St. 45. f*»»««tEti fr«Y - ?• itotlnk. Poitao tefcect raSom St. 24. V Gorici, dne 12 oktobra 1921. Letnik IV. ^ ¦ w HJ^^i '^P* ^^B ^H jB ^H ^ihaja T Gorici vsako »redo opoldne do preklica, Velja za celo leto 12 L, meseörio 1 L, za ino- «eoosWo 20 lir. Na naročila brez doposlane naročnine Be ne bonuo ozirali. Posamezne iterilke Btaxiejo T razprodaji 20 »totink. Urednifitvo: ulica Vetturini 9; uprava: ulica Vetturini 9. — — — Rokopisi se ne vraöajo. Nefrankirana pisma 8e ne »prejemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati »e laöunajo po dogovoru. — Izdaja konsorcij .Goriške Straže*. Odgovorni ureduik: Roman Cej Tiska: .Narodna Tiskarna' y Gorici, ulica Vetlurini Stev. 9. — — — — — — — — — — Duh vzajemnosti. Mnog'O škode, :k,i so jo naši Ijudje bili pretrpeli, je bilo v zadiijih tlveh set ill po- Dravlicne. Naše ljudstvo s.e je utrdiio na staril] postajankah, zopet se je zarezal Plug v zemljo, zopet se razlega po nasili vaseh slovenska pescm. Da se je moglo mnogo porušenega dvigniti, je preuwseni zasiuga onih, ki niso hlepeli za denarjcin in slavo, ampak so delali tiho in neumor- no za blagor vseli. Teh Ijudi pa je pri nas inalo, posebno še po vojni. Koliko Lepih načrtov mora o- stati neizvedenih, ker ni Ijudi, ki bi bili pripravljeni, delati za dritge, za skupnost! Jmamo v deželi stotrne vojnih sirot in Snvalidov, a kako bi bilo potrebno zdru- žiti Jill in jim pomagati! Suša je, veletržci s senom privažajo seno iz Italije in ga prodajajo z verižmi- šk.i;m dobičkom, — kako dobro bi delo kmetu, 5e bi v lastni zadrugi dobil knno po pošteni ceni. Toda kdo naj vzameusta- novitev zadruge v roke? Kdo naj skrbi za vse, za skupnost, ko večina skrbi le za se? ... Da, odločno in brez strahu povemo, naj bo že ljubo ali neljubo: Premalo .je med natni duha vzajjemnosti! Premalo je zavesti za skupnost- Vsak bi skrbel le zase, wsaka žrtev za skupnost mu je od- več. Oni požrtvovalni Ijudje, ki raztreseni po vsej ¦deželi delajo navadno zastonj za drug« v posojilnicah, konsuinnih, vinar- sklh in kmetijskih zadrugah, siišijo navad- no več zabavljic kot zahvale. Tudi politič- na organizacija zadene na odpor pri Iju- deb, ki godejo: »Kaj pa me briga? Kak- šno korist bom inicl jaz od tega?« Pre- malo razumnosti iniajo taki Ijudje in pre- malo ljubezni. Premalo raziunni so, sicer bi pogTimtaH, da bo vsc drugače odmeva- lo, ko bo potrkal predsednik primorskc , kmetske-delavske zveze v imenu 50.000 mož na komisarjeva vrata, kakor pa da- nes, ko. kinetic jeclaje poprosi oblastnega i iiradnika za svojo pravico. Premalo l.iu- bc7Jii iniajo: Če bi jo imeli, bi se spomnili, da je sosed človek, ki mu treba pomagati, -- že zato, ker je tudi tvoja hiša _v nevar- nosti, če njegova Kori. Slo«:a na političnein polju je potrebna, zelo potrebna. Toda ta sloga je scgla še vse dnigam in je rodila Kinilobo. Cut za vzajemno, skupno delo vseli. ki hocejo pouiajrati najrevnejšim in najbolj prizade- tim v deželi, je oslabel. Na mesto vzajem- iicpa požrtvovalnega dela, je marsikje stopilo besedičenje o milcm narodu. Za ter.i besedičenjem pa se skriva baliati obraz človtka, ki si je vzel za geslo sta- vek: Vsak sam zase! Toda čas je že, da to #eslo pokopljc- 1110 na vekomaj. Ne več »Vsak sam zase« — ampak: »S skupnimi močmi na skupno delo za skupne cilje!« V zadrugali, v ob- eini, v »kinetsko-delavski zvezi«, povsod naj sc dviRiic duh vzajemnosti. Takrat bo šeJe resnična velika misel, da smo očeta enega sinovi, Ijudje vsi bratje, bratje vsi narodi. pred tret jo uro popoldne se ie zbralo nn Rojeah pri južnem kolodvoru ogroiiino ljudsiva. Vse je nestrpno pričakovalo pri- hoda svete slike. Bilo je že par minut C:ez tret jo uro, avtomobilov še ni bilo od ni- Kodcr. Ljudstva se je polaščal neki strah in nestrpno razpoloženje. Tu se je prikazal prvi avtornobil z nadškofom, na drugem pa sta držala O.\ a frančiškana vso s cvet- je:n in pahnaini ovcnčano podobo Miitere božje. Prvi hip je bilo Ijud- stvo vse iz sebe, ko je zopet zrlo v oči svojo Mater Priprošnjico, ki mu je sledila celo v begunstvo. Nato se je šele mriožica z^anila in pozdravila Marijo. Naše pe.ro ne more opisati velikanske innožice in ginljivcjra: sprevoda, ki je spremljal čudodelno podobo v mesto. Ce- ni.io nad 30.000 Ijudi kljub temu, da slov. listi prošli teden niso izšli in niso bili vsi pnivočasno obveščeni. Bila so dekleta v narodnili nošali, nc- dolžni otročički v angclskih nošah, ki so sedeli celo na avtomobilu, na katerem se je vozila podoba vsa v cvetju. Bilo so tri godbe, Rojenci iforiskih sol in zavodov, o- jiromno število duhovništva, kanoniki, profesorji bogrotslovja, nato dva škofa, naš domači im škof- Perini iz lndije, nato so šli zastopniki oblastev, med njimi k. dr. Pet- tarin, končno razna ženska društva in go- jenke šol in zavodov. Mesto je bilo okrašeno, glava pri gla- vi je pozdravljalo ljudstvo na poti v tri- umfalnem sprevodu se vračajočo Marijo svetojrorsko v doinači kraj. Za danes je podoba shranjena v stolni cerkvi v stranskem oltarju. Nešteto Ijudi žc roiiia k nji. Upajino, da jo kinalu poneso ! na Sv. Goro, kjer je njen pravi dorn, in da se bomo tedaj tudi mi častno vdelcžili te- ga dejanja, kot zdaj ni bilo lahko niogpCe. To nedeljo se je izpolnila najgorecnej- ša želja našega vernega ljudstva, da Ima zopet y svoji sredi svojo Mater, h kateri se more zatekati v dušnih in telesnih te- žtvah in potrebah, ki >so danes bolj silne, kot so bile kdaj poprej. Tiste gin- jene množice, ki so v nedeljo sprejele Cu- dodelno podobo, so priča, da je versko čustvo še globoko v našemu liudstvu in kra je trpljenje le še poglobilo. Poslanec Podgornik napaden. Veücaslen sprejem slike svetogorske Malere ßozje v Gorici. po'iezkih preizkušnjah svetovne voj- ne, se je vse vrnilo na svoje porušene do- move in poizkusilo s pridnostjo svojih rok ustvariti novo srečo. Vsakdo ie prinesel svojo drajjocenost, ki jo je bil otel pred vojnim požarom zopet s seboj, da mu bo- di inila ptcha v težki uri. Le eno, kar je bi- lo najdragocenejšega primorskemu ver- nemu Ijudstvu, je -ostalo v tujini, če smemo tako imenovati belo Ljubljano in to je bila podoba Matere Svetogorske, cudodelne, h kateri so se zatekali vsi bedni in teptani od usode in socialnih krivic in jo prosili pomoči. Kakor vesdo oznanjcnje je sei klic skozi deželo in pretresel vsa verna srea: Marija — begunka -sc vrne zopet na- zaj na svojo skalnato domovje, med svoje ljudi, ki so hrepeneli po nji. Slika je bila do sedaj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Niso jo radi pustili na- zaj na Qorisko. Po sliko «so šli iz Gorice prevzv. knezonadškof dr. Fr. Sedej, gra- diški dekan Karl Stakul, solkanski dekan Josip Rejec in svetogorski p. Kapistran Ferlin. V Ljubljani ni bilo slovesnosti, ker ljudstvo ni vedelo, da odpeljejo sveto po- dobo. Le Ooričani so prišli črno oblečeni in so se poslovili od nje. Ob peti uri in pol je imel solkanski dekan govor v cerkvi, v katerem se je zahvalil oo frančiškanom, ki so sprejeli in varovali visoko begiwiko. Ob 6. uri je daroval nadškof sv. maso. Sliko so odpeljali ob 9. uri. in en četrt dopoldne popolnoma tiho iz Ljubljane. Pretečeno nedeljo je videla Gorica sprojem, kot ga še ni doživela. Že mnogo 1 tden izrned nmogili zločinov se je do- godil (o pot, člen v verigi neštetih nasil- stev, ki jih vprizarjajo nad našim maro- doin in nad našiini posamezniki. Preko napada, ki se je izvršil, ne inoremo iti. l'oslanca Podgornika je bilo izvolilo «slo- vensko ljudstvo in kdor je napadal njega, ne iz namena, da bi ga oropal, ampak kot v-redstavnika tega ljudstva, je žalil im na- !