bodo služili za nakup, širjenje in spopolnjevanje zgradb, ki služijo za te centre. Tako bodo dali 102.090.000 lir tržaški ustanovi ENALC za zgraditev centra za strokovno usposabljanje delavcev v Vidmu, 17.000.000 deškemu naselju na Opčinah za razširitev centra za usposabljanje ter še razne prispevke za centre v Furlaniji. Skupno bodo izdali v ta namen nad 281 milijonov lir. Druga skupina prispevkov bo namenjena za izboljšanje tehnične opreme in naprav ter učil centrov za strokovno usposabljanje delavcev. Tržaškemu centru za usposabljanje obrtnikov bodo dali 1.800.000 lir za naprave za tehnično risanje. Tržaškemu centru za usposabljanje delavcev bodo dali 7.485.000 lir, centru za usposabljanje trgovinskih uslužbencev v Trstu pa 340.000 lir za opremo konferenčne dvorane u-čiteljev. Deželni odbor je potrdil tudi nekaj odlokov odbornika za javna dela Masutta. Med drugim gre za Izdatke za popravilo cest v občini Grmek v Beneški Sloveniji, za popravilo nekega prehoda čez Nadižo in vodovoda v špetru Slove-nov itd. Seja deželnega sveta Danes ob 9.30 uri se bo zopet sestal deželni svet, ki bo nadaljeval razpravo o programu gospodarskega in socialnega razvoja v deželi za leta 1966 1970. Doslej je spregovorilo v razpravi o programu dvanajst svetovalcev. 6. marca seja pokrajinskega jsveta Pokrajinski svet se bo zopet sestal 6. marca ob 18.30 uri na drugi seji tretjega izrednega zasedanja. Na dnevnem redu je vrsta sklepov pokrajinskega odbora, ki jih mora odobriti pokrajinski svet. Prav tako bodo obravnavali tudi resolucije, vprašanja in interpelacije sve-tovalcev. Med drugim so na dnevnem redu naslednji sklepi: oprema za opazovalni paviljon v umobolnici za 40 milijonov lir, dela za varianto na Kraški cesti za 100 milijonov, popravilo in izboljšanje ceste pri Sv. Florjanu v miljski občini za 4» milijonov lir, pokrajinske ceste pri Sesljanu za 30 milijonov Ur itd. Za večjo pristojnost občinskih izpostav Občinska svetovalka Gombač in J. Gerbec sta vprašala odbornika za anagrafski urad Viginija, ah bi ne bilo primemo, da bi pooblastili občinskega delegata v Križu, naj izdaja zadevna potrdila za upokojence INPS, da jim ne bo treba hoditi na županstvo v Trst. Odbornik jim je odgovoril, da se je glede tega vprašanja že razgo-varjal z odbornikom V. oddelka. Odbornik Vigini tudi poudarja, da tudi občinska uprava čuti potrebo po razširitvi delovanja in pristojnosti občinskih izpostav in da skrbno sledi vsem spremembam in razvoju decentralizacije občinskih uradov. V tem smislu in v tem duhu odbornik ugodno spre. jema predloge dveh svetovalcev. SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA EPIT Vprašanje infrastruktur na področju za tovarno GMT Potrebni sta dve milijardi in 600 milijonov lir najprej prečistili, in šele nato odvajali v Glinščico. Za navedene infrastrukture bodo predvidoma izdali 2 milijardi 600 milijonov lir. Sredstva naj bi v razmerju 80 od sto prispevala dežela Furlanija - Julijska krajina, preostalih 20 od sto pa generalni vladni komisariat. «naftovod» v letošnjem januarju vrgla 873.232 ton. Dejanske dimenzije blagovnega prometa pa pridejo seveda ponovno do izraza v podatkih, ki se nanašajo na promet po kopnem: januarski promet po železnici je 'namreč dosegel 128.091 ton, in sicer od tega 59.035 ton v dovozu in 69.056 ton v odvozu, medtem ko je znašal v januarju lanskega leta 163.294 ton, od tega 93.569 ton v dovozu in 69.725 v odvozu. V železniškem prometu smo torej letos nazadovali za 35.000 ton, približno za enako količino pa se je nasprotno povečal promet s tovornjaki. Ta postavka je v letošnjem januarju dosegla 193.492 ton, in sicer od tega 24.619 ton v dovozu in 168.873 ton v odvozu, medtem ko je znašala leto poprej 161.570 ton, od tega 16.698 ton v dovozu in 144 tisoč 872 v odvozu. V pomorski trgovini smo po vsem tem letos zabeležili nazadovanje prometa tako v smeri proti Trstu kakor tudi v nasprotno smer; v železniškem prometu je dovoz blaga občutno upadel, medtem ko je odvoz ostal praktično neizpremenjen na lanski višini, promet s tovornjaki pa se je nekoliko povečal v obeh smereh, predvsem pa v smeri iz Trsta v zaledje. ....................................................................................................................................... Pod predsedstvom dr. Sacerdoti-ja se je včeraj sestal izvršni odbor Zavoda za industrijsko pristanišče v Trstu. Na dnevnem redu zasedanja so bila nekatera vprašanja, ki se nanašajo na pripravo infrastruktur, potrebnih za povezavo področja v dolinski občini, kjer nameravajo postaviti tovarno Grandi Motori Trieste, s prometnim omrežjem na južni strani mesta. Ena izmed teh zvez je zlasti cesta, ki povezuje področje z obstoječo cestno mrežo, in ki jo bo treba primerno razširiti, da bo na njej lahko stekel hiter avtomobilski promet. Druga važna infrastruktura je železniška povezava področja z ža-veljsko železniško postajo, od koder bodo speljali novo progo tudi do posebnega pristajališča on plovnem kanalu, da bo možno odprem-ljati po morju velike proizvode nove tovarne. Tretja potrebna infrastruktura je kanalizacijski sistem, ki naj omogoči redno odplakovanje industrijskih in odtekanje meteoroloških voda. «Tehnološko vodo», to se pravi vodo, ki bo pritekala iz industrijskega obrata, bodo Sporočilo Berzantiju o vojaških služnostih Predsedstvo ministrskega sveta je sporočilo predsedniku deželnega odbora Berzantiju, da so pri obrambnem ministrstvu ustanovili posebno delovno skupino, ki bo proučila vse možnosti za prilagoditev vojaških služnosti sedanjemu stvarnemu položaju. Namen tega je, da se olajša gospodarsko - socialna dejavnost v obmejnih krajih ob upoštevanju vojaških potreb. Sporočilo tudi pravi, da bo skupina opravila svoje delo hitro in natančno ter da bo dala pri tem prednost Furlaniji-Julijski krajini. ZASEDBA FILOZOFSKE FAKULTETE Asistenti fakultete solidarni s študenti Tudi Dario Fo je izrazil svojo solidarnost in je študente tudi obiskal Tudi včeraj se je nadaljevala zasedba filozofske fakultete tržaške univerze. Kot je znano, se študentje niso pokorili zahtevi akademskega senata, naj zapustijo poslopje. V odgovor pa je akademski senat sklenil prekiniti vsako didaktično dejavnost ne samo na zasedeni fakulteti, ampak na celi univerzi. Preteklo noč je ostalo na zasedeni fakulteti okrog 90 študentov, čez dan pa se je število povečalo na 200. Med tem so univerzitetne oblasti sklenile prekiniti telefonsko zvezo z zasedeno fakulteto. Prekinjeno je bilo tudi ogrevanje poslopja. Včeraj se je sestal svet filozofske fakultete, ki je obsodil zasedbo, je pa tudi priznal nujnost resnične reforme univerzitetnega sistema. Za rešitev tega problema je potrebno sodelovanje vseh, ki se resnično udeležujejo univerzitetnega življenja; prvi korak, ki je potreben za začetek takega sodelovanja, pa naj bi bila prekinitev zasedbe. Sestali so se tudi asistenti filo- ZA ENO LETO JE PUST POKOPAN V navzočnosti več tisoč oseb so v Boljuncu izstrelili pusta Med gosti je bila tudi Neda Pikulič, ki je lani našla pusta na Boljunskem polju pod Učko zofske fakultete, ki so izrazili svojo solidarnost s študenti. Svojo solidarnost je izrekel tudi igralec Dario Fo, ki je v teh dneh v Trstu in ki je po včerajšnji predstavi svoje igre obiskal študnete na zasedeni fakulteti. Neka tržaška tiskovna agencija, k: navadno izraža mnenje tukajšnje Krščanske demokracije, je izdala včeraj poročilo o položaju na univerzi. V poročilu je rečeno, da morajo politične sile ter odgovorni krogi pozorno slediti nemirom, ki se pojavljajo med študenti, ne glede na oblike, s katerimi se ti nemiri ponekod izražajo. V italijanski univerzi, in torej tudi v Trstu, še obstajajo anahronistične ob. like poučevanja, ki se protivijo vsakemu poskusu prenovitve. Poročilo se zaključuje z željo, da bi prišlo do stvarnega in koristnega dialoga med vsemi univerzitetnimi komponentami o problemih prenovitve tržaškega vseučilišča. Pust je umri. Naj živi Pust. Ko- glavni inženir popravil elektronko, nec je pustnega veselja in zabave, da je operacija uspela ob veselem Letos je bilo zabave kar dovolj, | ploskanju mednarodnega občinstva, pa tudi vreme je zadnje dni priza-: Da, mednarodnega občinstva, saj neslo in Matija, ki led razbija, če so zaključnim ceremonijam priso-ga ni, ga pa naredi, je sicer držal I stvovali in tudi sodelovali italijan-besedo a le simbolično. Tudi vče-j ski, avstrijski in jugoslovanski dr-raj je sijalo lepo sonce, nekoliko žavljani, Slovenci, Italijani, Avstrij-............... ■ ' ' ci in, kot častni ter zelo priljub- je pihala burja, a ne tako, da bi lahko preprečila pustni pogreb, poslednje slovo od dragega pokojnika. V Boljuncu, kamor je prišlo včeraj na pogrebne svečanosti nekaj tisoč okoličanov in meščanov, so letošnjega pusta, kot lani, spustili v zrak. Izstrelili so ga in ne ve se še, kam ga je veter odnesel. Vse se je dobro končalo, bilo pa je nekaj minut splošnega smeha in zabave ker se «nagauvec» m hotel ločiti od svojih Doljtinskili {ftijate-ljev in vesele družbe. Obotavljal se je, pokukal, pa spet skril, vrtel okrog rakete in nagajal, dokler ni ljeni gost 18-letno istrsko dekle Neda Pikulič, k: je pri Boljunskem polju pod Učko našla lanskega bo-ljunskega pusta. Iz Avstrije, in sicer iz Gradca, pa je tudi letos prišla v Boljunec in igrala vesele koračnice godba na pihala. Boljunsko pustovanje je sicer stara, tradicionalna navada,, ki pa. si. j e, ne.