AKTUALNO VPRAŠANJE Po nekaterih krajih Gorenjske so bile lani ustanovljene kmetijsko-gospo-darske šole. Glavni namen teh šol je, da bi tudi mladi ljudje, ki ostanejo na posestvih, dobili ustrezno osnovno znanje. Lani je bilo na Gorenjskem sedem kmetijsko-gospodarskih šol in sicer: v Poljanah, Cerkljah, Sovodnju, Selcih, Bukovici, Mavčičah in Dupljah. Razen tega pa so bili ponekod drugod tudi kmetijski tečaji, ki jih niso obiskovali samo mladi, temveč tudi starejši. Letos so s poukom na nekaterih kmetijsko-gospodarskih šolah že začeli, drugje pa bodo v prihodnjih dneh. Na tajništvu za šolstvo pri OLO Kranj smo se zanimali, kako bo letos s poukom na teh šolah. »►Letos se bodo tisti, ki so lani obiskovali prvi letnik teh šol, lahko vpisali v drugi letnik. Ponekod, kjer so bili lani samo tečaji, bodo letos ustanovili šole. Predlagano je, da bi šole ustanovili, razen tam, kjer so bili do sedaj tečaji, še na Trati, v Zalogu, Voklem, Kranju, Krizah in Gorjah. S poukom so v nekaterih šolah že začeli, v vseh ostalih pa bodo začeli do 20. novembra. Predvidevamo, da bomo začeli s strnjenimi kmetijskimi tečaji tudi t vaseh Zminec, Lučine in v Sorici. Po končanem drugem letniku bodo vsi, ki so šolo obiskovali, polagali izpite in dobili spričevalo o dokončani kmetijsko-gospodarski šoli. Ti bodo imeli prednost pri vpisu v nadaljnje kmetijske šole. Lani je šole na Gorenjskem obiskovalo 350 mladih ljudi, letos pa predvidevamo, da se bo šol in tečajev udeležilo okoli 500 ljudi. Pouk bo letos kvalitetnejši, saj je Tajništvu za šolstvo uspelo preskrbeti tudi skripta. Program pouka je že sestavljen in je prilagojen posameznim kmetijskim področjem.« Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE Kako naj bi delili del sredstev okrajnega sklada za kadre GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X., ST. 8» — CENA DIN II.— Kranj, 15. novembra 1957 Sredstva okrajnega sklada za kadre ne bi dosegla zaželenega učinka, če ne bi poskrbeli, da se bodo ta sredstva razdeljevala sistematično in načrtno za izobraževanje ljudi v proizvodnji. Zato je Svet za delo OLO Kranj na 19. seji sestavil predlog načina delitve tega dela okrajnega sklada za kadre. Ta del sredstev, to je 10% od celotnega okrajnega sklada za kadre, naj bi uporabili predvsem za sistematično in načrtno usposabljanje ljudi za potrebe proizvodnje, vendar ne za razine priložnostne tečaje in predavanja kot n. pr. za tečaje za pridobitev kvalifikacij itd. Sredstva naj bi uporabili predvsem za pospeševanje dela icentrov za izobraževanje, za kar ostali del sklada ne predvideva nobenih sredstev. Praksa pa je pokazala, da ravno vzgoja ljudi v teh centrih najibolj ustreza potrebam delovnih mest v industrijski proizvodnji. Za razvijanje centrov za izobraževanje v podjetjih naj bi predvidoma uporabili 25% sredstev tega dela sklada. Del sredstev bo moč upora-ljati tudi za potrebe podjetij in zbornic. V okviru občine, okraja ali zbornic naj bi organizirali izobraževanje ljudi za potrebe gospodarstva. Prvenstveno so sredstva za izobraževanje izven podjetja namenjena občinskim irn okrajnim centrom za izobraževanje in se ibodo tudi razdeljevala na temelju izdelanih * ____________________ deljevala na temelju izdel Iz razgovora tov. Mijalka Todorovića z gorenjskimi gospodarstveniki 1 i ti I i 1 cl 1 1 •! V •• ............- noiU Kot smo že poročali, se je član Zveznega izvršnega sveta tov. Mi j alko Todorovdć odzval vabilu Kluba gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici Kranj in je imel 8. t. m. razgovor z gospodarskimi delavci Gorenjske o aktualnih gospodarskih problemih. n Gospodarski delavci so mu stavili ob tej priliki več vprašanj. Vsi so v svoji debati poudarjali, da v podjetjih in komunah predlog novega zakona o delitvi dohodka pozdravljajo, ker je vzpodbudnejši in omogoča večjo samostojnost in krepkejšo materialno osnovo organov upravljanja, hkrati pa so diskutanti nanizali tudi nekatere probleme, ki bi jih po njihovem mnenju kazalo v zakonu še ustreznejše ail.i temeljitejše upoštevati. Direktor »Iskre« .Silvo Hrast je opozoril na nekatere probleme ikooperaclje, direktor »Inteksa« Jože Mule pa na potrebo po izdatnejšem vJklaievanju pri investiranju. O problemih amortizacije, materialnih bilanc in vskaljevanju kapacitet je govoril direktor Železarne Milan Kristan, o razmerju med podjetjem in komuno glede na novo delitev dohodka pa predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner. Direktor »Verige« iz Lesc je nanizal nekatere probleme okrog proizvodnje poljedelskih strojev, politike regresov in obratnih sredstev. Milan Ogris iz Bombažne predinilce in tkalnice se je zanimal, kakšna bo funkcija norm in premij v novem sistemu delitve dohodka. Predsednik delavskega sveta »Iskre« Tone Seljak je povedal nekaj misli o vlogi organov samoupravljanja v zvezi s predlogom zakona o delitvi dohodka. O tem, kaj so ugotavljali v razpravi o predvideni novi delitvi dohodka v sindikalnih organizacijah, je govorila tajnica OSS Pepca Jež. Franc Braniselj je govoril o nočnem delu v škofjeloški predilnici. Razen teh so stavili ncikatera vprnišanva še Mlko SV-oi iz »Elann« v Rogunjaih. Tome Vimik itz »Tiska-nine«, Miha Cemaiar iz »Standarda«, predsednik ObLO Skofja Loka pa je opozoril na nekatere momente, ki zavirajo razvoj komunalnih bank. MIJALKO TODOROVTO V ponedeljek zvečer sta v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju priznani zborovski skladatelj Danilo Bučar in tonski tehnik tov. Mauser (desno zgoraj) spet snemala najnovešje pesmi, ki sta se Jih naučila moški pevski zbor »Enakost« (v sredini levo) in ženski pevski zbor »-France Prešeren« (desno spodaj) za Radio Ljubljana. Omenjena zbora, sta že neštetokrat nastopila v Radiu Ljubljana. Viktor Fabia-ni (levo spodaj) je pevovodja -Enakosti«, ženski pevski zbor pa vodi dirigent Peter Lipai Ko je tov. Mijalko Todorović odgovarjal na vprašanja, je najprej povedal, da je zadovoljen, ker ima priliko, da se razgovarja z gospodarskimi delavci enega najbolj razvitih okrajev v Jugoslaviji. V uvodu je povedal nekaj načelnih misli glede razvijanja našega lastnega gospodarskega sistema. Pripomnil je pri tem, da je treba imeti pred očmi to, da Jugoslavija v celoti še ni gospodarsko dovolj razvita, razen tega pa je glede na stopnjo razvoja posameznih njenih področij