>adel ljudstvo samo. To je tako logično in popolnoma umljivo za vse narode na i.vctu in za vse države, umljivo, je tudi, da je i'joslancc nedotakljiv in da ga mora dr/ava sčititi za vsako ceno. Kar je ra- zumljivo drugje, je za Italijo španska vai?, z devetimi plotovi zaplankana. Pri nas ni varen nobeden naš kulturen delavec več, pri nas niso več varni niti naši poslanci. \praSamo vlado in vse one, ki danes predsiavljajo nekako vlado v deželi, kdo | je še varen, koga še ščiti zakon? Ali ži- vimo ies v nekakem srednjeveškem me- doaladju, kjer vladata le še dobro okovana palica in bokser? To pisenioi resno in z žalostjo, kar bi res že enkrat radi živeli v «rejenih razmerah. Rekli bodo seveda, kdo ve, kdo so bili napadalci? Ropar nc vpraša po imenu in če so se zanimali za inie. so bili organizirani člane kake.tolpc, ki >,e šc predrzjie imenovati organizacija Ijudi. Vlada ve za take tolpe, čemu jih ne i'utrc ali omeji? O vemo. kaj bi naučilo ta narod na spoštovanje zakonov. Ne se za- nesti na svojo absolutno moč, to ustvarja pamet in razsodnost, ki človeka usposobi za drzavljana in ne za člana tolpe, ki je v neprestani bokserski medsebojini borbi za prvenstvo. Toda čemu besede? Poglejmo dojanje: V petek popoldne okoli poldveh je v Trstu na stopnišču hišc, kamor je bil šel radi nckega opravila, napadlo odliajajo- čega dr. Karla Podgornika par neznanih zlikovcev, ki so ga bili očividno že čakali in so mu, ko jc zavrnil njih predrzno vpra- šanje po njegovem imenu. zaprli hisna vrata, da ni mogel na cesto. Obstopili so ga zahtevaje njegovo ime in kričaje »mo- ^Mladike« nam je Franc Bevk razgrnil tolikšno bogastvo, da nam je bilo kakor razodetje, Detelova ljubka ljudska povest »Vampir«, Šorlijevo prelepo »Pismo«, Jože Lavrenčiča »Soča voda jc šumehr«, prctresljiva »Tolminska balada« lva Preglja, ki je s svojim »Joa- nesom Plebanusom« ustvaril najlepši slo- venski roman zadnjega dosetletja, razne novele in vines prcpletcnc pesmi Mi- rana Jarca, Gradnika. Butkoviča, Ločniš- karja. A to ni še vse: tudi za naše inalč- ke je odločen kotiček, oživljen z risbami in polm pesmic, ki se ob njih raziskri otro- nik se je rrn ral zateči za pomoč k zdrav- niški scraži. O zlikovciii doslej ni nič zna- no. Eden je nosil znano črno srajco. Tako je biio. Nam bodo pa rekli, da hujskarno. •— Stanje dr. Podgornika gre na dobro. Obnovifev cerkva. Le vedno ne vlada jasnosti. Nckateri niislijo, da za cerkve sploli ni treba pri- iave vojnc škode. Drugi pravijo: moja podružnica je že popravljena, ni treba mi več zato skrbeti. Res je po St. Žermenski pogodbi vlada vczana, da obnovi cer- kve, ki so združene z dušnim pastirstvom. Tako se vsaj ta točka razlaga — salvo meliori judicio. Potemtakem pri tej obnovi od strami vlade ne prihajajo v poštev podružne cer- kve, pri katerih ni sistematizirano mesto za duhovnika-dušnega pastirja. Za te cer- kve aii kapele je toraj neobliodno in prav gotovo potrebno, da «c voj. škoda prijavi. V nekaterili slučajih so uradniki vrnili to- zadevne vloge. Naj se od dotičnega nraü- nika zahteva potrdilo, da inu je bila vojna škoda prijavljena in da je on vlogo zavr- nil, navede naj tudi nzrok zavrnitve. Ore tu za važne zadeve, v katerih nani ne sme zadostovati mnenje enega uradnika, kjer moramo imeti pozitivno gotovost. Kdor se do danes tega mi storil, naj ncmu- donia nredi zadevo, da ne bo iinel odgo- vornosti. Najbolje je, da se takoj izvrši cenitev (podpisani je -pripravljeii posre- dcvati, da se napravi po ceni), le v slu- čaju, da to ni mogoče, naj se prijavi.voj- na škoda s pridržkom, da se kasneje pred- ložijo dokazila. Približno takole: Gospod iinančni intendant v ....... Podpisani za- stopnik cerkve .... v ...... Vas prosimo, da ugotovite vojno škodo, ki jo je trpela ime- novana cerkev. Po nasciii mnenju znaša vojna škoda približno..... Lit. Ako bo po- trebno, si pridrziino pravico, da predlo- žimo kasneje potrebna dokazila. Slede podpisi duhovnika- oskrbnika in dveh ključarjev. Ce ccrkvica nitna lastnih kljti- čarjev, podpišeta ključarja cerkve-niatere. To še mora zgoditi do zadnjega tega ine- seca! Tndi v slučaju, da je tehnični od- delek prevzel obnovitev cerkve ali morda tudi že dokončal, naj se prosnja vloži, ker prijava je C:sto ločena od obnQvltve sa- me. V dvomljivih slučajih naj se napravi, kar je bolj gotovo. ' Ne pozabite tudi kapelic ob potih, križpotili, znamenj, piljev. Slednjič pro- sini, naj se ineiii podpisanemu ali m-wis. Berlot-u, dekanu v Kanalu naznanijo vse še ne popravljene podružnice, ker misli- rno organizirati konsorcij, ki bo poskrbel financiranje oz. obnovo podružnih cer- kvi. Potrebno se bo v kratkem naznanilo v priiuerni °ti;ki vsem prizadctim. Doktor ic. Poslanec Seek v zgornjih Brdih. Z veseljem smo pozdravili Brici pre- teklo soboto v svoji delavcev je bilo 1 navzočih. Shod je otvoril kojščanski fant i Henrik Lenardič, predsedoval je Jožef ; Vendramin iz Šmartnega. Predsednik je s svojim odloenim nastopoin ter neustraše- nirn govorom ugajal vsem zborovalcetn. Burno pozdravlien je nastopil poslanec Seek, ki je v uvoduih besedah oincnil, da hoče govoriti le o gospodarskih vpra- šrinjih. Govornik je prav poljudno naslikal žalosten gospodarski položaj v ltaliji. — Znaka tega polo/.aja sta padajoča indn- strija in brezposelnost. Ce so v ltaliji tako žalostne gospodarske razmcre, pri nas ne ; inorejo biti boljše.. ker smo pač tudi v Itri- liji. Ce kdo izmed nas mi mogcl živeti do- nia, dobil je delo ali «službo v mestu. Pa danes? Ce ostane kje kak košček kruha, ga nam tujec pred nosom poje. Nikakor nisnio nacijonalisti, če zahtevamo zase ko- šček kruha, predno ga damo tujcu. — Bri- ško gospodarsko stanje je nadvsc žalost- no. Pred dvemi Icti je vlada dala pomotati dvakrat na dan ceste, zametala denar, danes pa vsega manjka. Barakc lezejo vkup, vinogradi opustošcni in uničeni. — Zahtevamo obnovitevi in zanjo potrebnih sredstev od vlade! — Prcti nam iz Itailje uničujoča vinska konkurenca. Brie ima le vino, zatorej zahtevamo da Italija pospesi naš vjnski trg, odpre pot našemii vinii. Davek na vino naj se odpravi. Še uianj pa je treba krvnega davka. Dov-olj so na- ši fantje bredli po krvi, rabirno jih prvo doma za delo in obnovitev uničenih vino- gradev. Zahtevamo tudi v naše občine naših županov, v deželni odbor uaših od jjudstva izbranih zastopnikov. — Ko je g. pnslancc priporočil, naj se ljudstvo izobra- zuje in veliko čita ter naj1 otroke pridno pošljejo v solo, je povdarjal, da jc organ!