-pri-. dobila mednarodni pečat. Tako je, dober glas gre v deveto vas, v modemih časih pa v deveto deželo. 2e pred začetkom se je na trgu «Na gorici« zbralo veliko število občinstva. Za avtomobile ni bilo več parkirnega prostora, gostilne pa nabito polne. Boljunčani so tudi letos držali besedo in brezplačno delih polento, repo in polenovko. Godba iz Gradca je nekaj časa igrala na trgu, nato pa je z »Jame« prišel pustni sprevod, godba, pustovi prijatelji in sorodniki; uboga vdova, simpatična Neda z bo-ljunskim fantom ter predsednik bo-ljunskega pustnega društva Josip Ota na belem konju. Drejček in Vanek sta zbijala šale, nato je predsednik recitiral svojo poezijo o boljunskem pustnem običaju, predstavil je občinstvu prijazno istrsko deklico, ki je prebrala svoje pismo pustnemu odboru o najdbi posmrtnih ostankov lanskega pusta. Tako so bile enkrat za vselej demantirane, to je zavržene zlobne govorice, da si je zgodbo o najdbi boljunskega pusta pri Boljunskem polju izmislil pustni odbor. Po vsem tem pred izpustitvijo pusta, kakor mora biti po stari navadi, je predsednik prebral pustno oporoko. Letošnji pust je zapustil bogato doto in je seveda upošteval tudi napovedano gradnjo tovarne Grandi Motori. Zato je predvsem določil, da si bodo Bo-ljunčani lahko gradili hiše, ker no bo več zemljišč na ravnem okrog vasi, na Srebrnjaku in v Selan, to je po kraških strminah nad vasjo. Vinogradnikom, ki ne bodo več imeli trt in vina, je zapustil hladno senco in vino, ki ga delajo brez grozdja. Zah dekhci Nedi je zapustil enega lepega fanta iz Boljunca in avto, Hrvatinu letečo osmico, kralju Pustu II. Socerbski grad, Drejčku in Vanetu vsakemu pol lune, vsem pa je obljubil, da se bo prihodnje leto še vrnil. Stanislao Furlani iz Ul. Ponziana št. 1. Do trčenja je prišlo ob 8. uri zjutraj v Ul. Donato Bramante. Cok se je odpravljal s parkirnega prostora, da bi se odpeljal proti Trgu Vico. Teda; pa je vanj privozila lambreta, ki jo je vozil Furlani po levi strani ceste, ker je ravno prehiteval avtomobil. Oba šoferja sta se prevrnila na asfalt, pri tem pa se je Cok udaril po levi nogi in desnem kolenu, Furlani pa se je potolkel po obrazu, po desnem komolcu, levi roki in desnem kolku. Kot rečeno, so jima v bolnišnici dali prvi pomoč. Oba bosta okrevala v 6 drieh. Deželno zastopstvo pri ministru Pieracciniju Predsednik deželnega odbora Ber-zanti, podpredsednik Giacometti in odbornik Cumbat bodo imeli danes v Rimu razgovor z ministrom Pie-raccinijem, ki je predsednik CIPE. Na sestanku bodo razpravljali o gradnji jedrskega pospeševalca v Doberdobu, za kar se tudi deželna uprava odločno poteguje. Odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust pa se bo udeležil vsedržavne konference o temi: »Strokovni pouk v sedemdesetih letih: njegove kulturne, družbene in človeške vrednote«. Konference, katero je odprl v Rimu s svojim govorom minister za prosveto Gui, se udeležujejo zastopnik' šolstva, državne uprave, strokovnih kategorij, industrijcev, delavcev in krajevnih ustanov. Namen konference je ugotoviti sedanje stanje v strokovnem šolstvu 'n nakazati razvojne smernice. Promet v januarju V preteklem januarju je dovoz tradicionalnega blaga v tržaško pri-stanišče dosegel 391.217 ton, ter je bil nekoliko manjši od dovoza v istem mesecu lani: 397.809 ton. Prav tako je letos popustil odvoz raznega blaga iz naše luke: ta postavka se ie namreč od lani na letos skrčila s 135.291 na 115.532 ton. Poleg tradicionalnega prometa navajajo uradne statistike tudi dovoz surovega petroleja za naftovod Trst-Ingolstadt: po teh statistikah je oboiesmerni promet v pristanišču poskočil od lanskih 583.106 kar na 1,385.072 ton, saj je samo postavka Pustova vdova, predsednik pustnega odbora Josip Ota in Neda Pikulič z boljunskim fantom VPRAŠANJE ONESNAŽENJA VODA Delo posebne komisije za nadzorstvo nad vodami Komisijo sta ustanovili pokrajina in občina Ministrstvo za zdravstvo je objavilo v slojem vestniku štev. 11 novembra 1967 zakonski osnutek o zaščiti voda pred onesnaženjem. Ta zakonski osnutek predvideva uskladitev vseh ustanov in sil, ki se sedaj fragmentarno ukvarjajo z zaščito voda in njihovo združitev v en sam učinkovit organ. Ker menita, da bo lahko ta zakon stopil v veljavo šele čez kako leto, sta tržaška pokrajina in občina sklenili, da že sedaj združita svoje sile, da bi enotno proučili način rešitve vsaj najbolj perečih ln nujnih vprašanj v krajevnem obsegu. V ta namen sta ustanovili ožjo komisijo, ki bo preliminarno proučila to vprašanje, da se uskladijo naloge posameznih organov, ki nadzirajo vode, upoštevajoč pri tem sedanje norme, a hkrati s pogledom, obrnjenim v širše bodoče perspektive. Po začetni fazi bodo komisijo razširili, da pritegnejo vanjo vse zainteresirane ustanove. Komtsijo, ki je začela svoje delo pred nekaj meseci, sestavljajo za sedaj: pokrajinski odbornik dr. Lo-lenzo Fogher, občinski odbornik dr. Gaetano Blaslna, ravnatelj inštituta za higieno tržaške univerze prof. dr. L. Majori, zdravstveni funkcionar tržaške občine dr. A. Fa bianl, ravnatelj zdravstveno-mikro-grafskega oddelka pokrajinskega la boratarija za higieno in profllakso prof. dr. Cesare Zacchl, ravnatelj kemičnega oddelka pokrajinskega laboratorija za higieno ln profllakso dr. Bartolomeo Doro ter ravnatelj 12. oddelka javnih del tržaške občine dr. Inž. F. Polacco. Za časa študija in usklajevanja bodo razni organi, ki nadzirajo vo de, nadaljevale svoje delo, pri čemer jim bodo na razpolago večja sredstva. Po drugi strani bo tržaška občina zahtevata od dežele prispe- vek, da začne zopet delovati v celoti naprava za čiščenje mestne kanalizacije v Skednju, za kar se predvideva 300 milijonov lir izdatka. Poleg tega je zdravstveno-mikro-grafski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profllakso začel sistematično nadzorovati morsko vodo v Tržaškem zalivu s posebno pažrtjo na področjih, kjer gojijo školjke. Tržaško pristaniško poveljstvo je dalo na razpolago čolne, s katerimi lahko gredo na kraj po vzorce vode. Poleg tega so sklenili, da bodo nadzorovali odlaganje raznega materiala v morje, odtakanje odpadnih industrijskih voda in vsebine greznic v morje ter pregledali koncesije za odlaganje industrijskih odpadkov v morje. Izgubil je kontrolo nad avtomobilom Prometna nesreča, pri kateri sta bili dve osebi ranjeni, se je zgodila sinoči na Furlanski cesti. Okrog 22.30 je 37-letni Doriano Radivo iz Rocola št. 1830 vozil glulietto po Furlanski cesti proti mestnemu središču, poleg njega pa je v avtu sedela 21-letna Adriana De Leonar tils iz Ul. Foscolo 28. Nenadoma je na nekem ovinku Radivo izgubil kontrolo nad avtomobilom, zavozil je na levo stran ceste in s silo trčil v avto «austin A 40», ki je bii tam parkiran. Avtomobilist in njegova sopotnica sta se pri sunku precej močno potolkla, da so ju morali z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico. Radivu so zdravniki ugotovili možganski pretres, rano na bradi ln udarec na levi ličnici, De Leo-nardisovi pa možganski pretres, rano na glavi, udarec po