redo heterogena. Zato mora biti naš ekonomski sistem tak, da ustreza in je racionalen tako s stališča skupnosti kot celote kot tudi njenih posameznih delov. Spričo ekstremov v razvitosti se marsikdaj pokaže, da so nekateri ukrepi za nerazvite kraje preveč, za razvita področja pa premalo revolucionarni. To velja tudi za področje delavskega upravljanja,kjer se pokažejo s stališča te ali one tovarne, panoge, občine, pa tudi razpoloženja ljudi večje potrebe in možnosti, medtem ko jo stvar v drugih tovarnah, občinah itd. spet drugačna. Z vsemi temi moramo nenehno računati pri graditvi enotnega socialističnega sistema pri izigraje-vanju enotne socialistične družbe v okviru Jugoslavije. Spričo teh objektivnih dejstev naletimo v razpravah o teh vprašanjih na različna stališča, kar je povsem razumljivo in ni negativno, *cr ni neprirodno, ker izvirajo taka atališča iz različnih pogojev in potreb posameznih krajev. OSNOVNO: POVEČANE PRAVICE IN DOLŽNOSTI PROIZVAJALCEV-UPRAVLJAVCEV Nato je tov. Mijalko Todorović govoril o zgodovini razredne družbe kot zgodovini dvojnega razdvajanja, odvajanja človeka od prirodnih pogojev in njegovega obstanka od materialnih pogojev njegovega življenja. Socializem kot negacija kapitalizma mora ponovno, toda v drugih višjih zgodovinskih pogojih delavcu, neposrednemu pro- (Nadaljevanje na 3. strani} načrtov njihovega dela. Za izobraževanje izven podjetja j« predvidenih nadaljnjih 25% tega dela sklada. Prednost pri delitvi pa ibodo imela tista podjetja, ki so že sama na področju izobraževanja dosegla vsaj nekatere uspehe in so za to že sama prispevala del svoj ih sredstev. Prav pa je, da podjetja za izobraževanje svojega kadra tudi sama prispevajo del sredstev, ne pa da bi jih v celoti 'prispeval okrajni sklad. Tistim podjetjem, ki nimajo možnosti, da bi ustanovila lastne centre za izobraževanje, naj bi nudile pomoč gospodarske organizacije, ki bodo dobile sredstva iz tega sklada za razvijanje centrov in izobraževanje. Ta podjetja naj bi nudila pomoč manjšim s tem, da bi jim posredovala svoje izkušnje, jim pomagala pri uvajanju PIV metod, organizaciji izobraževanja itd. Sredstva tega dela okrajnega sklada za kadre pa naj bi se po mnenju Sveta za delo, ki je predložil priporočilo delitve teh sredstev upravnemu odboru okrajnega sklada za kadre, uporabila samo za take stroške, ki bremene sklad za plače in sklad za samostojno razpolaganje v podjetjih. Zato se ne morejo uporabljati za štipendije, investicije, študijska potovanja ▼ inozemstvo in ekskurzije. Preostali del sredstev tega sklada — 50% se bo uporabljal sta prispevke, honorarje in stroške za predavatelje oziroma za stroške, ki jih zaračunavajo republiški ali zvezni zavodi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem kadra. Ta sredstva bodo uporabljena na pr. za seminarje za vodilno osebje, personalno službo, normirce, inštruktorje, organizatorje, za sistematično usposabljanje organov delavskega upravljanja, za strokovne in jezikovne tečaje za potrebe podjetij ter za seminarje za varnostne tehnike in druge podobne seminarje, ki jih prirejajo zvezni in republiški zavodi za izobraževanje. Svet za delo je predlagal, naj bi upravni odbor sklada pregledal, kaj so podjetja v kranjskem okraju na področju strokovnega usposabljanja že storiia, kakšen program imajo za bodoče delo kakor tudi kakšne predloge in potrebe imajo za izobraževanje ljudi v svojih podjetjih. Na temelju tega naj bi potem razdelili ta sredstva za čas od 1. januarja letos do 1. aprila prihodnjega leta. L j. Mladi odborniki so se sestali V torek popoldne so se v Kranju sestali novo izvoljeni mladi odborniki z vse Gorenjske. Posvet je organiziral Okrajni komite LMS v Kranju z namenom, da se mladi ljudje čimbolj zbližajo in si posredujejo izkušnje. Govorili so o bodočem delu v občinskih ljudskih odborih in zborih proizvajalcev, kjer se bodo med drugim zavzemali tudi za to, da bi se 15% stanovanjskega fonda uporabilo za gradnjo samskih stanovanj, da bi se gradilo več objektov za družabno življenje, da bi se izboljšala prehrana, komunalne usluge ter da bi se sredstva res go-spodarnostno uporabljala. naš ramgoror »Potniki od Kranja do Jesenic so mi všeč!« Sprevodnika Rudolfa Dularja smo »ujeli« za razgovor kar na vlaku, ki je v torek, 12. t. m. ob 15.30 uri odpeljal iz Kranja' proti Jesenicam. »V časopis zares ne bi rad prišel,« se je tovariš Dular spočetka branil,, potem pa je le prisedel k novinarju in pripovedoval: »Sprevodniki prebijemo malone vse življenje na poti. Vsak dan smo v drugem kraju in zato povsod doma. Danes se n. pr. peljem na Jesenice, jutri navsezgodaj spet v Ljubljano, zvečer v Metliko, pojutrišnjem v Maribor itd.« »Kako dolgo že opravljate ta poklic?« »Štirinajst let — dovolj dolgo, da sem se svoji službi popolnoma privadil in bi jo zdaj le težko eapustil.« »Na kateri progi vam vožnja najibolj ugaja in kako ste zadovoljni z gorenjskimi potniki?« »Mislim, da bi laže povedal, kje se vozim najbolj nerad, vendar tu Gorenjci ne bi bili prizadeti. Z odnosom in vedenjem potnikov sem na gorenjski progi najbolj zadovoljen od Kranja do Jesenic. Tu navadno nimam nobenih sitnosti. Tedaj, ko sem imel službo tudi na vlakih od Jesenic do Planice, pa se mi je večkrat zgodilo, da so mi nekateri delavci z veliko nejevoljo pokazali mesečne vozovnice, zlasti še, če sem jih zmotil pri kvartanju.« »Imate kdaj težave z dijaki?« »Če niso preveč razposajeni, kar gre. Ravno danes pa je vstopil v Ljubljani na vlak neki dijak, ki je baje pozabil mesečno vozovnico. Vozni listek bi moral plačati, ker pa ni imel denarja, sem moral od njega zahtevati osebne podatke. Tedaj je seveda protestiralo kar deset potnikov, češ, kako neuvideven. A kaj hočete, služba je služba in vozno karto mora vsakdo imeti pri sebi. »Kje prenočujete, kadar ne morete domov? Ali imate povsod urejene bivalnice?« »Ugodnih prenočišč za osebje vlakov zelo pogrešamo. Na Jesenicah prenočujemo v baraki nasproti postaje, vendar v naše zadovoljstvo tam že gradijo novo bivalnico. »In kako preživljate svoj prosti čas?