- zacija kmeta in delavca na deželi najnuj^ nejša potreba. Vsc je organizirano le kmct lie. Casi so hudi, je zaključil g. poslanec, kakor pod Turki. Šli so Turki. naša zem- Ija je ostala. Ostala bo še, če-jo bo čuvala krepko organiziran kniet in delavec. — Po vznešenem odobravanju govora kr. po- slanca je Fr. Pahor iz Kojskega prebral resolucijo,, ki je bila enoglasno sprejeta z naročiloni, da se odpošlje oblastim. (Re- soiucija prihodnjič.) Kakor je bil shod v zgorniih Brdili ' potreben in je lepo vspel, bo gotovo tudi prihodnjo nedeljo na Križadi. Zatorej spodnji Brici, kmetje in delavci, na shod na Križado! Ta dva briška slioda naj bo- deta podlaga naši skupni kmečko-delavski zvezi za Hrda! zati pojavi poloma, tega res nismo priča- kovali. . V Trstu so v privatnüi rokah L-žeče ladjedeluice, ki delajo pod izgubo. ker pri- liaja podobno blago vse ceneje iz Angiije. Vlada je obljubila kritje, a ostalo je pri ob- Ijubi. Da liidustrijalci prisilijo vlado k ka- kemu koraku. so vprizorili stavko. Poslali so ] 0.000 delavcev na ulico in zaprli de- lavnice. lstočasno so v Tržiču zinanjsali delavcem plačo za petino, delavne dni pa so pomnožili s stiri na šest. Vse delavstvo je stopilo solidnrno v pravično stavko, da ohrani vsakdanji zaslužek 10.000 delav- cem in njihovim družinani in da prepreči, da bi industrijalci zvalili na delavca vso^ pezo sedanje krize v industriji s tem, da bi mu samovoljno in brez vsakega spo- razuma mrevarili dosedanje place. Mesto je bilo mrtvo. vse je moralo stopiti v stavko. Prvi dnevi so v Trstu in v üorici potekli mirno. Šele nastop faši- stov v Trstu, ki se je pozneje izprevrgel v naravnost delavcem savražnega, je po drugein napadu na središče republikancev izzval poboj. Bil je eden fašist mrtev im dva ranjena. V üorici pa so delavci vdrli po shodu iz realke in začeli metati ka- uienje v Ljublj. kred. banko in druge trgo- vine. Ko so prišli orožniki in četa voja- kov, so padli celo streli. Bili so trije ranje- ni. Mesto je postalo mrtvo. Vse to se je zgodilo v torek. Isti dan popoldne so se vršila in skle- nila pogajanja na sledeč način: 1, Pogajanja glede plač se bodo za- čela 6. oktobra in ta zadeva bo morala biti rešena do 15. oktobra. 2. Place, kl sc določijo potom tch pogajanj, bodo veljale od 12. oktobra. 3. Ako delavske zveze do 15. oktobra ne pridejo do nobenega toza- devnega sklepa, bo ladiedelnica v Tržiču uvaževala določbe, ki jih vsebuje njen o- tlas od 28. sept. 1921. (V tem slučaju b(' delavcem prosto, da sprejmejo omenjene določbe ali ne.) — 4. Delo se bo zopet za- čelo y sredo 5. oktobra. Vsled tega sporazuma je odbor stav- kajočih vceraj'zjutraj ob 6. uri proglasil konec stavke za vso Julijsko Benečijo. Tako je končala pravična delavska stavka zrnagovito. Resenih je innogo dru- žin, poda!:šana ie ti?di usoda Trsta. Za ko- liko časa? Kdo ve? Mi bomo podobne -stvari še doživljali. Cas bo pokazal, da nismo slabi preroki. Dopisi. Stavka \0w tedna. (iC'Spodarski polom Trsta je neizo- giben. Cakamo samo še hipa, da se to zgodi. A da se bodo tako naglo začeti ka- — Vipavska dolina. — Ne vemo kaj misli družba, katera je zgradila napeljavo za električni tok (iorica-Ajdovščina, z od- plačilom škode prizadetim posetnikom provzročene na zemljiščih, drevju itd., s postavljenjem droggv, dovozom gramoza in drugih stavbenih poireščin. Pred začet- kom napeljave je bilo sicer potom občin javno razglašeno, da se bode v nekaj dneh vršil komisijonalni ogled projektira- ne proge, naj bodo prizadeti posestniki na licu mesta, da se oceni Skoda. Ali čakali smo zaman, ogleda, še do danes je ni i)ilo. dasiravno je delo vsaj v gornji vlpavski dolini že davuo dovršeno. Kcr piačujeino davke od naših zemljišč mi in ne kdo dru- gi, smo toraj nedvoinno upravičeni zahtc- vati, da se nastala Skoda nenuWoina se- danjim razmeram prinienio oceni in od- skodnina takoj izplača. — Več prfzadetih posestnikov. — Iz Kala pri Kaualu nam pisejo. Pred kratkim č asom so tu odprli dve novi go- stilni — tako da imamo sedaj že kar tv\ v taki mali vasi,.ki štejc komaj 21 hiš. Mari ško srce. Važen morda najvažnejši del li- •sta je oni »Iz naše snjiževnosti«, ki g:.i do- slej ui prinašal še noben slovenski list, kjer nam urednik v številki za številko podaja najprej kratko oceno novoizišle knjige, nato najlepši odlomek iž nie. Tako nam je inogoče nepretrgoina slediti knji- ževneinu razvoju, se seznanjati z novimi deli slov. literature in vzdržavati vcz, ki nas -spaja s kultutnim življenjem celokup- nega naroda. In še platnice! Namenjene so razvedrilu z ugankami, kratkocasaiicami, skrivalnicami, političnimi satirami: plemc- niti zabavi dru/.inskih večerov. Nadalje: paberki, dogodki v podobi, vsebine posa- meznih steyilk skoro vseh jugoslovanskili revij, narodno blago itd. In vrstila se je številka za številko, z z vedno dragocenejšimi doneski, z vedno lepšimi črticami, novelami, pesmimi in članki in nam postala skoro vsakokraten litcrarwi dogodek. ki ga težko pričakuje nele naše ljudstvo, ampak-tudi naše raz- umništvo, ki «e je z »Mladiko« seznanilo. Na] iz bogastva, ki ga je razgrnilo pred naše ljudstvo 14 doslej izislili številk na- vedem najboljse: »Strojevodjo« Puglja; »Slavic« Bevka, »Glasba« Puglja, »Stara Tolminka pa njeni vnuki« Preglja! »Dvig« Pahorja; »V Smrlinju« Vclikonjc, roman Detcle; »Vampir«, in simbolično igro na- šega vrlega mladinskega pisatelja F^ibiči- ca »Kralj Matjaž«. Izmed pesnikov naj onienim nase rojake Stano Kosoveh, (iradnika, Janka Samca, Lovrenčiča, Ločniškarja, Alberta Siroka in mladega nadarjenega kmečkega fanta Henrika So- čo-Hebata, poleg teh še Ksaverja Mcška, Radivoja Peterlina-Petrusko in Miraua Jarca. Tudi poučnili člankov je priuesla »Mladika« lepo vrsto, med temi: o Mahni- ču od Beieta, o Segantiniju z umetniško prilogo, o Strossmayerju. o Finžgarju. Stritarju. o Branku Jegliču, prerano iiinr- lem talentu, ki je toliko obetal. o dveh cerkljanskih umetnikih od Stanka Staniča in prevod tragične, s'silnitn pesniskim ča- rom napisane samoizpovedi velikega dan- skega umetnika in konvertita Jörgensena »Življenja laž in resnica«. Tako je zbral France Bevk okoli »Mla- Jike«vse kulturne delavce Primorja, pri- tegnil k sodelovanju najboljse leposlovce onstran meje in s tem započcl delo neiz- uierne kulturne važnosti, ki bi ga tnorali vpoštevati v>si, ki jim prospeh našega na- roda ni le na jeziku. Nasega naroda, pra- vim, zakaj odkar je ugasnil »Plamen« v Ljubljani, nima naše ljudstvo razun »Mla- dike« drugega družinskega lista, iz kate- rega bi črpalo duševnih dobrin, čistih1 e- stetičnih vrednot, poštene zabave in pou- ka. Brez xMladike-, ki je pc-gnala svoje korenine tnko globoko v dusevno življe- nje primorskega ljudstva, bi tudi naše kul- turno življenje, ta gonilna sila naše moči in samozavesti, poguma in tolažbe. bole- halo in Iiiralo, dokler bi ne izhiralo v pc- -sku plesnih zabav in popivanj. Toda ta zavest ni prodrla do vsega našega raz- umništva, ki naj bi bilo sol bednega ljud- stva. Koliko razumnikov je še med mami, ki s ponosom trkajo na svoje jugoslovan- ske prsi, a trde, da ne zmorejo boril 16 L letno. da bi si naročili »Mladiko« kaj šele da bi jo razširjali? Težko mi je, ko mislim na to in žge me niisel, da bi vtegnila »Mladika« vsahniti radi gmotnih težkoč ki so nujno zvczane z izdajanjem takega lista, ako bi sc število