obrazu ter poškodbe po zobeh. Oba so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo mož zdravil dva tedna, dekle pa en mesec. Z lambretama sta trčila Zaradi trčenja med lambretama sta se morali včeraj zjutraj ( osebi javiti v bolnišnici, kjer_ jima dali prvo pomoč. Ponesrečenca sta 17-letni Alfredo Cok, ki stanuje v Žavljah št. 188, ter 50-letni Natečaji V SG kmalu premiera «Zenove izpovedb Slovensko gledališče v Trstu pripravlja veliko predstavo Svevo-Kezicheve «Zenove izpovedb (La coscienza di Ženo). Ta bo prva tržaška uprizoritev velikega mittel-evropskega avtorja; obenem bo to tudi prva slovenska uprizoritev Odrska postavitev «Zenove izpovedi« terja izredne napore: umetniški moment je vezan na zahtevane tehnične potrebe, saj se dejanje razvija skozi veliko število prizorišč. Ansambel SG v Trstu bodo dopolnjevali zunanji sodelavci, med katerimi je treba pozdraviti Livija Bogatca s svojim povratkom na o-der. Prvič bo nastopala z ansamblom SG Marija Oficija, pri predstavi sodelujeta tudi Nora Jankovič in Alenka Kravos. Premiera bo 12. marca. Prosvetno ministrstvo razpisuje natečaj za 60 mest dodatnega uradnika pri izvršilnem osebju vseuči-liškega tajništva. Kandidati morajo imeti diplomo dokončane nižje sred. nje šole. Rok za predložitev zapade 7. marca 1968. (Uradni Ust št. 23 z dne 27. 1. 1968). * * * Zakladno ministrstvo razpisuje natečaj za 45 mest začetnega kadra izvršilnega osebja pri osrednji službi glavnega državnega knjigovodstva Pogoji: starost od 18 do 32 let; diploma dokončane nižje srednje šole. Rok za predložitev prošenj zapade 27. marca 1968. (Uradni Ust št. 23) * • * Ministrstvo za pošto in telekomunikacije razpisuje natečaj za 39 mest svetnika drugega razreda za vodilno kariero v tehničnem osebju pri telekomunikacijah razpredelnica C — poštne uprave. Kandidati morajo biti inženirji elektronike ali elektrotehnike ah doktorji fizike aU kemije. Rok za predložitev prošenj zapade 10. marca 1968. (Uradni Ust št. 35 z dne 9. 2. 68) REVIJE SE LAHKO POTEGUJEJO ZA PRISPEVEK Tiskovni urad generalnega vladnega komisariata sporoča, da je prejel od predsedstva ministrskega sveta okrožnico z naslednjo vsebine': odgovorni uredniki in založniki revij «visoke kulturne vrednosti«, ki želijo konkurirati za prispevek, na menjen tem pubUkacijam, naj pošljejo skupno na predsedstvo ministrskega sveta, odbor za prispevke, namenjene revijam visoke kulturne vrednosti, naslednje dokumente: 1 Dva izpolnjena obrazca; 2. letnika 1966 in 1967 revije; 3. za revije, ki prvič konkurirajo, potrdilo o vpisu na pristojnem sodišču, kakor to določa člen 5 zakona štev. 47 z dne 8. februarja 1948. Potrebne obrazce in podrobnejše informacije prej. mejo interesenti na uradu za tisk in informacije pri generalnem komisariatu — prefekturi, v sobi štev. 31. Dokumentacijo je treba poslati v Rim najkasneje do 31. marca letos, in sicer na naslov: Preši-denza del Consiglio del Ministri, Commisione psr i contributi alle riviste di elevato valore cultura-le, Rim, Via Po 14. NE BODO VEČ PRODAJALI CIGARET PO POSAMEZNIH KOSIH Danes je senatna komisija za finance in zaklad dokončno odobrila zakonski osnutek, pc katerem se prepoveduje prodajanje cigaret po kosih. Novi zakon, ki ga je italijanska zveza prodajalcev tobaka sprejela z zadovoljstvom, je bil nujen bodisi iz higienskih razlogov, bodisi zato, da bi se čim bolj omejil nakup cigaret od strani najmlajših. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 29. februarja ob 16. uri V petek, 1. marca ob 17. uri MARIJA HOLKOVA PEPELKA (pravljična igra v štirih dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Gledališča Verdi Danes ob 20.30: Balet državne Opere »Janaček« iz Brna. Igor Shav ski: Petruška. Maurice Ravel: Da nis in Hloe. - Baletni večer se bo ponovil v petek in soboto ob 20.JU ter v nedeljo ob 16. uri. — Balet Brna je za baletom praške Opere drugi najbolj pomembni ansambel v CSSR. Stalno gledališče Danes ob 20.30: La signora i da but-tare. Dario F6 in Franca Rame. v naslednjih dneh ponovitve. Izven ». bonmaja, vendar veljajo za abonente popusti. PROSVETNO DRUŠTVO «1. CANKAR« V petek, 1. marca ob 20.30 gostovanje STUDIA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA RUSI MOST Recital veselih in žalostnih Vabljeni! GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu NASTOP BALETNEGA ANSAMBLA ZGBI IZ LJUBLJANE S PRAVLJIČNIM BALETOM HRESTAČ glasba P.l. ČAJKOVSKI Koreografija: Lidija VVisiak, Anton Dolin, Henrik Neubauer, Gorazd Vospernik Priredba in režija: Henrik Neubauer Kostumi: Alenka Bartl Rezervacija in prodaja vstopnic od petka, 1. marca dalje pri Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29 — tel. 29779. PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN priredi v nedeljo, 3. marca t.l. ob 15. uri v prosvetni dvorani v Nabrežini Prešernov praznik Na sporedu so odlomki iz Slodnjakovega romana o Prešernu ; recitacije igralcev Slovenskega gledališča; nastop otroškega pevskega zbora Kraški slavček in koncert pevskega zbora Jakobus Gallus. Vse vljudno vabimo in prosimo točnosti, ker bo začetek točno ob 15. uri. Žepar pri UPIM Spreten tatič je bil na delu v ponedeljek popoldne v veleblagovnici UPIM. Njegovi žrtvi sta bili 27-letna Nives Zucca por. Bonivento iz Ul. Parini 11 ter 40-letna Sofia Petronio por. Degrassi iz Ul. Ghe-ga 15. Prvi je tat ukradel iz torbice denarnico, v kateri je bilo 50 tisoč lir, drugi pa denarnico s 60.400 lirami. Ženski sta tatvino prijavili agentom osrednjega komisariata. V teku je preiskava. Srečno pot, dragi pust! Del občinstva včeraj v Boljuncu na trgu ob izpustitvi pusta v vesolje Poverjenike vasi, ki so nastopile na pustnem slavju na Opčinah, vabimo na sestanek v četrtek ob 20. pri Valeriji na Opčinah. Prosvetno društvo «France Prešeren« v Boljuncu priredi v nedeljo, 3. marca, ob 20.30 v bivši kino dvorani KULTURNI VEČER Nastopajo: zbor p. d. »Slavec« iz Ricmanj, gojenci baletne šole Slovenskega dijaškega doma v Trstu, člani Slovenskega gledališča in mešani zbor p. d. »F. Prešeren«. Vljudno vabljeni! Nagrade za tiste ki so do 10. februarja poravnali naročnino Objavljamo seznam nagrad, ki jih bomo podelili med tiste, ki so poravnali naročnino do 10. februarja 1968. Določitev nagrajencev bo soboto, 2. marca 1961 ob 16. uri prostorih uredništva Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. Nagrade si .ahko ogledate v izložbi Tržaške knjigarne. 1. Ivo Andrič — zbrana dela (10 knjig) in kovani knjižni opirači, 2. S. Kosovel — Integrali, L. Spacal — Monografije. F. Prešeren — Poezije na ploščah (4 plošče). Slovenske narodne pesmi (dve plošči), 3. Foerster —■ Gorenjski slavček (opera na ploščah), Narodne in umetne pesmi (pet plošč), 4. Gotovac — Ero z onega sveta (opera na ploščah), 5. Najlepše antične pripovedke (knjiga). 6. Vaza iz Krope in prtiček, 7. Skrinjica in prtiček, 8. Par steklenic v narodni noši, 9. Slovenske popevke 1967 (plošča) 10. Slovenske ljudske pesmi (zbor Slovenskih madrigalistov, plošče). Razna obvestila Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča, da bo danes ob 15.30 telovadba za otroke. RAZNE PRIREDITVE SPDT vabi na diskusijo o II. zimskošportnih igrah, ki bo danes ob 31. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Posebno Je zaželena prisotnost predstavnikov društev, ki so se Iger udeležili. • • • Danes ob 20. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 javna debata, katere tema bo «Obljube sredinske levice o »Grandi Motori« ln današnja realnost«. Vstop proat. Razstave V soboto, 2. marca, bo otvoritev oseb-ne razstave newyorške slikarice Sirene v Ameriškem kulturnem krožku v Ul. Galatti 1. V palači Costanzi bo od sobote dalje razstava avstrijske arhitekture. Otvoritev bo ob 18.30. Razstavo sta priredila Mestni muzej Revoltella in italijansko-avstrijski kulturni kro-žck V galeriji Rossoni bo od 1. marca razstavljal slikar Domenico Rea iz Neaplja. Umetnik je imel že številne razstave in na mnogih je prejel nagrade. Na tukajšnji razstavi bo imel kakih 25 zanimivih slik. Otvoritev bo v petek ob 18. uri. Nazionale 16.00 «Tre pištole per un massacro«. T. Hunter, Nadia Moretti. Technicolor. Excelsior 16.00 »Italian Secret Service«. Nino Manfredi, F. Prevost. Te-chnicolor. Fenice 15.30 «L’ora della civetta«. O. Cardinale, F. Nevv, L. J. Cobb. Te-cnicolor. Eden 15.30 «Gli occhi della notte«. Senzacionalno! Audrey Hepburn m Alan Arkin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Važn° opozorilo: zadnjih osem minut ti'" ma bo vstop v dvorano najstrože prepovedan! Grattacielo 16.00 «11 proteta«. V. Gass-man, Anii Margret. Technicolor Ritz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «1 7 fratelli Cervi«. G. M. Vo-lonte, Lisa Gastoni, Don Backi. Eastmancolor. Alabarda 16.30 «1 doici vizi della ca-sta Susanna«. P. Petit, Mike Marshall. Prepovedano mladini pod 18-letom. FUodrammatico 15.00 «La magnific« preda«. M. Monroe. R. Mitchum. Co-lorscope. Moderno 16.00 «La Cina e vicina«. Kandidat za nagrado Oscar. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Blow up«. Režija M-Antonioni. Prepovedan mladini P°“ 14. letom Garibaldi 16.30 «11 mostro e le vergi-ni«. Prepovedano mladini pod Izletom. Capitol 16.00 «11 ciarlatano«. J. Levvis. Technicolor. Aurora 16.30 «L’investigatore». Frank Sinatra. Technicolor. Impero 16.30 iiPiano, piano non t’a-gitare«. T. Curtis. Technicolor. Astra 16.30 «Le bambole«. G. Lollo-brigida. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Vittorto Veneto 16.00 «Riflessl in un occhio d’oro». M. Brando, E. Taylor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Mondo perduto«. M. Ren-nie, J. St. John. Abbazia 16.00 «Desperados». G. Ford, R. Scott. Technicolor. Športno društvo Kontovel priredi v nedeljo, 3. marca enodnevni Izlet na Svete Višarje na sneg. Vabljent. • • • Zaradi slabib snežnih razmer odpade predvideni izlet SPDT na Vojsko. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI. POROKE Dne 28. februarja 1968 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 78-letna Valeria Frača rossi vd. Visintin, 59-letni Giuseppe Vidoni, 65-letni Riccardo Suman, 69-letni Rodolfo Abrami, 68-letni Giovan-ni Basile, 72-letna Giulia Stavagna, 76-letna Antonia Lah por. Vecchiet, 78-letna Aliče Marchesan vd. Predon-zani, 79-letna Enrica Lettich vd. Ste-fanutti, 77-letna Maria Cergoli vd. Bensi, 77-letna Angela Macoratti, 55-letna Margherita Prodan por. Ferial-di, 64-letni Giovanni Pipan, 45-letna Nevia Martlnoilch, 62-ietni Romeo Bernardini, 78-letnl Angelo Zugna. DNEVNA FgMJZBA LEKAHN (od 8.39 do 19 30) Busolim, Ul. Revoltella 41 (tel. 41-447) Pizzul Cignola, Korzo Ital i A 14 (til 37-524), Prendinl. Ul. T. Ve-celllo 24 (tel, 90-180) Serravalio, Trg Cavatia i (tel. 24-805) NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19 30 do 0.30) AIPEsculaplo, Ul. Koma 15 (tel. 23-581). INAM. Al Cammello, Drev. 20. septembra (tel 96-363). Alla Mati. dalena. Ul. Istrla 43 (tel. 90-274). Dr-Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 38-068). Ivan Maver bo v soboto odprl osmico v pustnem domu v Boljuncu. Točil bo svoje odlično belo in črno kapljico. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Viktorije Jazbec roj. Cigon daruje Olga Pangerc 2000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Bruna Trampuža darujeta Sonja In Just Colja 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Prva univerzalna zgodovina umetnosti... In v slovenskem jezikul Umetnost v slikah Umetniška bogastva vseh časov in narodov v 18 knjigah (500 slik). Zbirka stane samo 81.000 lir, plačate jo lahko tudi v obrokih v štirih letih. Prva knjiga izide spomladi tiiaikti IntfigabHA TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 617M - 5 - 29. februarja 1968 ZNANSTVENA KONTROLA ŽIVIL IN PIJAČ Lani so pri preiskanih vzorcih v Trstu ugotovili kršitve zakona v 7,3 odst. Marsikje so zakoni o nadzorstvu živiI (npr. o nadzorstvu maščob) še zelo pomanjkljivi - Lani je bilo manj kršitev zakona kot predlanskim Znanost je največji sovražnik 'ponarejevalcev živil lin pijač. Dobro opremljeni laboratoriji, znanstveniki in visoko kvalificirani raziskovalci v državnih in pokrajinskih laboratorijih se neumorno borijo Proti brezvestnim industrijcem in malim proizvajalcem, ki ponarejajo ali lažno prikazujejo pristnost živil, ki jih spričo vedno večje potrošnje proizvajajo in razpečavajo vsemogoča podjetja. Znanost pa je tudi na strani ponarejevalcev in goljufov, v mnogih primerih pa jim gre celo bolj na roko kot javnim znanstvenim in nadzornim zavodom. Velika industrija ima več denarja za raziskave kot pa javne ustanove. Po drugi strani pa imajo proizvajalci prav na področju prehrane odprta vrata za najiboij zapletene kemične raziskave ter za proizvodnjo kemičnih snovi, medtem ko so kemični laboratoriji javnih ustanov utesnjeni v stare zakone in standarde. Kar pa je najslabše, je to, da ni na razpolago novih sodobnih zakonskih predpisov, na o-snovi katerih bi lahko javne ustanove izvajale svoje nadzorstvo in analize, ki bi bile tudi zakonito Priznane. Zaradi tega se čestokrat dogaja, da pristojna zdravstvena oblast prijavi proizvajalca sodišču, ker je ugotovila, da so živila ali pijače vsebovale določene kemične dodatne snovi, ki kvarijo pristnost pro- izvoda. Sodišče obtoženca oprosti, ker ne obstaja zakon, ki bi kaznoval takšen prekršek. Sicer pa imamo na srečo, vsaj po statističnih podatkih, vedno manj nepoštenih proizvajalcev, kar dokazujejo tudi analize, ki jih je opravil pokrajinski laboratorij za higieno in pro-filakso — kemični oddelek — tržaške pokrajinske uprave v lanskem letu. Kemični oddelek je analiziral skupno 4923 vzorcev. Od teh je bilo 2613 vzorcev, ki so jih uradno pregledali v okviru zdravstvenega in higienskega nadzorstva, 513 na zahtevo raznih ustanov, 364 na zahtevo gospodarskih podjetij, 1337 na zahtevo carinarnice in 103 študijski vzorci. Od vseh pregledanih in analiziranih vzorcev jih 117 ali 7,3 odst. ni ustrezalo pravilom zdravstveno-higienskega nadzorstva. Pokrajinski zdravnik je kršitelje prijavil sodnim oblastem. Kot ugotavlja poročilo pokrajinskega laboratorija, so leta 1966 ugotovili 10,73 odst. vzorcev, ki niso ustrezali zdravstveno-higienskim pravilom, kar dokazuje, da je bilo lani prav zaradi večjega in popolnejšega nadzorstva, manj primerov kršitve zakona. Tržaški laboratorij opravlja tudi stalno nadzorstvo nad pitno vodo. Na zahtevo ministrstva za zdravstvo pa je lani opravil zelo zapletene analize rogaške slatine, ker je neko podjetje zaprosilo za do- SEJA PRVE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA Soglasna odobritev deželnega volilnega zakona Na prvih volitvah so glasovali na podlagi državnega zakona Prva komisija deželnega sveta je Pred nekaj dnevi soglasno odobrila osnutek deželnega volilnega zako-ha. Svetovalske skupine so si pridržale pravico, da bodo poglobile oceno člena 43, ki so ga spremenili na podlagi popravka svetovalca Mizzaua. Seje se je udeležil tudi deželni odbornik Vicario, ki je Pripravil zakonski osnutek, kot je znano, je sedaj za volilni zakon pristojna dežela, medtem ko je pripravila zakon za prve deželne volitve vlada. Državi pripada samo odločanje v primerih, ko nekdo ni izvoljiv, ali ko pride do kakega spora. V začetku seje je svetovalec Co ciannj dejal, da se ta zakonski osnutek ravna po enotnem zakonu za izvolitev parlamenta, pri čemer so prikrojili potrebam deželč;' Za-tem je dal odbornik Vicario nekaj Pojasnil. V splošni razpravi so spregovorili svetovalci Bacicchi (KPI), Coloni dvorani UGG ter je Teatro Stabile priredilo samo po eno gostovanje. Zaradi scene bodo Ibsenove delo igrali v mali dvorani UGG; ker pa je v njej manj prostora, bode delo ponovili dvakrat. OBMEJNO SODELOVANJE Jutri v Gorici obisk slovenskih novinarjev Lani so bili novinarji iz Gorice na obisku v Novi Gorici Jutri popoldne bodo prišli v Gorico novinarji slovenskih časopisov, revij in radiotelevizije, ki delujejo na področju Nove Gorice. S tem bodo vrnili obisk novinarjem gori-ških dnevnikov, ki so bili lansko leto povabljeni v Novo Gorico. Slovenske časnikarje in njihove delovne tovariše iz Gorice bo župan Mar tina ob 19 uri sprejel v beli dvorani goriškega županstva. Obisk spada v okvir tesnih stikov, ki se na 'najrazličnejših področjih Kažejo na goriškem mejnem sektorju Ker gre za srečanje ljudi, ki usmerjajo javno mnenje, more razvijanje prijateljskih stikov med časnikarji obmejnih -področi, prispevati k boljšemu razumevanju med oblastmi in ljudmi in s tem utrjevanju miru v naših krajih. Vespist Iz Doberdoba se je ponesrečil v Gorici Včeraj okrog poldne se je peljal 20-letni Benjamin Jarc, delavec iz Doberdoba, ki je zaposlen pri pod jetju Siles v Gorici, z vespo po Ul. Duca d’Aosta proti domu. Na križišču s Tržaško cesto pa je trčil s fiatom 600, ki ga je podrl. Zatekel se je v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotoviti poškodbe na desni nogi ter mu nuditi prvo pomoč; okreval bo v 4 dneh. Prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh so nuditi tudi 34-let-nemu trgovcu Antoniu Bodinettiju iz Vicence. Ko se Je peljal s fiatom 850 iz Gradiške proti Gorici je ho tel prehiteti neko vojaško vozilo, ....'