« »Vedno doma. ker sem sicer stalno na poti,« je odgovoril tov. Dular in se poslovil. S0X A V sredo, 13. navembra je umrl predsednik Češkoslovaške republike Antonin Zapotocky. Vest o njegovi smrti sta objavila Centralni komite KP Češkoslovaške in češkoslovaška vlada. — V zdravniškem poročilu je rečeno, da je nastopila smrt zaradi motenj v krvnem obtoku kot posledica bolezni na srcu. — Predsednik Zapotockv je dobil srčni napad 4. novembra. Zdravil se je v državni bolnišnici pod nadzorstvom več specialistov. O njegovem zdravstvenem stanju so objavili občasna poročila, iz katerih je bilo videti, da se bolezen razvija brez komplikacij. V sredo navsezgodaj pa je nastopila kriza, ki ji je predsednik Zapotockv podlegel. A Po enem mesecu pogajanj med vladnima trgovinskima delegacijama Poljske in Jugoslavije so v torek podpisali v Varšavi pogodbo o trgovinski izmenjavi blaga med obema deželama v letih 1958 do 1960. Ta trgovinska pogodba določa znatno povečanje in razširitev blagovne menjave med Jugoslavijo in Poljsko. Ta menjava naj bi se v letu 1960 povečala v primerjavi z letošnjo za 70 %. Na podlagi sporazuma bo Poljska dobavila Jugoslaviji stroje in industrijske naprave, elektrotehnično opremo, premog, koks, razne rudarske in kemične proizvode, sladkor Ln drugo blago; Jugoslavija pa Poljski koncentrate cinka in pirita, kromovo rudo, svinec, magnezit, azbest, celulozo, konopljo, kožo, rudarske in bakrene izdelke, tkanine, obutev, pa tudi tobak, vino, grozdje, suhe slive in drugo. A Delegacija Socialistične stranke arabskega preporoda (BAŠ) pod vodstvom njenega generalnega sekretarja Mihaela Aflaka, ki je pri nas na uradnem obisku, je v sredo prispela v Sarajevo. Goste je sprejel član predsedstva Glavnega odbora SZDL BiH Šefket Maglajić. A V torek je bilo v Trgovinski zbornici Slovenije posvetovanje izvoznikov kmetijskih pridelkov in živil. Na njem so ugotovili, da je znašala vrednost letošnjega izvoza kmetijskih pridelkov iz Slovenije približno 3 milijarde 200 milijonov dinarjev. — Povečal se je zlasti izvoz živine in hmelja, zagotoviti pa bo treba tudi izvoz pitane živine, ker je to znatno rentabilneje od izvoza mršave živine. Močno je napredoval tudi izvoz morskih rib in vina. Po mnenju udeležencev posvetovanja so dane velike možnosti za povečanje proizvodnje glavnih izvoznih kmetijskih pridelkov. A Na seji Odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine, ki je bila v sredo 13. novembra je član Zveznega izvršnega sveta Moma Marković pojasnil osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju. — V zvezi x vsemi spremembami, ki jih prinaša osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju, kakor tudi glede avtomatske prevedbe upokojencev v določene zavarovalne razrede, je član Zveznega izvršnega sveta Moma Marković poudaril, da je računati, da se bodo sedanje pokojnine zvišale za okrog 14,5 %, vštevši tudi invalidske pokojnine. A Madžarsko vrhovno sodišče je v sredo obsodilo skupino književnikov, ki so bili obtoženi, da so sodelovali v lanskih oktobrskih dogodkih. Tibor Deri je bil obsojen na 9 let, Gyula Hay na 6 let Zoltan Zelko na 3 leta in Tibor Tardos na poldrugo leto ječe. A Predstavnik družbe, ki izdeluje raketo za ameriški umetni satelit, je v sredo izjavil, da bodo satelit izstrelili 1. decembra v Floridi. Povedal je, da je poveljstvo ameriške mornarice, ki ji je zaupana izstrelitev satelita, sinoči tako sklenilo. Prvotno je bilo določeno, da bodo ameriški umetni satelit izstrelili 18. decembra. Predstavnik družbe je dejal, da niso znani razlogi, zaradi katerih bodo pospešili izstrelitev satelita. Predstavnik ameriške mornarice pa ni hotel potrditi vesti. Izjavil je, da točen dan izstrelitve še ni določen. LJUDJE IN DOGODKI POTOVALNA MRZLICA IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Jesen že nekaj let ni bila lako lepa, kakor je letos, vendar pa prijetno jesensko vzdušje najbrž ni vzrok za potovalno mrzlico, ki se je lotila nekaterih zahodnih državnikov. Torej — poglejmo drugam. Nc bo težko ugotoviti, da se je začela takrat, ko se je prvi sovjetski sputnik odpravil na popotovanje po vsemirskem prostoru. Angleški ministrski predsednik se je tedaj nemudoma odpravil v VVashington, zdaj pa beremo dan za dnem o novih obiskih zahodnih državnikov. Zvezni predsednik zahod-nonemške republike bo odpotoval v Italijo, italijanski predsednik republike prihaja iz Turčije, novi francoski ministrski predsednik se pripravlja na odhod v London - skratka, kdo bi se še spoznal v tem vijavaju sem in tja po Evropi, in če pridene-mo še predsednika Eisenhower-ja, ko bo prispel decembra v Pariz, tudi med Evropo in Ameriko. Ni težko videti, da so sedli v letala vodilni možje zahodnih držav, ki so članice vojaške organizacije, imenovane Atlantski pakt, in tudi ne presoditi, da je potovalna mrzlica predigra za zasedanje sveta te organizacije prihodnji mesec v Parizu. Ne glede na to, da ima Atlantska zveza od vsega začetka dovolj perečih vprašanj na dnevnem redu, so nedavni sovjetski znanstveni uspehi — z umetnimi sateliti v vsemirju — zapisali sledove v vsem mednarodnem življenju, še posebej pa v tem izrazitem zahodnem blokovskem paktu. Atlantska zveza je letos aprila praznovala osmo obletnico rojstva. Nastala je po zadnji vojni, ko so nerešena vprašanja iz preteklosti razdelila svet na dva tabora. 13 držav iz severne, zahodne in južne Evrope ter dve z onstran Atlantika — Kanada in ZDA — so se s posebno vo- jaško zvezo hotele zavarovati pred nevarnostmi, ki naj bi jih sprožili precej ostri odnosi med Vzhodom in Zahodom. Mednarodno življenje pa je šlo svojo pot: hladna vojna je začela počasi plahneti in nevarnost za vojaške spopade je bila čedalje manjša. Vzhod in zahod sta se začela zbliževati in po znameniti ženevski konferenci je bilo skoraj na dlani, da svet spornih zadev ne bo več reševal po starem, s silo. Pomirjevalno razpoloženje je imelo odmev tudi v Atlantskem paktu, v tej izraziti vojaški organizaciji. Podoba je bila, da je izgubila svoj pravi cilj. Njeni ustanovitelji so se naenkrat znašli pred velikim vprašanjem, kako jo obdržati. Niso pa imeli lahkega dela — ne samo zato, ker niso razumeli ali niso hoteli razumeti novega položaja v svetu, ki je terjal razpustitev vojaških blokovskih organizacij — ampak predvsem zaradi notranjih nasprotij v paktu. N. pr. vodilne sile v paktu, Anglija, Francija in Združene države so vsaka drugače ocenjevale posamezne mednarodne probleme, tako vprašanje združitve Nemčije, priznanje LR Kitajske, boj Alžirije za neodvisnost, Suez itd. in poskušale svoje mnenje vsiliti druga