naroenikov vsaj ne podvojilo! Ne, tega ne uioremo in nc smemo misliti, sicer bi morali obupati, ker je narod, ki se odreka kulturnemu živ- ljenju in kulturnemu glasilu, ki je tega živ- ljenjr.i najvernejši izraz (in to je »Mladi- ka«!) obsojen na smrt. Zato .sem trdno uverjen, da bo vse naše razumništvo od uradništva do uči- teljstva (ki je z »Novim rodoni^ tako sijaj- no pokazalo in dokazalo zmisel za.narod- no kulturo), od duhovništva pa do odvet- nikov, a tudi vse naše zavedijo ženstvo naročilo »Mladiko«. »Mladika« izhaja dvakrat na mesec in staue na leto 16 L, pol leta 8 L, četrtlcr- no 4 L. Uredništvo in uprava je v Gorici, ulica Carducci 4. Naročnino je treba po- slati naprej. ni zadostovalo cna? ali hočejo naj ima v taka hiša svojo gostilno? Kam pridemo? — li Dornberga. Že nad eno leto ob- stoj'd takozvüni vodovodni konzorcij z-.i vipavsko dclino. Njegov predsednik je dornberški izrcuni komisar Mrevlje. Dj danes pa ne ve nihče, kdo je pravzaprav. organiziral ta konzorcij in komu .ie pica stdnik odfeov-ren. Ljudje so si sann \i lastniii strpskov nabavili cevi, kljub lomu pa morajo plačevati vodarino, katere ni noben odobril- Obračamo se radi tega do predsednika in tajnika tega konzoreija, da nan) pojasnita, kako stoji s celo zadevo pri vodovodnem konzoreiju. — Več obči- narjev. — Iz Soče. Dekleta iz Soče so huda, ker jim je nedav.no dopisnik očital lepo obleko. Srednja pot najboljša pot. Mi smo mnenja, da ne smemo krotiti inladcnkam, di se lepo, cedno oblecejo, ker vemo, da same zavračajo nagizdano inest no mašo- pirjenost, ki je lc pavovo perje in proti ti našopirjenosti se je obrnil dopisnik, Ce je je kaj v Soči; če je pa ni, je pa še bolje in dela to slovenskim dekletom še večjo cast. Pa lepe pozdrave! — Uredništvo. — Srpenica. V nedeljo zvečer, dne 1. oktobra. Fantje pojo po vasi; tu pa tam stopijo v krog in zapojo par narodnih. E- nako napravijo' v bližini hišc v kateri se pozabavajo kr. orožniki. Kar pridrvi iz liiše orožnik, potem drugi in slednjič po- stajevodja, ki pode saute spat, češ je že polieijska ura. Fantje meneč, ako ni poli- cijska ura za orožnike, ni tudi za nje, za- to ne ubogajo. Nato skoči postajevodja jednemu fantu za vrat in mu raztrga o- vratnico. Zdaj se. podajo orožniki po o- rožje in udrihajoč s puškinimi kopiti, raz- prSc sicer mirne fante. Naslednje jutro pridejo orožniki na dorn po dva izmed fautov ter ju odvedejo vklenjena v Gorl- co. Bodi povedano, da pri nas velja po- lieijska ura le za nekatere; med tem ko drugi krokajo. Fantje niti ne smejo za- peti na vasi. — Kvatenica v Mirnu. Videl sem sta- rega, častitljivega Mirenca niajati z gla- vo: »E, to ni nič podobno kvaternci«. ko je v soboto glcdal prazne ceste. brez šum- nih vozov, brez tujih potnikov. »Bo že, bo že«, so ga tolažili drugi. In res je bilo vsaj nekaj, kar-nas je spominjalo na pre- tckle čase naše sreče. Cerkev na Gradu šc vedno žaluje v razvalinah. Nadomešča jo cerkvona bara- ka ob vznožju Grada. Ta lesena reva je za ta dan pokrila svojo revščino; vsa cvetlična krasota bližnjih in daljnih vrtnih gredic je bila zbrana za praznik v tej le- seni cerkvici Žal Matere Božje vines zelenjc palm, in mislil si, da si kje'v eve- točem vrtii. Mlaji pred cerkvijo so napo- vedovali mimoidočiin vsakoletno sloves- nost. In res. Vcselo vrvenje se je začelo že zjutraj. Polno ljudstva na cestnem o- vinku in pred barakami v »Lebringti«. Vi- deli smo Kraševce, Vipavce in popoldne mnogoštevilne Goričane. Slovesno službo božjo ob a'sistenci domačih in goriških -sobratov je opravil domači gospod župnik. Petje je z veliko vnemo preskrbel znani gradenski zbor, ki že zdihuje in toži v nižavi barake in bi se nid povzpcl prav kmalti v sinje gradenske višave. »Škrjamci žgole samo v višavh, je rekel eden. Iti na Grad je pa tudi žclja ljudstva. Duhovsko stanovanje na Gradu je dovršeno. Poprava ceste je bila ravno te dni dovoljena. Cerkvena baraka, ki stoji sedaj pod Gradom, bo potem prene- sena na Grad, toda bode zvišana, razsir- jena in olepšana. da bode lahko služila še več let za službo božjo. S popravo cerkve se bode začelo drugo.pomlad. Na svidenje torej za drugo, lepšo kva- ternco na Gradu! ¦— Štjak. (Razno.) Trgatev se je za- čela. Grozdje, kjer ga ni zadela toča in ni bilo preveč o/.gano vsled suše, je tako le- po in zdravo, kakor ni bilo že več let. To- da nekaj manj ga bo kakor druga leta. Kapljica bo izborna; le vwiski davek nam ne da mini, ker bodo gotovo cene padlc vsled davka. Trud se bede izpla- čal. - V vinogradili so se oglašali razni uz- moviči, a ne samo dvonogi in krilati, am- pak tudi dvonogi, oblceeni v hlače in menda tudi v kiklje. l^oslednji so napra- vili večjo škodo kot prvi. Prvi so samo nekaj pozobali, a drugi so odnasali kar v košarah. A ne samo v vinograde, ampak tudi v 'Stanovanja prihajaio poslednji kaj radi. Neko nedeljo so kar na štirih krajih poskušali svojo srečo. katera jim je bila najbolj mila pri našem županu na Rav- njali. Knialu, ko je odšel g. župan k drugi lnaši, so prišli trije gosposko oblečeni gospodje v hišo, so dali poklicati g. župa- njo, kateri so izjavili, da >so poslani od ko- misarijata v Gorici, da morajo preiskati stanovanje. Županka, ki je kinalu spoznala nji- hov namen, je hotela iti iz hiše, da po- I'.üjc na iJC/iiioc. Tuda eden je takoj zaprl vrata, zgrabil županko z roko za grlo, v drugi na ie vihtel tenak nož (Sti'^O- Priloga »Gorlške Straže« št. 45 Kmetska delavska zveza v Sp. Idriji. Odbor »Kmetsko in dclavske zveze« v Spodnji Idriji je v svoji seji dne 11. sep- tembra 1921. sklenil sledeče resolucije: 1) Odločno protestira proti temu, da bi viada naše fante in inože klicala k vo- jukoni. ker Sinatra to za aienaravna in proti kulturno. 2) Kmctsko delavska zveza odloeno protestira tudi proti oniina dvema dekre- tr.ma o dcžclni avtonomiji našcga ozcm- lja. ki sta že predložena kralju v podpis, ker je njihova vsebina taka, da se ž njima odprav);a sploh vsaka autonomija. 3) tjolidaino z vinorcjci protestira kiiietsko delavska zveza proti vpeljavi novega vinskega davka, ker bo s tem dav- kom nele vinorejee, marveč ves naš na- rod močno udarjen. 4) Zalitevamo, da vlada pospeši reši- tev izmenjave denarja vloženega onkraj državne meje v jugoslovenskih zavodih, predvsem pa, da čiin prej menja letos na novc priklopljenim prebivaleem našega ozemlja njihov jugoslovaaiski denar po ključu 60 % ker se davek od teh prebival- eev že izterjava, pa nimajo niti za živež potrebnih lir. 5) Z ozironi na današnjo bresposel- nost zalitevamo, da se sprejniejo čim prej na delo v rudniku vsi oni brezposelni de- lavci — prcdvsem sinovi rud-irjev ki so se sprejemali na delo pred in ined vojno. 6) Pozivljanio vlado, naj pokliče na tukajšnjo realko in gimnazijo izprašane resne nčiteljske nioči, da ne bo ta edini slovenski zavod te vr«te tak vzgojni ne- stvor, kakor je bil pretečeni dve leti. 7) »Kinctsko delavska zveza« pro- testira tudi najodločneje proti nasilstvom javnih organov in vojaštva, kakor tudi proti škodam, ki jili povzročnje su primcrno in potrebno ter sprejme v svoj pogam tudi gospodarskc socialne težnje našega naroda. Končno »Kmetsko delavska zveza« tudi odločno protestira tako dolgemu za- vlaecvanju vloženih vlog, kakor ga ni pomniti nikdar preje in nikjer drugod. — V Spodnji Idriji, dne 12. septembra 1921. — Za Kmetsko delavsko zvezo v Sp. I- driji: K. Šupin, t. č. tajnik. Pr. Rnpnik, t. č. načehiik. Resolucije na shodu v Rihemberku. Okrog 6(]0 kineiov in delavcev zbra- nih na ljudskem sliodu v Rihemberku dne 25. sept. sklene sledeče: 1. Protestiramo proti movonalozencm vinskemu davku. . 