•"""""""'""H"....M.II......„„„„...................... PODJETNA BENEČANA PRED SODIŠČEM Ponarejala sta dolarske čeke in jih prodajala «s popustom» Vrsto takih čekov sta vnovčila tudi pri številnih denarnih zavodih, vključno v Gradežu Pretekli torek popoldne je bila že tretjič odložena pred okrožnim sodiščem v Gorici razprava proti 35-letnemu Napoleonu Dolfinu iz Benetk, ki pravi da je plemenitega rodu ter proti 48-letnemu Luiginu Viu, učitelju risanja iz Benetk. Tudi to zadnjo razpravo so morati ponovno' odložiti zaradi bolezni stranskega sodnika Bassija ter je določeno nadaljevanje za tOTek fc. marca ob 15. uri popoldne. Dolfin in Vio sta se lotila poleti 1961 ponarejanja odnosno razpečevanja ponarejenih dolarskih čekov, izdanih od First National Bank iz Bostona ter od Guaranty Companv iz New Yorka. V času od 16. av- gusta do 7. septembra sta tistega leta predložila v plačilo take čeke raznim bankam v Feltrah, Bellunu, Cortini D’Ampezzo, Saoilu, Pordenonu, Tolmezzu, Vittoriu Venetu, Rivi, Roveretu, Portogruaru, Lati-sani, Castelfranču Venetu ter končno še v Gradežu. Dalje pravi obtožnica, da sta ponaredila štiri čeke American Trust Company za 2400, 4700, 1540 in 5480 dolarjev; prva dva čeka sta odstopila Vascu Polinu, ki jima je dal na račun 580 tisoč tir, druga dva pa Ferdinandu Marsigliu in nekemu Galanteju, katera sta oskubla za 700 tisoč Ur. Ker je bila aktivnost obeh obtožencev, kot je razvidno iz zgornjih podatkov, razpredena precej na široko po vsem Venetu ln nazadnje na Goriškem, zaradi česar obravna va vso zadevo okrožno sodišče v Gorici, je temu primemo tudi število prič, ki jih je bilo že za prve razprave prijavljenih kar 25, katerim pa bodo po vsej verjetnosti od strani obrambe dodati še druge. Prvi obtoženec, Dolfin, se na dosedanjih obravnavah sploh ni prikazal ter ga je uradno zastopal odv. Sfiligoj. Pač pa je bil prisoten Vio ln njegov branilec odv. Brass iz Benetk. Zadeva obeta biti precej zanimiva, saj gre za poneverbe in sleparije velikega obsega je to zavilo na levo ter trčilo v njegov avto. Pri tem je dobil u-darec v glavo in rano na čelu. aiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiin, m,,« iiHinmmumnnii (lori ca VERDI. 17.15; «Django killer per onore«, G. Montgomery in E. Montes. Ameriški barvni film. CORSO. 17—22: «Le grandi vacan-ze», L. De Funes. Francoski ki-nemaskop v barvah. MODERNISSIMO. 16.45—22.00: «1 dolci vizi della casta Suzanna«, M. Marhall in P. Petit. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18 letom prepovedan CENTRALE. 17—21.40: «11 passo dl satana«, R. Sark in S. Parker. Ameriški kinemaskop; mladini pod 18. letom prepovedan VITTORIA. 17.15—21.30: «S2S base morte Gama Sunipem, N. Dorsl in M. Noel, itatijansko-francoski film. / r*/V AZZURRO. 17.30; «Julie perchš non vuoi?...», J. Christie in J. Robertson. EXCELSIOR. 16.00: «Facce per 1’infemo«, G. Peppard in R Burr. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Georgie sveglia-ti», J. Mason in A. Bates. /ton/ec EXCELSIOR. 19—22: «Te lo ieggo negti occhi«, Dino in C. Spaak. RIO. Zaprt. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči )e odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10, tel. 25-76. TR2IC Danes ves dan in ponoči )e odprta lekarna «RlSMONDO> dr Ri- smondo, Ul. Toti 52, tel 72701. RONKE Ves dan In ponoči (e odprta lekarna «All’Angelo» dr. S Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 77019. Razna obvestila OBESEK navaden, ki ga je nekdo izgubil na otroškem rajanju pretekli torek v prosvetni dvorani v Gorici, se je našel. Kdor ga je izgubil, ga lahko dobi na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1-1 med uradnimi urami. SKLEP JUGOSLOVANSKEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA Odloino proti udeležbi J. Afrike na olimpiadi BEOGRAD, 28. — Tajništvo jugoslovanskega olimpijskega odbora je predvčerajšnjim razpravljalo o položaju, ki je nastal s sklepom mednarodnega olimpijskega komiteja o prepustitvi Južnoafriške uni- je k olimpijskim igram v Mehiki ga je o tem vprašanju zavzel zastopnik Jugoslavije v Grsnoblu, ko je odločno nastopil proti ponovnemu sprejemu Južnoafriške unije. Tajništvo jugoslovanskega olimpijskega odbora sodi, da sklep mednarodnega olimpijskega komiteja žali čut svobodoljubnega človeštva in ocenjuje ta sklep kot napad na olimpijsko idejo tovarištva in enakopravnosti in svobode misli, ker omogoča udeležbo na olimpijskih igrah zastopnikom države najbolj črnega terorja. in je v celoti potrdil stališče, ki Udeleženci olimpijskih iger bi z zadovoljstvom pozdravili udeležbo športnikov Južnoafriške unije, ki bi bih zbrani na osnovi svobodnega medsebojnega tekmovanja športnikov te dežele. Tajništvo jugoslovanskega odbora sodi, da je njegova dolžnost sprejeti ustrezne ukrepe, da se krivica, povzročena s tem odlokom, popravi in izjavlja, da bo podprlo vse pobude usmerjene na spremembo tega sklepa. NA ZASEDANJU CONI Dvomljiv ukrep CIO o J. Afriki RIM, 28. — Danes se je sestal izvršni odbor CONI in je poslušal poročilo, ki ga je podal odv. One-sti o 66. zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora v Grenoblu. Po sestanku je odbor CONI izdal posebno izjavo za tisk, v kateri pravi med drugim: «Odbor CONI se zaveda težine razkola, do katerega je prišlo v svetovnem olimpijskem gibanju zaradi zelo dvomljivega ukrepa tako v pravnem oziru kot v postopku. CONI ceni spravne napore svojega predsednika ter ga pooblašča, da podvzame kakršnokoli akcijo za posredovanje med sprtimi strankami, vključno zahtevo po sklicanju izrednega zasedanja CIO, da bi ponovno proučili mučno južnoafriško vprašanje«. m n mm n i m m ■■■•in mn m im..........mi........mmmiii........................................................................................................................ NAJBOLJŠI ŠPORTNIK IN EKIPA V FEBRUARJU Edi Bole (namizni tenis) in ŠZ Bor (moška odbojka) Namiznoteniški igralec športnega združenja Bor Edi Bole je na podlagi ankete, ki smo jo začeli prejšnji mesec za določitev najboljšega športnika, dobil največ glasov, medtem ko so naši čitatelji Izbrali moško odbojkarsko šesterko Bora za najboljšo ekipo meseca. Lestvici s/ta za januar 1968 naslednji: NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI 1. Edi Bole (Bor) - namizni tenis 2. Edi Košuta (Bor)-namizni tenis 3. Marjan Babuder (Zarja) - nogomet Vojko Cesar - smučanje Sonja Pernarčič (Bor) - odbojka Miran Švara (Breg) - nogomet Peter Ukmar (Sokol) - namizni tenis NAJBOLJŠE EK?PE 1. Bor - odbojka (moški) 2. Zarja - nogomet 3. Breg - nogomet 4. Bor - namizni tenis Danes objavljamo glasovnico za določitev najboljšega športnika in ekipe februarja 1968. POKAL DRŽAVNIH PRVAKOV Juventus - Eintracht 1:0 TURIN, 28, — Tudi po povratnem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih državnih prvakov v Turinu še ni znano ime enajsterice, ki ho napredovala v polfinale. Juventus je danes sicer premagal nemško ekipo Eintracht z 1:0 (0:0), ker pa so Nemci v prvi tekmi 31. januarja v Braunsch,weigu zmagali s 3:2 je tako skupni izid neodločen 3:3. Moštvi bosta zato morali 20. mar. ca odigrati na nevtralnem igrišču v Bernu še dodatno srečanje. Edini gol današnje tekme je dosegel komaj minuto pred zaključkom Bercellino iz enajstmetrovke. Del Sol je izvedel prodor v nasprotnikov kazenski prostor, pri čemer pa ga je levo polkrilo Berg grobo zrušil. Sodnik je brez pomišljanja pokazal na belo piko in Bercellino je s silovitim strelom dosegel rešilni gol. Srečanje samo je potekalo v znamenju stalne premoči Italijanov. Nemci so očividno skušali s taktiko varovanja rezultata iz prve tekme izsiliti neodločen izid ali pa iz nenadnega protinapada doseči gol. To se jim je skoraj posrečilo. Njihova obramba je skrbno varovala svoja vrata, pravi junak tekme pa je bil vratar Eintrachta Wolter, ki je ubranil vrsto izredno nevarnih strelov Juventusovih napadalcev. Kako silovito je italijanska enajsterica oblegala nasprotna vrata kaže tudi razmerje v kotih 18:3 za Juventus. Ko je že vse kazalo, da so domačini izločeni iz tekmovanja je prišlo do enajstmetrovke, ki je italijanski enajsterici zopet odprla pot do polfinala, seveda, kolikor bo v Bernu zmagala. 