drugi. Mimo tega se je v paktu zelo jasno pokazala neenakopravnost, čeprav sta bili med napisanimi temeljnimi načeli zveze enakost in enakopravnost na prvem mestu. Toda prva vloga Združenih držav je bila sama po sebi razumljiva že od vsega začetka zaradi največjih vojaških in tehničnih prispevkov, zaostajali pa nista hoteli niti Anglija niti Francija v Evropi. Razlike prej niso bile tako očitne, a v razdobju pomiritve, ko je ves svet govoril o sožitju in enakopravnosti, so bile naenkrat silno globoke. Ob takem položaju so pobudniki pakta že iskali nova pota, predvsem v večjem politič- nem in gospodarskem sodelovanju, a jih je preprečila še večja kriza — napad na Egipt. Ta je vsekal globok prepad med zaveznice, med Anglijo in Francijo na eni ter Ameriko in ostalimi članicami na drugi strani. Lansko zasedanje sveta Atlantske zveze je nato na zunaj zgladilo tudi nekaj nasprotij, a notranje krize ni rešilo. Tudi letos ne kaže, da bi imela Atlantska zveza kaj več upanja za svojo rešitev, čeprav so njeni pobudniki porabili sovjetske sputnike za to, da bi ob »nevarnosti« ponovno združili sile in dosegli enotnost. Povsem jasno je namreč, da nič ne pomaga veriga blizu 170 vojaških oporišč Atlantskega pakta, odkoder vodeni izstrelki vsak trenutek lahko zadenejo ozemlje Sovjetske zveze, tudi nc poplava — blizu 70 milijard dolarjev, ki so vloženi v vojaško moč Atlantskega pakta, prav tako pa so zaman prihodnji uspehi ZDA s sateliti — če ima Sovjetska zveza orožje, ki vsak tak udarec lahko takoj vrne. In zato je tudi vedno več takih na zahodu, ki so sputnikovo lekcijo o ravnotežju razumeli. Na sedanjem zasedanju parlamentarcev Atlantskega pakta je bilo to dovolj očitno, kej« so udeleženci več govorili o neuspehih kakor pa o načrtih za nekakšno enotnost. Ugotovitve o nevarnosti, da bi atlantska vojska razpadla, očitki za trenja med ZDA in Veliko Britanijo in vrsto drugih pomanjkljivosti povsem jasno dopovedujejo, da sputniška histerija ne more reševati organizma, ki je zapisan propadu. Ne samo Atlantski pakt, marveč tudi vsaka druga vojaška blokovska organizacija nc bo ušla usodi, če ne bo začela novega življenja pri temeljih in po načelih, ki jih zahtevajo mednarodni položaj in prizadevanja za mir v svetu. JELO TURK kratko, vendar zanimivo POMARANČE IZ GRČIJE Ker je letos pomanjkanje sadja, zlasti jabolk, oziroma je precej draigo, se je trgovsko podjetje »Sadje« v Kranju že dogovorilo za nabavo večjih količin pomaranč. Prvo .pošiljko pričakujejo iz 'Grčije že konec prihodnjega tedna. Kakšna bo cena, še ne vedo. Upajo pa, da ne bodo dosti dražje kot lani, in sicer bodo približno 200 dinarjev po kg ali malo več. V Kranju in na Jesenicah ima to podjetje vskladiščene tudi večje količine jabolk, ki so jih preskrbeli za maloprodajno mrežo na Gorenjskem. Vendar so jabolka dokaj draga in bodo nekateri potrošniki zato najbrže raje segli po pomarančah, seveda če ibo njihova cena zmerna. K. M. CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI V OKRAJU KRANJ KONČANO V večini občin kranjskega okraja so do srede 13. novem-brea zaključili cepljenje predšolskih otrok proti otroški paralizi. Do 19. t. ni. bo cepljenje končano tudi v občini Gorenja vas, potem pa bodo prišli na vrsto le še zamudniki. Mednje spadajo predvsem tisti otroci, ki jih zaradi obolelosti niso mogli cepiti v rednem roku. Udeležba je bila povsod zelo dobra in ponekod so zabeležili celo 100 % odziv. Otroci niso imeli po cepljenju nobenih posledic. Ta zdravstvena akcija je bila dobro pripravljena in cepljenje je potekalo brez zastojev ali kakih drugih neprilik. Za tak U-spešen potek zaslužijo pohvalo vse ekipe, za dobro organizacijo pa strokovna komisija in komisija za zbiranje finančnih programih dela občinskih ljudskih odborov Član zbora proizvajalcev ObLO Tržič, tov. Dušan Horjak: »Kolikor sem imel priliko spoznati programe občinskih ljudskih odborov, lahko trdim, da so ti programi glede na dejanske možnosti v večini primerov preveč optimistični. Tako n. pr. ponekod naštevajo vrsto objektov, katerih gradnja ne bo uresničljiva v predvidenem roku. Investicijska dejavnost občin je usmerjena predvsem v razvoj šolstva, medtem ko je le malo predlogov za razvoj obrti, gostinstva, trgovine itd. Precejšnjo pozornost posvečajo občinski ljudski odbori stanovanjskim vprašanjem. Menim, da 'bi sredstva, ki se stekajo v te namene po sedanjih predpisih, zadoščala za povečanje stanovanjskega fonda le tedaj, če bodo tudi podjetja prispevala svoj delež. Pri gradnji bodo v posameznih občinah gotovo spet naleteli na vrsto zaprek, kajti gradbena dela se zaradi slabe mehanizacije gradbenih podjetij skoraj vedno zavlečejo za eno ali dve leti. Turizmu je posvetil največ pozornosti ObLO Radovljica. Drugod je to področje v programih ljudskih odborov slabo obdelano, zato bo Svet za turizem pri OLO Kranj sestavil temeljjtejši načrt. član zbora proizvajalcev ObLO Kranj, tov. Tone Hafnar: »V zvezi s programom dela ObLO Kranj bom kot odbornik kmetijske skupine povedal svoje mnenje o potrebah kmetijstva. Kranjska občina ima v okraju največ socialističnih kmetijskih posestev. Od teh je najbolje urejeno posestvo v Preddvoru, ki je arondirano in ima jasno določeno razvojno smer. Zal, večina posestev še ni urejena in tudi potrebnih gospodarskih poslopij še nimajo. Zato mislim, da bo tu moral priskočiti na pomoč ObLO. Vso pozornost zasluži tudi mlekarstvo. Po perspektivnem načrtu razvoja kmetijstva predvidevajo, da se bo z dobrim izborom krav-tmolznic količina mleka na območju občine Kranj povečala še za najmanj 30B/o. Če hočemo, da bomo sorazmerno povečali tudi odkup, bo moral ObLO v svojem programu upoštevati rekonstrukcijo mlekarne. Za boljšo preskrbo mesta 8 kmetijskimi pridelki bo treba urediti sodobno tržnico. Tudi to spada med naloge sedanjega občinskega ljudskega odbora. Nadalje ne smemo pozabiti na izobraževanje kmečkih proizvajalcev. Samo kmetijsko-gospodarske šole ne bodo zadostovale, zato menim, naj bi ObLO skušal uvesti se nekaj novih načinov izobraževanja.