2. Ljudstvo dviga kar najodločneje svoj glas zoper to, da bi se od njega brez odloga tirjal krvni davek. Vsiljevanje mi- litarizma smatra za brezobzirnost naspro- ti izrednim ranam in škodam, ki so po vojski to deželo posebe zadele. Obenem pa se tako ncposredno militariziranjc od države, h kateri naša tnladina ni bila vz- gojena, popolnoma npira našemn nioral- neniu čustvovanju. 3. Zahtevamo popolno avtonomijo naše dežele. Spoštnje naj se stara pravica na- šega naroda, da si sam izbere deželne po- slance, ki naj upravljajo našo deželo, ka- kor jo nmejo le domačiiiii, ki jo poznajo. 4. Pozivljanio vse odločnjoče einite- 1 je, da store vse, da se prepreči izkorišča- nje vodnih sil naše deželc s -strani zaseb- nih kapitalistov, ampak naj ta dela pre- vzame goriška dežela sama, 5. Protestiramo proti nepravičnemu in prepočasnemu reševanju vlog vojne odškodninc in zahtevamo, da se vojna odškodnina iriglo resuje in brez posredo- vaiija bank. Vlada naj izplaea vojno od- škodnino ne pa posojil. 6. Kr. vlada naj odpre sloveuske srednje in kmetijske sole, da se bodo mogli naši otroei zadostno izobraziti. 7. Vlada naj izmenja avstrijski denar, ki ga imajo še nasi ljndje in naše zadruž- ništvo. 8. Pozivljanio vlado, da se pri vseh gradbah, javnih delih in državnih službah zaposlijo v p'rvi vrsti domacini in potem sodržavljani. 9. Protestiramo proti pačenju našili krajevnili imen. 10. Pridružujcmo se briskim kolouom v njih bojn za odpravo kolonstva. Shod kmetsko in delavske zveze na Otlici V nedeljo, dne 25. septembar smo sklicMli shod za občino Dol-Otlica. Po /'npnik Stefan pi. Posarelli otvoril shod, pozdravil navzoče, nakar je bil izvoljen za predsediiiika g. znpan-posestnik Benc- dikt Polanc. Poročal je gospod državni poslanec V. Šček o parlamentarnem polo- žajn in o nalogah našcga Ijndstva na Pri- morskem. Oglasili so se k besedi še g. župnik, g. Polanc, Fr. Krapež. Ignaeij Vid- mar, Alojzij Cibej, nakar so se >sprejele .soglasno resolucije: 1. Kinetje in delavei županstva Dol- Otliea ^nergično protestirajo proti uki- ii'enju Uezelne samouprave in zahtevajo od vlade, da avtonomijo v polni mcri ta- koj in brez odloga vzpostavi. 2. Kinetje in delavei občine Dol-Otli- ea tirjajo od vlade, da zameinja denar, ki je ostal onstran preinirne črte in denar, ki brez krivde Ijndstva ni bil še zamenjan. 3 i\metis- in delavei občine Dol-Othca enodnsno ugovarjajo upeljavi vojaskega služi)ovanja na Primorskem. 4. Kinetje in delavei občine Dol-Otlica zahtevajo, da naj se v primorskili podjet- jih in javnih službah zaposlujejo v iirvi vrsti Piimorci in šele v drugi vrsti držav- Ijani dmgili pokrajin. 5. Zbrani kinetje in delavei pozivlja- j:.j vse Primorce, da čimprej osnujejo v zadnji vasi kmetsko-delavsko zvezo v korist zatiranih slojev. Potein se je ob splosnem navdnšenju zaključil shod, ki je bil obenem na Otlici prvi shod, ki «e ga je ndeležil kak držav- ii' poslanec. Splošna želja je bila, naj bi se vcčkrat prircdiJi poučni shodi. Shod podružnice Kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge v Stjaku. Jmenovana podružnica je priredila v nedeljo dne 24. t. in. javen shod v Štjaku, katerega se je udeležilo lepo število za- vednih kmetov, kateri so se zanimanjem sledili poročilu o raznih kmečkih zaue- vah, zlasti o davku na vino, o občinski in deželni avtononiiji, o krvneni davku in o drugeni. Po končanein govoru so zborovalci enoglasno sprejeli sledeče resolucije: 1. Navzoči enoglasno protestirajo proti novemu vinskeinu davku in zahte- vajo, da se dovoli vsakemu vinogradniku vsaj 3 hi na osebo; ob enem zahtevajo, da ostane toliko vina neobdačenega, kolikor se ga rabi za delavce, katere niora kniet, zJasti ako inia majhno druzino all pa le majhne otroke, najeniati o raznih prih- kah, kakor pri kopanju in gnojenju vino- gradov, pri škropljenju trt, pri mlatvi, kos- 'iiji i. t. d. 2. Vlada naj zaiuenja denar, katerega imajo še zasebniki doma, in naj dovoli, da zamorejo naši denarni zavodi, kateri ima- jo denar naložen na bankah izven države, denar dvigniti, kateri nai se potem izme- nja v enakih odstotkih, kakor je bil me- njaii drugi avstrijski denar. 3. Zborovalci zahtevajo, tla se v de- želi zopet upostovita obeinska in deželna avtonoinija; zato naj se čimpreje razpi- šejo občinske in dežclnozborske volitve, da prevzamejo zopet upravo v roke mo- či, ki občine in dežele dobro poznajo in imajo za nje tudi >srcc. 4. Ciledc ljudskih in srednjih šol zah- tevajo navzoči, da se čim ureje polnošte- vilno odprejo; tudi kmetijska sola v (iori- ei naj sc prej kot mogoče otvori. 5. Glede krvnega davka se uavzoči enoglasno pridruzujejo resolucijam, kate- re so bile sklenjene na drugih javnih slio- dih po deželi v tem pogledu Kmet rabi se- daj svoje sinove doma, da popravi ma po- Iju, vinogradih, senožetih in drugod, kar je bilo vsled vojne opustošeno ali zane- marjeno. 6. Zborujoči zahtevajo, da se izraba vodnih sil ne odda zasebnikom, ampak naj prevzame to dežela, katera bo imela od tega gotovo večje in stalnejše koristi. kakor od vinskega davka. 7. Zbor i)ozivlja kmete in delavce, da se družijo v kmetskih-delavskih za- drugah, ker le na ta naein bode mogel kmet in delavce prevzeti boj proti ode- ruškemu kapitalizmu, kateri se zopet dvi- ga v raznih oblikah. 8. Vlada se pozivlja, da da nemudo- ma napraviti dvojezione napise na posta- jah, kjer jili se ni, in da odredi, da sprc- vodniki kličcjo postaje y obeli jezikih. POSESTVO s porušeno hiso je na prodaj v Kanalu pri novem obe. domu. Več pove nprava »Straže«. IZJAVA. Franc Kralj, odlikovana tovarna kisa v Gorici, Kapucinska ulica 9, se priporoča vsem starirn in novim odje- malcem z vsakovrstnim kisoin po kon- kurencnih cenah. Po^ilia po /cleznici in Izjavljam, da besede, ki so bile izre- Ccnečene proti Antonu Holtar i/. Solkana, neresnične. Mirko Mozetič. Solkan. Naznanjam slav. občinstvu, da spriče- valo ki mi ga je gosp. inžcnir Ant. Teršič pri s\. l.uciji razsirgal in proglasil za ne- veljavno ? današnjim duel t. i. 23. sejp. \lJi[ i-, 'v\\ etniskim poiom spot naprav.i in piriibsil za veljavno. Oorica 26-9. 1921. Josip Adamic vodja post, tehniškega urada. *) Za članke pod tem naslovom je urednistvo odgovonio lo toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. __NA PRODAJ JE stelja. les in koli za trte, akeija in hrast \ gozdu Magover pri Kniiimi oh Medanski cesti. Oskrbnik An- dre j Simšič, PJešivo list. 40 pod Medano. Razpis službe. (jlasom odloka Glavnega civilnega komisarijata za Julijsko Benečijo z dne 1. stptembra 1921, stev. 51)52-2210. je izpraznjeno mesto voditelja pri go- riorneiijeni blagajni na podlagi slu/bene pragmatike in notrajiiiega reda | ter se razpiše s|uzha voditelja |)ri o- i zn-ičeni biagajiii. ' _ Prosilci iiißir.jo dokazati. da so dovr- j šili visjo srednjo solo! ; Prednost se da ouim, ki se izkažejo z znanosijo sou;a!nega zavarc.