1. najboljši športnik: Ime Priimek Društvo Panoaa 2. najboljša ekipa: Društvo Panoaa Liga Glasovnico je treba izpolniti tako: V predel št. 1 je treba vpisati predlagano ime najboljšega športnika v mesecu februarju, za katero društvo je predlagani športnik nastopal in v kateri panogi. V predel št. 2 je treba napisati ime predlagane najboljše ekipe v mesecu februarju in sicer ime društva (p. pr. Breg, Bor, Sokol itd.), panogo (n. pr. odbojka, nogomet, namizni tenis itd.) in ligo v kateri ekipa nastopa (n. pr. II. kat., moška B liga itd.). V predel št. 3 napišite svoj priimek in ime ter naslov. Glasovnico izrežite in odpošljete na naslov: Primorski dnevnik, športno uredništvo, Ul. Montecchi 6 - Trst. Lahko pa jo vržete tudi v nabiralnik na upravi našega lista, v Ulica sv. Frančiška št. 20 Trst. GLASOVNICO MORATE ODDATI NAJKASNEJE DO 10. MARCA 1968. PRIJATELJSKI NOGOMET Koper-ITC Monfakon« 2:2 (2:2) KOPER, 28. — V prijateljskem nogometnem srečanju v Kopru sta se enajsterici Kopra in ITC Mon-falcone iz Tržiča razšli pri neodločenem izidu 2:2, ki pravilno odraža razmerje sil in dogodke na igrišču. Gostje so prikazali dobro tehnično in borbeno igro. Rezultat sam pa predstavlja za Koper lep uspeh, saj je v Italiji trenutno nogometna sezona na višku, Koprčani pa so zdaj komaj na začetku priprav za spomladanski del prvenstva. Najslabši del domačega moštva je bila krilaka vrsta, ki je — predvsem zaradi pomanjkanja kondicije — slabo povezovala napad z obrambo. Edini, ki se je odlikoval s povezovalno igro je bil Pavletič. Pri gostih je bil najboljši del moštva napad. V njem sta Izstopala zlasti Morello in Tumiatti. Goli so padali po naslednjem vrstnem redu: 1:0 Oiclitira, 1:1 Sa-lihovič, 2:1 Tumiatti in 2:2 Sali-hovič. ._________________________________ ITALIJANSKO PRVENSTVO Ivo Mahlknecht prvak v slalomu Giustina Demetz najhitrejša v «non-stop trajningu» smuka S. CATERINA Dl VALFURVA, 28. — S slalomom za moške se je danes začelo italijansko smučarsko prvenstvo v alpskih panogah. Zmagovalec prvega dne, ki si je osvojil tudi prvi naslov, je Ivo Mahlk-necht. Sicer tekmovalec kluba Fiamme oro m nov v tej panogi’ njegov je bal namreč že naslov 1963. In 1964. leta. NA MLADINSKEM TURNIRJU Dukla prva v Viareggiu VIAREGGIO, 28. — Z 2:1 (2:0) je Dukla premagala enajsterico Ju-ventusa v drugi finalni tekmi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Ceho-slovaki so tako prišli do zmage po 210 minutah igre. Prvo finalno tekmo so namreč odigrali 26. t.m. in ker se je končala tudi po obeh podaljških igre pri neodločenem izidu 1:1 so jo morali po pravilniku tega turnirja ponoviti. Dukla ja na tem turnirju osvojila že drugič prvo mesto. Prvič je namerč zmagala leta 1964. V današnjem srečanju so bili Cehoslovaki precej boljše moštvo na igrišču in Italijani so se le z največjo težavo otepali nevarnih nasprotnikovih napadov, šele v drugem polčasu so domačini zaigrali nekoliko bolj napadalno, vendar pa to ni bilo toliko plod njihovih sposobnosti, kolikor dejstva, da so se gostje predali pri stanju 2:0 taktiki varovanja rezultata. Italijanski nogometaši so tako laže usmerjali svoje napade na nasprotno polovico igrišča, kar pa jim ni prineslo več kot tolažilni gol. Mahlknecht je v prvi vožnji zabeležil drugi najboljši čas, vendar je tega v drugem spustu popravil in se tako znašel na vrhu razpredelnice naijtooHjših slalomistov Italije. Najboljši čas je v prvi vožnji zabeležil Olataud, za njim pa Valentini, a slednjega so diskvalificirali, ker je obšel dva prehoda. Lanski prvak Felice De Nicolo je bil drugi, mladi De Tassis tretji, svetovni prvak v tej panogi Carlo Se-noner pa se je moral zadovoljiti le s četrtim mestom. Izid tekmovanja v slalomu za italijanski naslov je naslednji: 1. IVo Mahlknecht (FF. OO.) 118”35 (60”29—58”06) 2. Felice De Nicold (SC Gardena) 1I8”56 (60”42—58’T4) 3. Claudio De Tassis (FF.GG.) 1I8”62 (59’70—58”92) 4. Carlo Senoner (SC Gardena) 119”13 (61”00—58”13) 5. Olataud 119”52 (61”90—57”62) 6. Piazzalunga 120”37 (60”93—59”44) Danes so imele smučarke «non-stap training« za jutrišnji smuk. Najboljši čas je zabeležila Giusitina Demetz pred Gloriando Cipolio in Lobte Nogler. Najboljši časi na progi, ki je imela 500 m višinske razlike in 20 vrat, so naslednji: 1. Giustina Demetz (Pirovano) 1’27”5 2. Glorianda Cipolla (Courmaver) 1’32”4 3. Lobte Nogler (Gardena) I’32”7 4. Tosco (Pirovano) 1’34” POKAL POKALNIH PRVAKOV LIEGE, 28. — Prvo četrfinalno srečanje tekmovanja za pokal evropskih državnih pokalnih prvakov: Standard (Liege) . Milan 1:1 (1:1). OBVESTILA Redna seja odbora š.z. Bor bo jutri, v petek, ob 20.45 na društvenem sedežu. O- * * š. d. Breg sporoča, da bo trening moške odbojkarske ekipe danes, 29. februarja ob 18. uri v dvorani stadiona 1. maj v Trstu. GORIŠKI NOGOMET Brez gola izid dvoboja Sovodenjcev s S. Marcom SOVODNJE: Stanzani, Kuzmin, Devetak, Ferfolja B., Dužman, Petejan J. (kap.), Gulin, čeme, Ferfolja, Sfiligoj in Petejan B. S. MARCO: Orzan, Perco, Bertogna, Spessot, Trevisan, Franco, Pacitto, Novelli, Tell, Visintin (kap.), Medeot. Nedvomno je bil za Sovodenjce izid nedeljske tekme z močnim S. v napad s Sfiligojem in Peteja-nom, odgovorijo gostje s hitrim Pacitom, ki služi vojaški rok v Gradiški .(sicer pa nastopa z Akra-gas), vendar je bila Kuzminu poverjena vloga paziti nanj, kar je pridno ubogal. Gostje so prvih 10’ držali vajeti v rokah, in so poskušali še na levo z izkušenim Me-deotom. Njemu je križal zelo pridno račune Roman Devetak. Prva nevarnost je pretila Sovodenjcem v 12’, ko je Stanzani rešil v kot silovit strel Tela. Nato so se so-vodenjski zastopniki prebudili z Brankom Ferfoljo, ki je začel akcije na sredini igrišča ter pošiljal napadalce proti vratom gostov. Najprej je Anton Ferfolja lepo streljal, a je pridni vratar lepo branil. Gostje so kar napadali in fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini* 1 2 3 * * * *iiiii iiiii m iii iiiiiii iiiiiii iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Marcom uspeh. «Beli» so začeli tekmo brez Cijaka ter Sergija Fer-folje, kar je dalo misliti, da bo ekipa naletela na nov poraz. Povsem drugače pa je bilo na igrišču, tako da smo videli obrambo «belih» po dolgem času spet pozitivno, saj je zavračala zelo nevarne in nenehne napade gostov. Povedati moramo, da je dokajšnji del ekipe S. Marco igral v višjih ligah. To pot se je najbolj izkazal vratar Sovodenj Stanzani, ki izhaja iz juniorskih vrst, s svojimi točnimi posegi, ki so rešili belim tekmo. Sicer je ekipa celotno ali posamezno igrala povsem pozitivno. Tudi napad je bolje zaigral. Kronika. Sovodenjei se spravijo nnontlfA ODBOJKA MOŠKA B LIGA V Trstu prvi poraz leaderja Danes govorimo o... V zadnjih letih pogosto srečujemo besedo «boom». V vsakdanjem tisku beremo: industrijski boom, avtomobilski boom in še marsikaj. Kakšno zvezo ima to s športom bo kdo vprašal. Pa vendar: BOOM SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Ob zaključku 8. slovenskega športnega tedna je bilo na Tržaškem pet slovenskih športnih društev. Danes jih je mnogo več. Pa poglejmo katera. (Med oklepajem je naveden kraj, kjer je sedež društva) OBČINA TRST: Bor (Trst), Dom Rojan (Trst-Rojan), Vesna (Sv. Križ), Primorje (Prosek), Kontovel (Kon-tovel), Polet (Opčine), Gaja (Padriče), Primorec (Trebče), Zarja (Bazovica), Union (Lonjer). OBČINA DOLINA: Breg (Dolina). OBČINA ZGONIK: Kras (Zgonik). OBČINA DEVIN-NABREŽINA: Sokol (Nabrežina), Devin-štivan (Devin). V dobrih dveh letih je število torej naraslo za 180 odst. Lahko bi rekli, da so