« sredstev pri Svetu za zdravstvo OLO Kranj. -ey V POLJANAH PRIPRAVLJAJO KROMPIRJEV BAL Kmetijska zadruga Poljane nad Škof j o Loko bo skupno s selekcijsko postajo in obratom »Elita-seme« dne 17. novembra priredila v Poljanah tradicionalni Krompirjev bal. Za t.a dan pripravljajo tudi razstavo krompirja, zborovanje pridelovalcev zadružnikov ter predavanje o sodobni obdelavi in izkoriščanju krompirja. Pridelovalci, ki so pri tekmovanju za večje pridelke dosegli najboljše uspehe, bodo dobili nagrade. IZŠEL JE TURISTIČNI PROSPEKT BLEDA IN OKOLICE Te dni je Gorenjska turistična podzveza izdala turistični prospekt Bleda z okolico. Izšel je v 50.000 izvodih. Na osmih straneh so natisnjene različne fotografije blejske kotline, soteske Vintgar, letališča v Lescah, Radovljice, Krope itd. Razen fotografij so v prospektu še informacije o turističnih posebnostih in zanimivostih Bleda v angleškem, francoskem, nemškem in srbohrvatskem jeziku. Prospekt sta Potovalna agencija Triglav in turistično društvo že pričela razpošiljati v inozemstvo. ZDRAVILIŠKI DOM NA BLEDU PODIRAJO Prejšnji teden so na Bledu pričeli podirati staro zgradbo bivšega Zdraviliškega doma. Na istem kraju nameravajo za potrebe gostinstva že do prihodnjega poletja zgraditi nova stavbo, v kateri je predvidena tudi mlečna restavracija. ŽIVAHNO GRADILISČE V KAMNIKU V Kamniku so minuli teden začeli graditi temelje Četrtega bloka na gradilišču nasproti železniške postaje Kamnik - mesto. Dva 9-stanovanjska bloka podjetja Kamnik sta že pod streho, 12-stanovanjski blok Tovarne usnja pa je dograjen do drugega nadstropja. Zdaj bodo tam zgradili se železničarski dom z 9 stanovanji. PREDAVANJE O PROBLEMIH STROKOVNEGA USPOSABLJANJA V sredo, 20. novembra ob 18. uri popoldne bo v prostorih Trgovinske zbornice predavanje o problemih strokovnega usposabljanja. Predaval bo sekretar sekretariata Izvršnega sveta za delo LRS dr. Marjan Dular. To predavanje, ki ga organizira Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici v Kranju, bo zanimalo predvsem še direktorje in sekretarje podjetij. UPRAVE PODJETIJ PONEKOD NE KAŽEJO RAZUMEVANJA V ponedeljek so se v Kranju zbrali gorenjski inštruktorji. Sestali so se z namenom, da si izmenjajo izkušnje in se hkrati pogovorijo o bodočem delu. Za sedaj je na Gorenjskem 12 podjetij, pri katerih aktivno dela 19 inštruktorjev. Vendar to število ne zadošča. Zato bo treba nujno misliti, da tudi ostala podjetja dobijo inštruktorje. Iz razprave je bilo razvidno, da ponekod tehnični kader in uprave podjetij ne nudijo dovolj podpore inštruktorski službi. Govorili so tudi o problemih organizacije izobraževanja in načrtih za strokovno in teoretično izobraževanje na delovnih mestih. Največji problem izobraževanja je v gradbenih podjetjih, zato bodo izobraževanje v gradbeništvu posebej obravnavali. Skoro povsod centri za izobraževanje tudi nimajo u-streznih prostorov za nemoteno delo. ELEKTROPEČ V ŽELEZARNI JESENICE BO IZPOLNILA PLAN DO 20. NOVEMBRA V torek, 12. novembra je bil na Jesenicah redni letni občni zbor članov sindikata iz obrata Martinarne, ki mu je prisostvovalo 156 tovarišev. Polnoštevil-na udeležba in živahna razprava dokazujeta veliko zanimanje članov za delo sindikalnega odbora. Le-ta je vse leto reševal najrazličnejša vprašanja proizvodnje, skrbi za delavce, higienske zaščite, tarifne politike itd. Predsednik je poročal tudi o proizvodnih uspehih obrata. Po proizvodnem planu so predvidevali, da bo kolektiv Martinarne izdelal letos 245.000 ton jekla, zdaj pa računajo, da bodo ta plan prekoračili za 5000 ton. Tudi v elektropečeh bodo izdelali več kvalitetnega jekla kot so planirali, čeprav je letošnji plan doslej najvišji. Spričo u-godnih okoliščin bo kolektiv elektropeči izpolnil letni plan že do 20. novembra. Na občnem zboru so razpravljali, kako bi še lahko povečali proizvodnjo in znižali proizvodne stroške. Prišli so do zaključka, da bodo morali rešiti prej še vprašanje neprekinjenega obratovanja, 4. izmene itd., o čemer je že sklepal obratni delavski svet. V Martinarni so pred nedavnim uredili tudi novo jedilnico, sanitarije in še nekatere druge stvari. Jedilnico bodo slovesno odprli za praznik Republike. -k DRUGI KRAJEVNI PRAZNIK V PODNARTU V počastitev spomina na prve volitve v OF 1944. leta bo v dneh 16. in 17. novembra v Pod-nartu drugo krajevno praznovanje. V soboto bo komemoracija pred spomenikom padlih borcev na Ovsdšah, v nedeljo pa so na sporedu tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Na spomeniku žrtvam NOB bodo odkrili tudi spominsko ploščo i imeni tovarišev, (ki se niso vrnili iz koncentracijskih taborišč. F. OBČNI ZBOR PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE KRANJ V ponedeljek, 11. novembra je bil v prostorih osemletke »France Prešeren-« v Kranju občni zbor Društva učiteljev in profesorjev občine Kranj. V razpravi so zbrani prosvetni delavci govorili predvsem o potrebi po izboljšanju materialnega položa-za uslužbencev v prosvetni stroki in o stanovanjskih težavah, medtem ko so na vzgojna vprašanja in šolsko reformo skoraj popolnoma pozabili. Letošnji občni zbor torej prav zaradi enostranske razprave ni izpolnil pričakovanj. -er Kranj, 15. novembra 1957 Glas Gorenjske Iz razgovora tov. Mijalka Todorovića z gorenjskimi gospodarstveniki 0 nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih (Nadaljevanje s 1. strani) ievajalcu ponovno vrniti proizvajalna sredstva ▼ njegove reke, mu predati v roke materialne pogoje njegovega življenja. Proizvajalčeva vloga, da je gospodar proizvodnega procesa in razdeljevanja ustvarjenih dobrin, se uresničuje na dal. mestu v tovarni in s tem, da dela kot član kolektiva, in po predstavniških organih, da sam ustvarja proizvajalna sredstva in da z njimi upravlja, da sam deli določen del proizvodov, ki jih je ustvaril z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Na teh osnovnih načelih je zgrajen naš celotni družbeni mehani-eem. Prod nami je naloga, da stalno razširjamo pravice delavca, neposrednega proizvajalca v procesu proizvodnje in razdeljevanja in da s tem razširjamo njegove pravice in dolžnosti člana kolektiva, funkcijo in vlogo delavskega sveta ter komune v našem celotnem ekonomskem, družbenem in političnem mehanizmu. Tako smo v okviru naših možnosti vedno ravnali. V tem pogledu predstavlja predlagani zakon o delitvi dohodka določeno kvalitativno spremembo, skok naprej v razširjanju funkcij delavcev in delavskih svetov in z njimi v razširjanju funkcij komune v ce'otnem ekonomskem mehanizmu in družbenem sistemu. Ta kvalitetni skok je v tem, da postavljamo podjetje v položaj, da