-vnnja im toza- devnih zakonov, kakor z znanostjo slo- venskega jezika. Prosiije naj se vložijo najkasneje do 5. novembia t. 1. in se jiin niora pridjati: 1. Splice valo italijanskega držav- ljanstva. 2. Orjgmamo spričevalo (diploin) a!i avtenticen proois istega o dovršenih štn- dijah. 3. Nravnostno spričevalo. 4. Posebne znanosti. Imenovani se sprejme v službo za po- skusno dobo 6. mesecev, po pretcku kate- rih preide v stalno službo na podlagi služ- bene pragmatike. Začetni šti])endij znaša lir 6300.— s pravico do 4. povišanj ter tozadevnih dra- ginjskih dbklad, kakor tudi službene do- klade. ! Nadaljna pojasnila. daje urad bolni- ! ske blagajne. (iorica, dne .3. oktobra 1921. Izredni komisar: Targioni. VEL1KO POSESTVO. lz proste ro- ! kc je na prodaj posestvo oddaljeno tri Ce- irt tire od postaje sv. Lucija. Obstoji iz senožeti za 12 \3 glav živine, velikega ¦ bukovega gozda, veliko sadnega drevja • med temi vee mladih drevesc. Poslo|)je i (iiiša) v dobrein stanu krito z opeko. Po- '. sestvo leži v lepeni solčnem kraju i rodo- j vitui zemlji. pojassnila daje: Laharnar j Pranc idrija ob Bači 2 p. Sv. Lueija. j HRAN1LNICA IN POSOJILN1CA ' V OSEKU zg. z. z iieotn. zav. vabi svoje člane k letnemu obonemu zbo- ni, ki se bo vršil chic 16. okt. popoldne ob 3\\ v župnišču s sledečiin duevnim redom: 1.) Potrditev raennskih sklepov za 1. 1919 in 1920. 2.) Volitev n.-ičekstva in nadzor- siva. -3.)) Slučajnosti. Odbor. VAB1LO 1KI RKDNI OBCNI ZBOR-' Hranilnice in p-so.'iliiicc v Šniartnenu reg. zadr. z neorn. zavczo. V nedeljo 23. okt. 1. 1921. ob 3.30—4. pupold. po službi božji v prostorih farov- z;i vabi odbor. DNMVN1 RED: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev raC'iuwkih zaključkov iz kta 1914. do 1920. 3. l)o|X)lnilua voliiev, načelstva in nalzorstva. 4. Razni predlogi. Ako bi la obeni zbor ob uavedencm čaui ne bil sklcpčen se vrši pol ine poz- Dražbeni oklit. Vsled sklepa okr. sodišča v Kranjn z due 26. 9. 1921 P 59-9 se za prostovoljno dra/.bo poseste\- Mihaele, Viljema in nedl. Alberta K i 11 e r- j a in sicer a) hiše št. 143-144 v Kranju, b) hiše št. 75 v Kraniju doloca dan na 25. oktobra 1921 ob 9. uri v pisarniei podpLsanega notarja. Izklicna cena pod katero se dražba ne vrši, se določi za hišo št. 143-144 na 1.200.000 K, za hišo št. 75 pa na 180.000 K. Dražbeni pogoji, po katerih je plačati takoj 10 ^ varščine, ostanek kupnine pa v 8 dneh, se lahko ii[:ogledajo v notar- ski pisarniei v Kranju med uradnimi ura- mi. Hiša št. 143-144 leži na najbolj pro- metnem prostoru v Kranju, jc bila pred 40 leti na novo moderno zidana kot jedno- nadstropna in se skoraj pod vso hišo na- liajajo vclike obokarne kleti, ter se sedaj v nji nahaja veletrgovina »Merkur«. Stroške dražbe nosi prodajalec. Ubo/.ni 1 °>> donesek plačnjo kupcl in tudi eventuel'ni da\rek na prirastek. Kranj, dne 6. 10. 1921. Anton Šlamberger no tar kot sodni koinisar. ODVETNIŠK1 KANDIDAT z-mozen obeli dež. jezikov išče službe. Na- slov pove Ureništvo lista. Lepo posestvo. Trgovina z inešaniin blagom, 4 po- slopia tik žel postaje, 23 oralov zemlje nji- ve, travniki, gozdi in viuograd z malo hi- šico, v lepeni, promctnem trgu na spod- njem Štajerskem se takoj proda za 1:500.000 (poldrugi uiiljon) K jugosL z ži- vim in mrtviin iii_ventarjem. Natanenejša pojasnüa daje: Janko Cerv, mizar na- sproti vojašnicam v Tolminu. MORSKO TRAVO (crine vegetale) |)rodaja po ugodnTh eenah Sever 6: Comp. Trst, Via Machiavelli 13. Prodasta se na prostovoljni drctžbi posestvi z 78 luircelami in 2 hišama, last Antona in Janeza Ščuka v Tomaževici pri Koninu list. 12 in 13 dne 28. oktobra t. I. ob 10 uri predpoldne na lien mesta. Dražbene pogoje si lahko vsakdo o- gleda v okrajni sodniji v Komnii med u- radniini urami soba st. 2 in v Tomaževici št. 37. Petelin Franc, oskrbnik. Redni letni občn izbor »Kletske hran. in pos. pri Sv. Luciji bo v nedeljo 23. ok- tobra ob 3. uri pop. v uradni sobi v kapla- niji pri Sv. Luciii. VSPORED: 1. Poročilo o delavanju zadruge v 1. 1920. - 2. Racunski sklep za 1. 1920. 3. Premembo i>ravil. 4. Predlogi in slučajnosti. Načelstvo. lsče se družabnlk za trgovino me- Sanega biaga na deželi na promelnem kraju. Prednost imajo samo dobro Izvežbani trgovci. Ponudbe pod „Takoj" na upravo lista. Pozor! Sreberne krone imajo zopei večjo vrednosl. Plačujem po najvijših cenah. 1 ŠULTGOJ, urar Gorica, (Jo- sposka nl. 19. fia proda] le Hiša v Mariboru, v sredini mesta, blizu kolodvora, dve- nadslropna, z devotimi stanovanji, elek- Irična napeljava. Naslov pri upravniStvu „Goriške straže". Na prodaj je : Oprava za jedilno sobo, kristalna zrcala, starinska, predelna omara, pec na petrolej (er razno dnigo pohištvo, v ulici Formica št 27. I. n. Sprejmen takoj krojaškega pomoč- nika. lli.KDK IIILAIU.1. SI, Florjan pri Damača tvrdka A. Drufovka - Gorica Via Rastgllo (Raštelj) št 3. Velika zaloga usnja in podplatov. :-: VIJK JURIJ V Raštelu št. 32, podružnSca na Kornu. ¦ ¦ ¦ ¦ Velika zaloga usnja in čevljev, čevljarskih potrebščin. Velika izbera komašen! Na debelo! Na drobno! Cene tako nizke da se ne boji konkurence. Poskusite! Poskusif e! TESTENINE - PEKATETE SO znano izboren izdelek! •¦< DOBRO BLA60 po najnižjih konkurenčnih tenah ===== vsled mnoge prodaje --------- nakupi vsakteri, meščan ali vaščan in vsakega stanu le pri dobro znani domači tvrdki KUŠTRIN & MARMOLJA GORICA, ulica Carducci 25, Ugovina špecerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov. TRGOVIJSfA TEOP. HRIBÄR - i^.ü Gorso Verdi St. 32. ~M Se prlporočajo slavnemu občir>$tvu v mestu in na dfcželi za obllen obisk. 0LAGO SOLIDNO. GENE ZMERNE. Joslp Kerševani, mehanik li\ puškar v öorici, Stolnl trj St. 9. (desno) naznanja sl. občinstvu da mu je na novo došla velika mno- žina blaga iz svetovno znanili tovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Grig. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman. AfraQs in Wins^lmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na slrokovni poduk za umetno vc- zenje in krpanjc, katero dajam brezplačno. Dvokoiesa; Orig. Push, Orig. . — - Styria, Orig. Start Wasserrad, Regent, Kosmos, H^HcaS in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamilnih patron, smodnik za razlreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene predmete. Lastna delavnica In popravljamica Sto!r\i trL št. 3. Z jamstvom prodajam šivalnc stroje dvokoiesa in puske ludi na rnesi:čn(; obroke Za točno solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči. Josip KerŠevani inehaaik: ir.i pušks? Nova hnjiga ža stavbenike Ing. JAROSLAV fOERSTER Ojačen Beton Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neojačenega betona cena Lit. 8s —. Dobiva se v Knjigami K. T. D. Gorica, Montova hisa. BRIVNICA Ludvik Coter Oorica, na Travniku št. 17 (Piazza Grande) se priporoča slav. ob- činstvu. t Obvestilo. Naznanjam slavnemu občinslva, da sem otvoril svojo odlikovano kfOJäCfliCO na Telovadnem trgil (Piazza Ginnastica) št. 3. vhod ludi iz Corso Verdi 28. (Hiša Pečenko). V zalogi imam razno- vrstnega blaga za nastopno sezono. Priporočam se slavnemu občinstvu. A* Krušič in sin- Šfedilnike, IJubljanskega sislema, za vzidanjc, izde- iujem in imam v zalogi. — Izdelovalnica štedilnikov KRANJBC LUDOVIK, Trnovo pri III. Bistrici. Naznanjamo slav. občinstvu v mestn in na deželi, da sino ustanovili zavaroval- nico proti bole/ni in ipou'imi ^oveje živine. Zavarovalnina za krave in junice staue L 2% za vole in jnnice L 1.80%. več polič- ni stroški prvo leto. . Nadalje sprejemaino zavarovanja proti po2ani pmničnini in poslopij, ko- kor: cerkev, sol, inoderno zidanih liiš itd. Cene nižjc, kot pri dnigih zavaroval- nicah. Priporočamo vscni v mestn in na de- želi, da se zavarujejo lc pri naši občczna- ni zavarovalnici, ki je najveeja in spreje- nia zavarovan.ia na suhein in na lnorju. Uzajemna zavarovalnica in Fondiaria. Okrajni zastopnik za >roriško in oko- lico: M". Ciril Bensa, Piazza del Christo 2 (pisarna v !»iši «;. And. Mavriča. Gospo- ska nlica 11), za sradiščanski okraj, Kras, okc)lico, vipavo (s. črta): a. Aloj/.ij Silie, Orcliovlje p. Bil.ie. Svoji k svojim! Dobroznana gostilna na Kornu št. 8 im\ in Pavla Kgmenšoek Postrežba z dobrirni mrztimi in gorkimi jedili in z izvrstnim vinom. Ugodna prilika la fotografe Na prodaj je velik še nerabljen fotO" graficni aparaf po nizki ceni Naslov pove uprava lista. s?^^- Na prodaj je več parcel njiv, trav- nikov, senožeti in gozda. Infonnacije pri TRUŠNOVEC - u v Čepovanu 39. Pridno služkin!o9 oziroma kllhariCO za na deželo veščo vseh hišnih in drugili del so sprejme takoj. Naslov pove uprava «Goriške Straže». Učenec iz poštene hiše s primerno solsko iz- obrazbo se t a k o j sprejme v trgovirio z mešanim blagom. Pavel KunStek, Šturije pri Ajdovščini. Sreberne Krone, goldinarje, srebro in ZlatO kupiin po najvižje ceni — Gorica -- Via Dante 2, prilličje. Vse šolske potrebšiine na drobno in debelo se vdobijo v KNJIGARNI Kah Tiskovna društva GORICA Montova hiša. :•: Domača tvrdka EVGEN RAJER Gonca, Solska ulica 8 priporoča svojo zaiogo prist- nih domačih in tujih vin, žgarga, likerjev itd. Posfrežba tocna - Cene zmerne. ^ostilna >: >: pri „BELEM ZAJCU" ===== v Gorid ===== Shajališče okoličanov in me?>ča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino. = Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrat«; SOLSKE KNJI^E v veliki množln) v zalogi Knjigarna kat. tisk. druStva GORICA Montova hiša. Proda se radi selitve po ugodnili cenah v vecjem pro- metneni kraju na nctranjskem stojcca enonad • stropna hiša, v kateri je že dolgo let dübro idoča gostilna s trgovina z velikim pro- metom. Proda se ves k gostilni in trgovini spadajoči inventar. HiŠa leži v središču trga tuk. državne ceste. Naslov pri uprav. „GoriŠke Straže". „Croatia" zavarovalna zadrnga v Zagrebu. Podrnž- nica v Trslu, nlica Lavatoio St. 1, II. nad- stropje. Ustanovljeiia leta 1884. — Spre- jema in zavaruje proti škodi po požarjn in streli posiopja, pohištvo, ^ospodarski) orodje. poljske in vinogradniške pridelke, seno, slanio, živino, ziilojre, po najiiKod- nejših pogojil». Vsa natančnejša po.iasniia dajejo kra- jevni zastopniki in podrnžnica v Trstu, ulica Lavatoio, St. 1, II. Pozor. Na domačo tvrdko Pozor. Andrei Mauriž | GORICA prej ul Carducci St. 11 (GOSPOSKA ul.) J Ravnokar doäia velika. množina jeaenskega sukna za možko in I } ženske obleke in površnike. Velika izbera izgotovljenih oblek, zimäkih ! i sukenj, odej volnenih in bombažastih, pecila, zephirja, hlačevine, cvilha L | žime in volne za [>oštelje. f j Velika izbera kožuhovine (peücarij). Proda)a se t\a drobno in na debelo = I Driijji tolovaj jc sta! par korakov odda- ljen z revolverjem, .namerjenim na župan- ko; tretji je nied opravil svoje rokovnja- ško delo. V desetih minutah je bilo vse koneano. Odnesli n. ob 8. uri predpoldne. -— Kandida- ti naj se zglasijo dan prej, 18. t; m. od 14- 16 pri ravnateljstvu. -f- Shodi. Kmeske \n- delavske zveze imajo začrtane shode v Sežani, v Komnu, v Nabrcžini. v Gabrovici in Tomaju. Vojni oškodovanci! Še do konca meseca je čas, da vlo- žlte prošnje. Ce nimafe dokumentov, vložite proSnje vseeno, dakumente pri- ložite pozneje! Ne pozabite, potem bo za vselej pre- pozno! Uažno! Važno! Društveno gibanje. '•:-. Sv, Lucija. Due 16. t. in. takoj po blagoslovu se bo vršilo v ljudski soli pri Sv. Luciji predavanje o uzimovanju čebel in o čebelarski zadrugi. — Čebelarji, ude- Ježite se predavanja, v velikem številu! — Predsednik. : - ••-> • j* ¦ • ¦; - am ~'d. Gradišče nad Prvačino. Tukajšnji mladeniči priredijo due 16. t. m. svoj prvi javni telovadni nastop po vojni. Torej pro- sinio bratska, kakor tudi druga društva, da prideju na ta dan. d. »Bralno in pevsko društvo« na $t. Viški gori priredi v nedeljo, dme 16. okto- bra 1.1. veselico; razven več pevskih took se bo igralo Krekovo igro »Tri sestre« in Štokovo burko »Mutast muzikant«. Nato sledi šaljivo srečkanje, prosta zabava itd. »Veselica se bo vršila v prostorili g. Pirih Antona z začetkom ob 3. uri popoldne. — Ljubitelji lepe zabave, udeležite se v obil- nem številu te veselice! d Akad. fer. društvo »Adrija«. Cital- nica je med šolskim letom odprta vsak delavnik sanio od VL>7—M.«8 zvečer. Na razpolago je več slovenskili in laških ča-, sopi-sov in revij. Knjižnica je z 10. t. m. počenši do preklica odprta v pondeljkili in črtrtkih od ^7—] j8 zvečer. — Predsed- nik. d. Kršč. soc. izobraževalno društvo v Rihemberku se vsem cenjenim društvom, ki so sodelovala pri prireditvi v nedeljo, dne 25. septembra, najlepše zaJivaljuje. Slovenska Čitalnica v Solkanu. V ne neljo, due 16. t. m. gostovanje goriškega dramatičnega krožka G. S. O. z igro »Ve- riga« v dvorani g. M. Mozetič. Začctek ob 4. uri pop. d. Miren. Naše »Slov. izobraževalno društvo« se živalino giblje. Telovadni, pevski in tamburaški od-sek pridro delajo • in vežbajo svoje številne člane. i-riliodnjo rfedeljo, dne 16. t. m. prične z delovanjem že odsek-za predavanja, ki priredi tekom <¦ zimskih mesecev daljšo vrsto javmih pre- davanj. Prvo predavanje bo imel v ne- ticljo po večernicah g. nadučitelj Urban- s\") cič. Vabimo vse člane in tudi druge Mi- renee: pridite polnoštevilno! d Dramatični krožek G..S. O. uprizori v nedeljo, dne 16. t. m. v Solkanu pri Oo- rici S. Finžgarjevo ljudsko zgodbo, Veri- go, Ta igra je nalašč ustvarjena za podc- želske odre in nam kaže, kako žene jeza * in sovraštvo človeka v propast, mu uniči družinsko srečo, zapravlja prcmožcnje ter ga končno tudi duševno ugonobi, da išee in išče pravico, kjer je ni, ne vidi pa spra- ve in rešitve v prijateljstvu in mini, do- kler ga kak grozen čin ne prebudi, da zo- pet trezno misli. Tccjaj liočo rešiti, kar se še da, pa je navadno že prepozno! -- Ker so isti igralci z Verigo že v Prvačini aiad vse pricakovanje velik uspeli, pričakuje- mo, da jo to pot v Solkanu uprizore tern popolnejše in uinctuiško izdelano. Pred- ^ava prične touio ob 17. uri v dvoram ,poda Mozetiča. Goričani in okoličani, litite v nedeljo v Solkan! Poziv radi uolifeu. Pozivljaino vse naše ljudi, ki niso bili pri zadnjih volitvah vpisani v volilnem imcmiku ter niso iz kateregakoli vzroka rcklamirali ali so jfin bile reklainacije za vpis odbite, da si čimprej priskrbijo na- slednje listine: 1." Domovnico (v kateri je razvidno, da so pristojni v anektiranem ozemlju že pred letom 1915.) 