društva nastajala kot gobe po dežju. Od štirinajstih društev jih je enajst včlanjenih v CONI. Vendar število društev v kakem primeru tudi utegne škodovati namenu, za katerega so bila ustanovljena. Tu mislimo predvsem na nogometne ekipe. Res žalostno je, da so, med šestimi ekipami, ki so včlanjene v nogometno zvezo, le v eni vsi igralci slovenske narodnosti, da je torej v petih društvih govorni jezik med igralci neslovenski. Ali ne bi bilo bolje, da bi imeli le štiri ekipe, v katerih bi bili vsi igralci Slovenci? Če se vrnemo na športna društva, ugotovimo, da jih je na področjih zgoraj omenjenih cbčin dovolj. Zadnjo vrzel je izpolnilo društvo Devin — štivan, ker je bilo to področje glede na oddaljenost od najbližjega športnega središča (mislimo na Nabrežino), precej zapuščeno. Ugotoviti pa moramo tudi, da sta v tržaški pokrajini nujno potrebni še dve športni društvi: eno v repentabrski in drugo v miljski občini. V repentabrski občini je bilo lani ustanovljeno društvo Rupingrande pod okriljem Gipa Vianija, ki ne ustreza našim pogojem. Zato je nujno, da se v tej občini osnuje nova športna organizacija. Ko govorimo o miljski občini, imamo v mislih miljske hribe. Tam je večina prebivalstva slovenske narodnosti, a ni nobenega športnega društva. Ko bomo izpolnili ti dve vrzeli, bomo lahko rekli, da je slovenskih športnih društev dovolj. V četrtem povratnem kolu italijanskega prvenstva moške B lige je prišlo v Trstu do prvega poraza vodeče ekipe Bovoli iz Bologne. Tržaški gasilci so v soboto prekosili same sebe in osvojili platonično zmago, ki pa jim verjetno ne bo dosti služila. Mislimo predvsem na prvo mesto v lestvici in s tem na ------------------ napredovanje v prvo ligo. štiri toč- tretjem mestu Bor. Ekipa plavih ke, ki sedaj ločijo obe gasilski vrsti, je. v soboto gladko odpravila na so prevelika ovira za Tržačane. bijem igrišču Intrepado. Ta etapa je „„ sicer na zadnjem mestu lestvice, Takoj za trzaiskimi gasilci je nai toda zmaga je^bila osvojena na tu- — jem igrišču in je tembolj pomembna, ker čakajo sedaj Borovce najtežje tekme, že prihodnjo soboto se bodo v telovadnici v Ul. della Valle pomerili s šesterko tržaških gasilcev, nato bodo gostovali v Bergamu, proti doma zelo močni Čelani, v naslednjem kolu pa se bodo spet vrnili v «domačo» telovadnico, kjer jim bo nasprotnik nihče drugi kot Bovoli. S tem srečanjem bodo plavi praktično zaključili letošnje prvenstvo. Preostala jim bo le še tekma z Roburjem. Kot vidimo, prihaja za slovensko šesterko zelo naporni del prvenstva, v katerem mu bo zelo dobrodošla tudi pomoč občinstva. V preteklem kolu je bil v Trstu d.erby med Libertasom in šesterko CRDA. Slednji se je šlo za ohstoj, če bi zmagala bi imela še nekaj upanja, da ostane v drugi ligi. Končni rezultat 3:2, pa obsoja še- sterko ladjedelnic na izpad. CRDA se bo morala po enem letu spet vrnite v nižjo kategorijo. Glavni nasprotnik Bora v borbi za tretje mesto, Pagnin iz Padove je na domačih tleh osvojil obe točki, ki bi mu zelo prav prišli v primeru treh zaporednih porazov borove šesterke. Izid četrtega povratnega kola: Labertas — ‘CRDA 3:2 Bor — ‘Intrepida 3:1 *Ravalico — Bovoli 3:1 »Pagnin — Robur 3:0 Prihodnje kolo (3. marca): Libertas - Pagnin, Bovoli - Čelana, Bor - Ravalico, Robur - Intrepida, počiva CRDA. * * * V prvi ženski ligi se bije zanimiva bitka za prvo mesto. Max Mari se maje stolček in FINI iz Moderne igra vsako kolo bolje. V nedeljo so igralke FINI gostovale v Palermu in so gladko zmagale. Ekipi ločita na lestvici le dve točki, odločilno bo torej neposredno srečanje. IZIDI FINI - — *Fari Palermo 3:0 Max Mara — “Cabassi 3:0 •Confit — Sestese 3:0 *Cogne — EM. Panini 3:1 •Virtus — Bergamo 3:1 f. v. so Sovodenjei prehajali v protinapad, a sta si bili moči enakovredni. Ne bomo opisali vseh akcij gostov, saj so kar naprej na-padali in prevladoval je agonizem. V 18’ p. p. je čeme točno preusmeril žogo, a jo je Orzan odbil v prečko, kar je bilo dovolj, da je rešil svoja vrata. V 20’ akcija Spessot - Novelli - Medeot, Jelko Petejan reši v preobratu. V 21’ napad Pacinotta, nastopi Kuzmin, ki ostane poškodovan, a nadaljuje tekmo. V 29’ protinapad «belih», lep predložek v kazenski prostor Sfiligoj le za las zgreši. V 37’ pa je na enak predložek nekoliko zakasnel Petejan B. V 38’ p. p. kazenski strel za bele. Branko Ferfolja poda točno, vendar se Boris Petejan ne zave podaje. Z gosti v napadu se zaključi prvi polčas. V drugem polčasu so gostje množično napadali, čeprav so bili v zadnji vrsti zelo budni. Vendar so bili protinapadi Sovodenjcev bolj nevarni kot nenehni napadi gostov. Sam pred vrati Orzana Branko Ferfolja silovito strelja, a previsoko. V 26’ d. p. silovit strel Vi-sinitina, odbije Stanzani v polje spet strelja Visintin, a Tell se znajde v off-sidu. V 32’ sodnik zaustavi protinapad «belih» zaradi dvomljivega off-sida. V isti minuti spet na tleh Kuzmin, z novo poškodbo na isti nogi in čeprav krvavi z levega kolena vseeno nadaljuje igro. Napadi postajajo preostri in v 38’ ne uspe Sfiligoju izrabiti sijajne prilike. Tudi branilec Perco ne zna izrabiti prilike in strelja daleč od vrat. Trdovratni napadi gostov obramba lepo čisti, a v napadu So-vodenjci nevarno prodirajo. Zato jih gostje grobo zaustavljajo. V 40’ d. p. Trevisan ustavi nevarni prodor Branka Ferfolje. V napadu Tell skuša realizirati z glavo ter si pomaga z roko, a Stanzani reši. V tisti minuti reši stativa, še zadnji prodor Sovodenjcev s Petejanom, vratar reši in z gosti v napadu se zaključi tekma. Tekma je bila s tehničnega ter športnega vidika sijajna. Visoka raven agonizma je zadovoljila številno občinstvo, ki je marsikdaj za’ ploskalo mladima vratarjema. Brez dvoma je pohvale vreden vratar Stanzani, a tudi obrambni zid Ve-vetak-Petejan - Kuzmin je dobro igral. V režiji je pohvale vreden Branko Ferfolja, v napadu pa st3 bila izvrstna Boris Petejan in Sfiligoj. Ce bo ekipa še tako nastopala, bo gotovo žela marsikatero zmago. R. B. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii lin.....litimi nun iiiiiii nun.......... i ii i iiaiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiimii iii iiiiiiiii KOLESARSTVO DIRKA PO SARDINIJI Merckx utrdil svoje vodstvo Kljub včerajšnjemu padcu in lažji poškodbi ni danes Belgijec Merckx le ohranil svoje prednosti na skupni lestvici kolesarske dirke po Sardiniji, ampak jo je še povečal. Današnja 5. etapa je bila razde- ljena na dva dela. Prvi del od Quartu S, Elena do Arabataxa je meril 162 km. Kmalu po startu sta ušla manj znana vozača Bocci in Tosello, ki sta si do 80. km priborila kar šest minut naskoka. Pri 104 km pa je odnehal Tosello. Počakal je glavnino, ta je pa s hitro vožnjo pri 129. km ujela še Boccija, potem, ko je ta vztrajal v svojem pobegu kar 122 km. V nadaljevanju dirke je skušal uiti Daneclli toda edina posledica njegovega poskusa je bil nastanek skupine zasledovalcev, ki je ujela njega in njegovega soubežni-ka Adornija, nato pa je dopustila, da jo je 8 km pred ciljem dohitela glavnina. Tekmovalci so se tako predstavili na cilju v enotni skupini. V zadnjem naletu je Zan-degu takoj prevzel vodstvo in ga je ohranil do bele črte. Na cilju prvega dela 5. etape so se tekmovalci zvrstili takole: 1. Zandegu 4.35T5” s povprečno hitrostjo 35,299 km na uro. 2. Armani 3. Durante Drugi del današnje etape od Ar-bataxa do Nuora (103 km) se je odvijal v hladnem in deževnem vremenu. Spotoma je tekmovalce zajela gosta megla in je celo snežilo. Do vzpona na sedlo Genna Silana pri 50. km ni prišlo do pomembnejših dogodkov. Na tem vzponu pa je glavnini ušla enajsterica vozačev izmed katerih je 23 km pred ciljem silovito potegnil svetovni prvak Belgijec Merckx. Vrstni red druge poletape: 1. M-.ckx (Belg.) 3.17’5” s povprečno hitrostjo 31,530 km na uro 2. Bitossi 24” zaostanka 3. Armani 51” 4. Taccone, 5. Zilioli, 6. Adomi, 7. Michelotto, vsi v Amanijevem času itd. Po današnji 5. etapi je skupna lestvica taka- 1. Eddy Merckx (Belg.) 22.59T3” 2. Armani 7’28” zaostanka 3. Adorni 7’51” Čajkovskega «Hrestač» s. (Nadaljevanje s 3. strani) 2. slika ZIMSKA GOZDNA POKRAJINA S svojim junaštvom je Jasna pomagala Hrestaču, da se je rešil svoje usode in ko se Jasna zbudi, stoji pred njo mlad princ. Mladi princ ji prinese njen čeveljček in jo povabi s seboj skozi zimski gozd. Pa'čki spremljajo njuno pot in jima svetijo ob poti. Z neba se začno vsipati snežinke in zaplešejo svoj razposajeni ples. II. dejanje — 3. slika DVOREC V CARSTVU SLADKARIJ Hrestač, sedaj zopet princ, je pripeljal Jasno s seboj v svoj dom, v dvorec sladkarij Tu ju sprejmeta Sladkorna vila in njen spremljevalec ter ostalo prebivalstvo tega carstva. Ko princ pove o Jasninem junaštvu, ju posade na častni mesti in njima v čast prirede veliko novoletno slavje ki ga otvo-ri plesalka s španskim plesom. Sledita ji dva nežna Kitajčka pa še dva Rusa z ognjevitim plesom-Cvetlice zaplešejo valček z jutranjo roso in sama Sladkorna vila zapleše s svojim spremljevalcem pred pogumno Jasno Ob koncu se vsi vesele in zahvaljujejo mali Jasni, da jim je rešiL mladega princa dolgoletne zakletve. GRAHAM GREENE: I Tihi Američan 1 U jjj Poslovenil Miroslav Ravbar I ^ § «Ne, hvala. Ne dotaknem se opija in v naši službi so stroga pravila. Samo to čašo še popijem in grem. Oprostite zaradi Duka. Navadno je zelo miren.