po izpolnitvi obvez do skupnosti (obresti, anuitete itd.) samo razdeljuje svoj dohodek z ozirom na svoje potrebe in pogoje na osebne dohodke in na posamezne fonde. V tem je ena histvenih stvari, da delavski svet ne bo samo vodil politike uporabljanja sklada za samostojno razpolaganje (ki pa smo jo s predpisi iz centra omejevali), marveč bo delovni kolektiv in delavski svet zdaj vodil tudi politiko ustvarjanja fondov. Delovni kolektiv je sedaj dobil, načelno vzeto, to funkcijo, da ustvarja podjetje, da ustvarja sredstva za proizvodnjo, s kateremi bo delal in da ustvarjeni produkt po izvršenih obveznostih do skupnosti sam razdeljuje po svojih konkretnih potrebah. To je najpomembnejša stvar. V tem pogledu amo imeli dokaj kolebanj in razprav, ker so nekateri, tudi med ekonomisti, to smatrali kot korak nazaj v smeri anarhije, češ da bodo gospodarske organizacije spričo svoje večje samostojnosti delile ustvarjena sredstva anarhično, ne tja, kjer bi bilo potrebno po splošnem planu skupnosti. V tem je bilo opaziti apriorno ne-eaupanje delavskemu razredu. Toda že dosedanja praksa je, v splošnem, pokazala, da so proizvajalci že pri dosedanjih ozkih možnosttih glede osebnih dohodkov odvajaiM sredstva, namesto da bi si razdelili trinajsto, štirinajsto plačo, za razvoj svojih podjetij, za gradnjo stanovanj itd. Ni torej razloga, da bi delavci zdaj, ko dobijo večje pravice, manj ekonomično gospodarili. RAZVOJ PODJETJA VPLIVA NA OSEBNI MATERIALNI POLOŽAJ DELAVCA Druga stvar je v tem, da naš delavec zdaj že bolj jasno vidi, da ni več mezdni delavec, marveč da dela zaradi sebe, svoje bodočnosti, svoje družine, kolektiva podjetja, komune, kjer živi, ki rešuje osnovne probleme njegove eksistence in najbolj neposredne probleme standarda. Zdaj delavec bolj čuti, da je razvoj podjetja sestavni del njegovega osebnega položaja. Delavec je edaj pri nas v takem položaju, da bo, če vzamemo poenostavljen prinier, skrbel za razvoj podjetja približno tako, kot skrbi, da čim bolje uporabi svoj družinski proračun, da doma ureja vse pogoje za sebe in svojo družino. To pa je seveda povedano načelno s stališča čistih diružbeno-ekonomsikih odnosov. Ni pa treba poenostavljati tega tako, da bi vsak delavec, a to pomeni, da bi vsako podjetje absolutno idealno opravljalo' to nalogo. Tudi v družinah, če uporabiimo primerjavo, se najdejo starši, ki zapravljajo plačo, ki se ne zanimajo za bodočnost otrok, ki otrok ne vzgajajo. To pa nikakor ni veljavno pravilo. Potrebna pa je stalna vzgoja, vplivanje zrelejših, družbeno zavest-tiejših na zaostalejše elemente. Ko je tov. Mijalko Todorović pri tem omenil vlogo družbenih organizacij, je poudaril, da se naš celotni družbeni mehanizem razvija tako, da se hkrati javno kritizira, vzgaja in uči ljudi, da prav v tem procesu, ko ljudje razpolagajo z materialnimi dobrinami in z njimi upravljajo, izgrajujemo novo moralo, novo etiko, različno od morale, etike, porojene na osnovi privatne lastnine, kapitalističnih proizvodnih odnosov. Naši ljudje anajo čedalje 'bolj povezovati svoj neposredni in osebni interes z interesom skupnosti, predvsem Podjetja in komune. Zdaj pa se naloge celotnega našega demokratskega mehanizma postavljajo na mnogo konkretnejšo in realno osnovo. Tov Mijalko Todorović je pri tem pripomnil, da je tudi v »Inteksu« slišal ugotovitve tovarišev, da bo v delavskih svetih šele odslej prava debata ko bodo podjetja svobodnejše razpolagala s sredstvi. ODSLEJ MNOGO VEČJE MOŽNOSTI ZA KOOPERACIJO Ko je tov. Mijalko Todorović odgovarjal na vprašanja o kooperaciji, je dejal, da smo doslej dokaj omejevali pravice delavskih svetov za razpolaganje s sredstvi, ki smo jih prepustili tem organom, in da je bilo precej čvrsto določeno, v kakšni smeri jih delavski svet lahko uporablja. Taka je stvar s fondom za samostojno razpolaganje, ki je določen za točno odrejene namene. Gospodarske organizacije tudi niso imele možnosti, da bi razpoložljiva sredstva mogle edruževati, da bi skupina podjetij, denimo, skupno osnovala laboratorije ali takšne nove gospodarske organizacije, ki ibi jim omogočale hitrejše razvijanje proizvodnosti ali da bi podjetja osnovala nove gospodarske skupnosti z vlaganjem, da tako rečemo, skupnega kapitala, da bi na ta način učinkoviteje lahko nastopala na notranjem ali zunanjem trgu, da bi dobivala cenejše surovine ali da bi se ta podjetja tako združevala, da bi si delo med seboj tako razdelila, da bi prišlo do specializacije podjetij. Gospodarske organizacije bodo pristale na to, da vlagajo sredstva v kako tako skupnost, če bodo na ta način prišle hkrati tudi do večjih dohodkov. Tedaj bo lahko prišlo do takšnih skupnosti in takšnega sistema kooperiranja, ki vodi k specializaciji kooperantov, toda takšni, ki omogoča povečan gospodarski učinek vseh kooperantov, večjo proizvodnost in večje dohodke. Doslej takšno združevanje po zakonu ni bilo možno. Ravno pomanjkanje takšnih možnosti združevanja pa je pripeljalo do nekaterih elementov kot je, denimo, parcialno delo na drobno v posameznih panogah in področjih. Eden izmed glavnih vzrokov, da se kooperiranje, ki omogoča masovno, sodobno proizvodnjo, pa je seveda v tem, da trg mnoga podjetja še ne sili k temu. V tem pogledu bo zakon o združevanju in zakoni, ki bodo sledili, nudili materialno in ju-ridično možnost za kooperacijo in ustvarjanje ustreznih tipov najraznovnstnejših podjetij, skupnosti, birojev itd. To bo v mnogočem pomagalo, da namesto starega administrativnega biro-krnitskega povezovanja gospodarstva najdemo demokratično, ekonomsko ustrezno in racionalno pot sodelovanja gospodarskih organizacij. S tem bomo izpopolnili naš sistem, ki sloni na samostojnosti in samoupravnosti gospodarskih podjetij. Moderno gospodarstvo to zahteva in ukazuje. O teh stvareh so govorili na tem razgovoru tudi nekateri tovariši, ki so omenili potrebo po vsiklajevanju investicij, pri tem pa je tov. Mijalko Todorović dejal, da glede teh stvari ne smemo pretiravati. Pri nas je tu in'tam silišati, da popolnoma divje nastajajo nove to-varnice, ki niso planirane, da pri tem razsiplje-mo sredstva itd. Tov. Todorović je sodil, da gre tu za objektivno pomanjkljivost, ki pa jo nekateri toimačijo in izkoriščajo iz birokratskih pozicij, tako da kritizirajo celotni naš gospodarski mehanizem. Res je, da po opuščanju administrativnega