2. Krstni list. 3. lzvestje, iz katerega je razvidno, koliko ča*sa že bivajo v občini. Domovnico dobi vsak od onega ob- činskega urada, kjer ima doniovinsko pravico. Krstni list dobi od zuQiiega urada, kjer je bij dotični rojen. lzvestje o bivanju, na občinskem uradu. Opozarjamo zlasti goriške Slovence, kakor tudi one drugili inarodno-mešanili občinah, da si prisLri)ijo omenjene listine. Potrudite se vsi, da boste vpisani v volilnem imeniku, ker se bližajo občinske volitve, ki so za primorske Slovane naj- večje važnosti. V mesecu decembru morajo vsa žu- j panstva izložiti občinarjein volilni imenik | v pogled skozi. 8 dni, zato opozarjamo j vse, da se osebno prepričajo, ako so vpi- | sani ali ne. Ako niso vpisani, naj poskrbijo za to, da se vpišejo. Dobrodelnost. Prežalostne razmere, ki jih je ustva- rila nesrečna vojska, zahtevajo, da orga- nizirajmo dobrodelnost po celi naši deže- .li. V ta wamen potrcbujemo društva, ka- tero naj vse naše delovanje vodi. Ker pa iinamo Le ustanovljeno priznano društvo »Slovensko sirotišče« v üorici, ki ima isti »amen kakor drugod društvo Dobrodel- nost, bi pač kazalo, da bi to društvo spre- jeli kot dcželno društvo za dobrodelnost in da bi skušali vzbuditi zanje živo zani- lnanje po sveh občinah Julijske pokrajinc. Ako bo potrebno premeniti ime, se bo to lahko zgodilo na prihodnjem občnem zbo^ ru. — Z dobrodelno-stjo naj bi takoj začeli, ker je potreba po vojski postala nujna in ker narašča draginja čedalje bolj. Ta do- brodelnost naj bi se kazala v tern, da skr- birno pred vsem za male otroke, pa tudi za odrastle, ki so brez zaslužka in brez sredstev. Skrb in delovanje naše naj se kaže v nabiranju prostovoljnih doneskov v denarju in blaga. Somišljenike prosimo, naj ne čakao našega navodila ali poziva, ampak naj nam iz lastnega nagiba priskočijo na po- m >č, katere naš skromni začetek v Gorici nujno potrebuje. Zavod Siovenskega sirotišča v Gori- ci, Via Ponte Isonzo 32 je v resnici le skromeu začetek üiasega velikegä delo- kroga, ki smo si ga postavili z dobrodel- llGStjO. Podpisano vodstvo prosi, naj bi vsi, ki bodo slišali ta naš glas, začeli takoj z nami sodelovati in nam pomagati, da do- sežemo veliki smoter. Vsak še tako majlien dar se sprejme s hvaležnostjo in se porabi pred vsem za vzdrževanje že obstoječega zavoda, a tu- di za druge dobrodelne namenc v inestu in na deželi, kakor smo to delali po skromnih močeh tudi že do sedaj. Vodstvo »Slovenskega sirotišča« v Gorici. Prosveta. »Goriška Matica«. — Knjige »Gori- ške Matice« se nahajajo v tisku. Upamo, da do konca novembra bodo dotiskane in zvezanc, nakar sc razpošljejo najprej o- nim kr. poverjenikom, ki dopošljejo na- ročnino naprej, nakar pridejo' na vrsto oni, ki naročninc še niso doposlali. Kujig se natisne 25.000, t. j. 25.000 Koledarjcv, 25.000 zabavneknjižice in 25.000 Legend, vsega skupaj torej 75.000 knjig. Povcrje- miki, ki so se dosedaj vglasili s šleviloni naročnikov dokazujejo, da bo ceia uaklada oddana še predno se začno knjige razpo- šiljati. — Cena vsem trem knjigam jc 5 lir, je tako nizka, da jo zmore tudi naj- revnejša družina. Dane« stane skoraj vsa- ka malovredna knjiga 3-4 lire. Tukaj pa preskrbi »Ooriška Matica« tri krasne po svoji vsebini narodno in versko-moralne in poleg tega še ilustrirane knjige zä samih 5 lir. Vsebina knjig je namenjena našeinn poštcncmu slovenskcniu ljudstvu v Itnliji. — Vsak slovenska družina se torej mora naročiti na knjige »Goriške Matice«. — Kot posebnost naj omenimo, da so se o- glasili tudi amerikanski Sloveuci z lepim števiioni naročnikov in da so tudi že po- slali naročnino v amerikanskili dolarjih. — Čas za proglasitev števila naročnikov je do 31. oktobra t. 1. Pod tern roku se bo- do naročila sprejemaia Ie, če bodo knjige še na razpolago, Goriška Matica« v Gorici. Razne vesti. * Nenavadni slučaj telepatije. V Pod- gorici v Črni gori so nasli inrtvo Milico Radivojev 21-letno hčerko-edinko erno- gorskega kmeta. Ker se ni opazilo nikakih znakov nasilja, smatrali so njeno snirt za samomor in vsa stvar se je pozabila. De- kle pa je iinela ljubega v Ameriki, po ime- nu Mijo Kosovič. Na dan nesrečc je bil mladi mož\s tovariši v gostilni v Morning Streetu. Naenkrat je zaspal. Po četrtur- nem spanju pa je skočil po koncu in za- kričal: »Morilec!« Vi)rašali so, je-li kaj groznega sanjal! Odgovor le besedica: »Milica«. Ko so pa tovariši silili vanj, jini je povedal svoje sanje. Videl je namreč v sanjah, kako je pastir soseda hotel poljubili Milico, ki se pa ni pustila in jo potem vrgcl v vodnjak. Sedaj se je vr- nil Mijo iz Amerike in zvedel resnico, se- veda je takoj zatožil umoru in bil obdrzan v zaporu. Darovi. d. Za nesrečne žrtve v Istri. Pri vc- selici v Št. Pctru pri Oorici .nabr.ali 560 L., v občini Gor. Trebuša nabrali 380 L., Mladina na Ajševici nabrala po veselicir dne 25. sept. 88 L., skupaj 1028 L 15 st. s prejšnim skupaj 38.404 L 15 St.. 1 dolar, | 8 din., 1 sreb. krona. Hvala! d. Za Slovensko sirotišče v ^^rici. Slavno županstvo Dornberg lotni^y.rispe- vek 50 L., županstvo v Koprivi 30 L. Vo- lilo blagopok. Jere Štravs iz Cerkna 300 L., volilo blagopok. g. Simona Kos-a 300 L., volilo mons. Josipa Pavletiča 240 L. P. n. g. Ainalija Pahor 100 L. — Bog obilo poplačaj! Tužnim sreem naznanjamo vsem so- rodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naš edini sin PEPI po dolgi in mučni bolezni v 17. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na do- mace pokopališče v Sovodnjah, dne 13. oktobra 1921 ob 4. uri pop. SOVODNJE, 11. oktobra 1921. Josip Cearo, Fani» oče. mati- Fanica, Mlmi, Jožica in Jellca, sostre. PODRUŽNICA LJÜBLJANSKE KREDITNE BÄNKE :: V GORICI, :: Corso Verdi „Tr^-wski Dom." i Telefon St. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska bank a. Delniška glavnlca SHS kron 50 MILIJONOV CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MILIJONOV. PODRUŽNICEi Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestnje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvriuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne are za občinstvo 8l!2—\l in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praxnikih me ne oradnje. ZAHVALA. Podpisani se najsrčnejše zahvaljujejo za počastitev spomina njih drage mamice in soproge G1ZELE LEBAN, roj. MARCOLA iz Podbele St. 55, posebno pa za obilno udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se vsem znancem, prijate- ijem in sorodnikom, vsem darovalcem vencev in ostalim mnogobrojnim pogrebcem. Vsem skupaj, Bog plati ! V PODBELI, dne 5. oktobra 1921. Matevž Leban, Valerija, Dragotin, Albin, soprog. otroci. Štrukelj Josip priporoča slavnemu občinstvu i^ Gorice in oko- lice svojo stavbeno kuučavgl&arsko de- ^ lavnlCO. Izdejujem vsa v to stroko spadajoča dela najsolidnejše in po najnižjih cenah. -:-> Gorica Piazza Cristo št. 1 Nainižie cene. Nainiiie cene.