« ((Ostanite pri večerji.« «Prosim, oprostite, toda rajši bi bil sam.« V zadregi se je zarežal. «Zdi se mi, da sva se oba precej čudno vedla. Všeč bi mi bilo, če bi se mogli oženiti z njo, Thomas.« «Ali res?« «Da. Odkar sem videl tisto hišo, veste, tam blizu Chaleta, se zelo bojim.« Ne da bi gledal Phuong, je hitro spil whisky, ki ga ni bil vajen, in ko se je poslovil, se ni dotaknil njene roke, temveč se je nerodno in gugaje priklonil. Opazil sem, kako so ga njene oči spremljale do vrat, in ko sem šel mimo ogledala, sem zagledal sebe: zgornji gumb pri hlačah je bil odpet, začetek trebuha. Zunaj mi je rekel: ((Obljubljam, da je ne bom iskal, Thomas. Saj ne boste dopustili, da bi padla senca med naju. Prosil bom za premestitev, ko se bo iztekla moja tukajšnja službena doba.« «Kdaj bo to?« ((Približno v dveh letih.* Vrnil sem se v sobo in si mislil: ((Kakšen smisel ima vse to? Lahko bi jima povedal, da odhajam.« Pyle bo nosil svoje krvaveče srce samo nekaj tednov kot odlikovanje... Moja laž mu bo le olajšala vest. «Ali naj ti pripravim pipo?« je vprašala Phuong. ((Prosim, malo pozneje. Samo pismo še napišem.« Bilo je drugo pismo tega dne, toda iz njega nisem iztrgal nobenega lista, čeprav sem imel malo upanja na odgovor. Pisal sem: «Draga Helen, vračam se v Anglijo v aprilu, da prevzamem zunanjepolitično uredništvo. Lahko si misliš, da zaradi tega nisem zelo srečen. Anglija je zame prizorišče mojega poraza. Imel sem namen, da bi bil najin zakon trden, kakor če bi bil izpovedoval Tvoje krščansko prepričanje. Do danes si nisem na jasnem, kaj je bilo narobe (vem, da sva se oba trudila), toda mislim, da je kriv moj značaj. Zavedam se, kako krut in slab sem včasih. Sedaj mislim, da sem malo boljši — Vzhod je imel svoj učinek — nisem blažji, temveč mirnejši. Mogoče pa je vzrok samo v tem, ker sem sedaj pet let starejši, ker sem dosegel starost, v kateri pet let pomeni precejšen del časa, ki ti v življenju še ostane. Ti si bila do mene zelo plemenita in mi po ločitvi nisi nikdar nič očitala. Ali bi mogla biti še bolj? Vem, da si me opozorila, preden sva se poročila, da do ločitve ne more priti. Ta pogoj sem sprejel in ne morem se pritoževati. Vendar Te sedaj prosim, da privoliš v ločitev.« Phuong mi je zaklicala s postelje, da je pipa pripravljena. «Samo še trenutek,« sem rekel. Pisal sem: ((Lahko bi vse to zavijal in prikazoval tako, da bi se slišalo bolj pošteno in dostojno, ter trdil, da gre v prid nekomu drugemu. Toda ne gre za to, midva sva vedno drug drugemu povedala resnico. Gre za mene in samo za mene. Zelo ljubim neko žensko in živim z njo že več kot dve leti, bila mi je zelo vdana, vem pa, da ji ne pomenim vse. Ce jo zapustim, bo najbrž nekoliko nesrečna, toda tragedija ne bo nastala. Poročila se bo z drugim in mu rodila otroke. Neumno je, da Ti to pripovedujem. Položil sem Ti odgovor v usta. Toda ker sem bil do sedaj odkritosrčen, mi boš mogoče verjela, če Ti rečem, da bi mi pomenila njena izguba začetek smrti. Zato Te ne prosim, da bi bila razumna (saj razum je na Tvoji strani) ali usmiljena. To je previsoka beseda za moj položaj in jaz je tudi posebno ne zaslužim. Zdi se mi, da pomeni to, za kar Te prosim, da bi se iznenada vedla nerazumno in proti svojemu značaju, želel bi, da bi začutila naklonjenost (omahoval sem, ko sem zapisal to besedo in vendar nisem našel prave) in da bi se odločila prej, preden bi utegnila razmišljati. Vem, da bi bilo to laže opraviti po telefonu, kjer ne čutiš razdalje nad osem tisoč milj. Ce bi mi poslala le telegram: Pristanem.)) Ko sem končal, sem se počutil, kakor da bi tekel po dolgi progi in napenjal nevajene mišice. Legel sem na posteljo, ko mi je Phuong ponudila pipo. «Mlad je,» sem rekel. «Kdo?» «Pyle.» «To ni važno.« «Poročil bi se s teboj, Phuong, če bi mogel.« «Vem, da bi se, toda moja sestra ne verjame.« ((Ravnokar sem pisal ženi in jo prosil, naj pristane na ločitev. Prej nisem poskušal. Vendar obstaja verjetnost.« «Velika verjetnost?« «Ne, majhna pa.» «Ne delaj si skrbi! Kadi!« Vdihnil sem dim In začela je pripravljati drugo pipo. Znova sem jo vprašal: «Ali sestre res ni bilo doma, Phuong?« ((Povedala sem tl, da ne.» Nespametno je bilo, da bi jo mučil s svojo strastjo po resnici, z zahodno strastjo, podobno strasti po alkoholu. Zaradi whiskyja, ki sem ga pil s Pylom je bil učinek opija šibkejši. Rekel sem. «Lagal sem ti, Phuong. Ukazali so mi, da se vrnem domov.« Spustila je pipo in rekla: «Toda tl ne boš šel?« «Ce odklonim, od česa bova živela?« «Lahko bi šla s teboj. Rada bi videla London.« «Tam bi bilo zate zelo neprijetno, če ne bi bila poročena.« «Mogoče pa bo žena pristala na ločitev?« «Mogoče.» ((Vsekakor grem s teboj,« je rekla. To je tudi resno mislila, toda v njenih očeh sem videl razpletanje dolge vrste misli, ko je znova vzela pipo v roke in začela segrevati opijsko kroglico. Vprašala je: /.(Ali so v Londonu nebotičniki?« Ljubil sem jo zaradi preproščine njenih vprašanj. Lahko se je zlagala iz vljudnosti, iz strahu ali koristoljubja, toda v njej ni bilo zvijače, da bi skrila svojo laž. «Ne,» sem odgovoril, «če jih hočeš videti, moraš iti v Ameriko.« Hitro me je pogledala mimo Igle in vzela na znanje svojo pomoto. Ko je gnetla opij, je čenčala o oblekah, ki jih W> nosila v Londonu, kje bova stanovala, o podzemski železnici, o kateri je brala v nekem romanu, in o dvonadstropnih avtobusih. Ali se bova peljala z avionom ali s parnikom? «In kip Svobode...« je rekla. «Ne, Phuong, tudi ta je v Ameriki.« Drugo poglavje I Najmanj enkrat letno je bila kaodistična slavnost pri Sveti stolici v Tanyinu, ki leži 80 kilometrov severozahodno od Saigona, praznovali so ne vem katero obletnico osvoboditve ali zmage ali pa so slavili neki budistični konfucijevski ali krščanski praznik. Kaodaizem sem zmerom najrajši razlagal tujim obiskovalcem. Kaodaizem, iznajdba nekega državnega uradnika iz Cochina, je bil sinteza treh ver. Sveta stolica je bila v Tanyinu. Papež In ženski kardinal. Prerokbe na ploščicah. Svetnik Victor Hugo. Kristus in Buddha gledata s strehe stolnice na fantazijsko podobo Vzhoda v slogu Walta Disneya, na zmaje in kače v tehnikolorju. Novince je zmerom očaral moj opis. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 8,. II, TELEFON 93-808 to 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag"to 1/L Telefon 33-83 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 874138, 95-823 - NAROČNINA: meseCna 800 Ur - vnaprej, Četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna števUka v tednu to nedeljo 50 para (50 atarlh dinarjev), mesečno 10 dto (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11 6374 - Za SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 8/1, telefon 22-207, tekoči račun pri NarMni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 UGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravm 250, osmrtnice 150 ur - Mali oglas) 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško to goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih y krajin Italije pri «SocW6 Puhhltetth ItaUana« — Odgovorni urednik: STAN1SI.AV KENKU - Izdaja Ir tiska Založništvo trpkega tiska Trst