sistema, ukinitvi administrativno-operativnih vodstev in vzpostavitvi samostojnosti podjetij ter komun nismo uspeli najti in razviti organizma, ki bo omogočil normalno ekonomsko in socialističnim družbenim odnosom adekvatno obliko organizacije in sodelovanja gospodarskih organizacij. To nam je manjkalo. Niti v zbornicah niti v združenjih le nismo našli pravih poti in oblik, kako delati. Prav tako še nismo našli metod, kako organizirati konjunkturne •biroje in nekatere organizacije, ki bi lahko pravočasno nudile gospodarskim organizacijam, komunam in drugim vse potrebne informacije o tem, kje naj kar najbolj ugodno plasirajo svoj kapital. Zato se vsak sam, kot je rabil primerjavo tov. Todorović, »orientira po soncu«. Take organizacije in ustanove pa potrebujemo in naj bi jih omogočil novi zakon. GRE ZA VSKLAJEVANJE POBUD Z OBClM PLANOM Tov. Todorović pa je sodil, da je takih napak, o katerih govorimo in ki so jih zagrešile tovarne ali komune v tej splošni iniciativnosti pri ustvarjanju novih kapacitet, pri razširjanju tovarn, v celoti vzeto, malo, vsekakor manj kot lahko v centraliziranem sistemu upropasti slabo birokratsko planiranje. Ce sumiramo vse rezultat« široke inciative delavcev podjetij in komun, lahko ugotovimo, da je bilo to mnogo učinkovitejše kot bi bilo to pri kakršnemkoli centralističnem zbiranju sredstev ter togem planiranju in dirigiranju proizvodnje in delitve. Ne smemo precenjevati teh neskladnosti, po drugi strani pa ne zagovarjati pomanjkljivosti, ki so le v našem sistemu. Ena izmed ovir za »istomatičnejše rekonstrukcije je tudi v tem, da v začetku nismo imeli perspektivnih planov. Ni nam preostalo drugega kot da smo v teh letih odredili minimum sredstev, ki smo jih lahko uporabili in sicer na ta način, da bi s čim manjšimi sredstvi čimprej prišli do ustrezne proizvodnje. V tem pogledu smo doisegli ustrezne rezultate. Zdaj pa, ko prehajamo na perspektivni plan, bomo lahko učinkoviteje planirali na daljši rok. Sporočili bomo vsem podjetjem, da potrebujemo to in to proizvodnjo, zato, da bi dobili predloge od vseh zainteresiranih. Iz takih predloženih elaboratov je moč na zvezni ravni izbrati najefektivnejše predloge, ki jih je treba publicirati, da bi doživeli kontrolo javnosti. Tako bi sredstva dali tja, kjer bi rodila najboljše rezultate s stališča gospodarskega razvoja Jugoslavije, s stališča vzkladenega razvoja posameznih panog. S takimi in podobnimi metodami moramo zagotoviti planski razvoj posameznih vej, ne da bi dušili iniciativo posameznih enot, bodisi podjetij, bodisi komun. Takšno predvidevanje strukture proizvodnje v prihodnjih letih bi nam materialno zagotovilo dosego ciljev, glede življenjske ravni razvoja komunalne in stanovanj sike izgradnje itd., ki smo si jih zadali. Ce predvidevamo takšen in takšen porast življenjskega standarda, moramo hkrati predvidevati tudi potrebno proizvodnjo oziroma uvoz. Na tak način moramo preko zbornic in združenj dobivati predloge posameznih gospodarskih vej, kar pomeni konkretnejše planiranje in povezovanje pobud posameznih gospodarskih organizacij s splošnimi plani, ki jih postavlja skupnost. Za povečanje podjetij moramo najprej dobiti analize tovarn in potrebe trga, da bi lahko ustrezno porazdelili sredstva. To velja zlasti za nekatera področja standarda. Lotili smo se hi- trejšega povećavanja standarda. Razen nekaterih izvenekonomskih činiteljev in nekaterih drugih sil, ki bi lahko eventuelno vplivale (mednarodni položaj itd.), pri nas ni več ovire za normalen družbeno-ekonomski razvoj in povečevanje standarda. Vendar pa se že zdaj kaže potreba po tem, da začnemo bistveno menjavati strukturo potrošnje. Lahko ugotavljamo, kako se pri nas širi motorizacija, kako se povečuje nakupovanje, denimo pralnih aparatov, elektr. opreme in razne druge opreme gospodinjstva. V proizvodnji moramo zato planirati proizvajanje u-strezne količine teh dobrin, pri tem pa je treba vzpostaviti tak mehanizem proizvodnje, brez vpliva administrativnih činiteljev, da bo iniciativa podjetij kombinirana in kompletirana s splošnimi plani, s splošnimi proporci tako, da bo ravno tako blago, ki ga potrebujemo, pravočasno prihajalo na trg. Tudi to je eden izmed problemov vsklajevanja proizvodnje. To pa nikakor ne pomeni, da je potreben nekakšen državni organ upravljanja, ki bi nekje v centru izračunal in postavljal konkretne plane posameznim gospodarskim organizacijam. To bi bilo vračanje na birokratski sistem planiranja. PODJETJE NAJ SAMO ODLOČA, ALI BO . RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA UPORABILO KOT OSNOVNA ALI KOT OBRATNA SREDSTVA Nato je Tov. Mijalko Todorović govoril o obratnih sredstvih gospodarskih organizacij. Dejal je, da glede metode dodeljevanja obratnih sredstev običajno kritiziramo banko, ki da ne računa s potrebami gospodarskih organizacij. Ta kritika je doslej izvirala iz stanja, ki ne ustreza. Problem obratnih sredstev je treba postaviti kot potrebo in obvezo gospodarske organizacije, ki mora prav tako kot za formiranje drugih fondov skrbeti tudi za svoja stalna obratna sredstva. In ko postavljamo sistem delitve in ko v tem sistemu določamo proporce, kolikšna mora biti obveznost gospodarske organizacije do skupnosti in koliko mora tej organizaciji ostati za lastne sklade, je treba skrbeti tudi za to, da ima gospodarska organizacija za njen normalni razvoj, to je za obnavljanje in razširjanje proizvodnje na razpolago tudi ustrezna osnovna in obratna sredstva. Potem takem mora gospodarska organizacija sama odločati o tem, ali bo razpoložljiva sredstva uporabila kot osnovna ali kot obratna sredstva. Druga stvar pa je v tem, da bo dajala banka kratkoročne kredite podjetjem, denimo, za nekatera sezonska, trenutne potrebe, za nekatere konkretne poslovne operacije Toda sistem mora biti, enako kot pri nabavljanju osnovnih sredstev ta, da leži odgovornost in obveznost na gospodarski organizaciji sami. To pomeni, da se mora gospodarska organizacija sama boriti, da ustvarja svoja stalna obratna sredstva in da tudi zanje zbira svoje sklade. Razumljivo pa je, da vse gospodarske organizacije ne morejo takoj ustvariti svojih obratnih sredstev, zato so tudi določene nekatere oblike posojil. Tudi v tem sistemu pa ne bo nikdar prenehal prepir med banko in podjetji o tem, ali banka razume to in to gospodarsko organizacijo ali ne, če problem pritekanja teh sredstev ne bo prav tako v pristojnosti in naloga gospodarskih organizacij samih. Glede formiranja notranjih skladov gospodarskih organizacij, je dejal tov. Todorović, moramo vzpostaviti tak elastičen režim, ki bo omogočal gospodarskim organizacijam, da ta sredstva lahko po potrebi uporabljajo bodisi kot rezervo bodisi kot operativna sredstva za tekoče poslovanje. PROBLEM AMORTIZACIJE IN ANUITET Glede amortizacije je kritika, da so anuitete nekaterih gospodarskih organizacij tako visoke, amortizacija pa tako nizka, da iz amortizacije ne morejo izplačevati anuitet. Tovariš Todorović je sodil, da bi kazalo ob prehodu na uresničevanje novega zakona o delitvi dohodka nekako rešiti to, da bi gospodarske organizacije, ki so se zadolžile v prejšnjih pogojih, lahko reševale vprašanje anuitet iz prejšnjih posojil. Rekel pa je, da se možnost vračanja posojil iz amortizacije pri nas dokaj napačno tolmači. Mi nismo in ne bomo vzpostavili takšnih proporcev, da bi se vsa posojila vračala iz amortizacije. Amortizacija bo pri nas še nadalje ostala, načelno, svobodno sredstvo gospodarske organizacije za enostavno reprodukcijo. Hoteli smo razširiti možnost gospodarskim organizacijam, da bi posojila vračale iz amortizacije, da bi omogočili podjetjem, katerih stopnja rentabilnosti ni zadostna in ki ne bodo mogla vračati posojil iz fondov, da bi lahko jemala kredite za svojo modernizacijo in da bi posojila vračala tudi iz amortizacije. To je normalen proces, ki se tudi v svetovnem gospodarstvu stalno dogaja. To je v bistvu razširjanje možnosti gospodarskih organizacij, ne pa zože-vanje njihovih pravic. Res je, da ima zdaj vrsta zastarelih podjetij težave z amortizacijo. Znano pa je, da smo sprejeli sklep o revalorizaciji, da bi se amortizacija povečala za kakih 17%. S tem smo hoteli povečati vrednost takih sredstev po tečaju 632 din za obračunski dolar. No, s tem pa vrednosti teh sredstev še nismo izenačili s sedanjimi cenami opreme, bodisi domače bodisi uvožene ter ostanejo ta sredstva še za kakih 20 do 30% cenejša. Položaj pa se naglo izboljšuje. V prihodnjih letih nameravamo nadaljevati ta proces in ponovno revalorizirati ta sredstva, da bi postopoma omogočili tem gospodarskim organizacijam, da bi se obnavljale. Naravno pa je, da pospešeno obnavljanje teh starih podjetij izvira iz posojil in iz skladov, s katerimi bodo podjetja razpolagala. To je naša obveznost v tem sistemu kreditov in planiranja. t Kar se tiče razdelitve osebnih dohodkov, smo izhajali iz stališča, da čisti dohodek, ki ostane organizaciji, le-ta sama razdeli na del, ki gre v sklade in del za osebne dohodke. Hkrati s tem je bilo treba določiti tudi načelo, da sistem delitve na osebne dohodke prepustimo podjetju. Tako torej podjetje samo, po svojem statutu določa — po delavskem svetu — sistem delitve osebnih dohodkov in kriterije za ugotavljanje prispevka posameznika v kolektivnem delu. Tu gre za sistem premij normiranja itd. V tem pogledu imajo gospodarske organizacije popolno svobodo. Tovariš iz trž. Bombažne predilnice in tkalnice je vprašal, kaj bo v novem sistemu delitve, če bi podjetje določilo norme in začelo izplačevati preseg norm, pa bi se čez leto pokazalo, da dohodek ne bi dopuščal izplačevanje presega norm. Po mnenju tov. Todorovića pa morajo gospodarske organizacije ta del osebnih dohodkov izplačevati ažurno vsak mesec ter vzpostaviti tak sistem, da je delavec maksimalno zainteresiran za povečevanje proizvodnosti. Podjetje mora vzpostaviti sistem norm in premij v okviru svojih realnih možnosti. Premijskega sklada torej ne bo določil nihče izven podjetij, marveč ga mora določiti podjetje samo. Sedaj nastaja potreba v podjetjih, panogah in komunah (tudi v državni upravi), da iščemo najučinkovitejše, na znanstveni podlagi sloneče metode delitve osebnih dohodkov v gospodarski organizaciji, metode, ki bodo vzpodbujale maksimalno proizvodnost tako posameznika kot tudi podjetij v celoti. Edini problem pri tem, ki še ni rešen, je vprašanje, ali naj bo podjetje pri sestavljanju tarifnega pravilnika popolnoma samostojno, t. j. da ga sestavlja brez kateregakoli soglasja, ali pa je potrebna k temu delu tarifnih postavk soglasnost komune in sindikata z delavskim svetom. Tu nekateri postavljajo problem s stališča ne omejevanja pravic podjetij in delavcev, ampak tudi s stališča krepitve pozicij posameznika glede na kolektiv, potemtakem tudi določene ingeren-ce skupnosti. Tovariši v Centralnem svetu sindikatov še nimajo definitivnega stališča glede tega, je pa menda sindikat o tem razpisal anketo. To je eno izmed še nerazjašnjenih načelnih vprašanj. Ko je tov. Todorović širše obravnaval posledice zakona vrednosti za posamezne gospodarske organizacije, je dejal, da se stopnja presežne vrednosti giblje od ničle pa do več kot tisoč. Nekaterim podjetjem bodo zato ostala mnogo večja sredstva kot drugim. Tu bi prišlo do ogromnih razlik, zato je potrebno določiti progresivne obveznosti gospodarskih organizacij. Te progresivne obveznosti naj ublažijo te razlike, ne smejo pa jih ukiniti niti otopiti do te mere, da bi prišlo do uravnilovke, ki bi odpravila materialni interes posameznika, podjetja ali komune, torej interes vseh činiteljev, ki se zanimajo za razvoj proizvodnje. Za sedaj pa v tem pogledu še nismo uspeli najti dovolj ustrezne oblike. Govoreč o sredstvih podjetij, pri čemer je vzel kot primer tekstilne tovarne, je tov. Todorović poudaril, da pri novi delitvi dohodka ne bo podjetja te stroke, ki ne bi imelo vsaj 30% več sredstev kot so jih imeli zdaj. Podobno velja tudi za druge. To je ogromen proces. Morda nekateri smatrajo, da bodo ostala gospodarskim organizacijam prevelika sredstva. To bo v jugoslovanskem merilu pomenilo večja sredstva za podjetja, a nekoliko manjša sredstva v gospodarskih skladih komun. Svoje gospodarske naloge pa bodo komune zato lahko reševale tudi skupno s podjetji, ker bo v podjetjih svobodnejši režim uporabljanja teh sredstev. V prihodnjih nekaj letih pa bo treba najti ustreznejše elemente za reševanje tega vprašanja. ODNOS MED PODJETJEM IN KOMUNO PRI NOVI DELITVI DOHODKA Nato je tov. Mijalko Todorović govoril o odnosu med podjetjem in komuno glede na novo delitev dohodka. Pri tem je dejal, da z novo delitvijo ukinjamo dosedanje kvotiranje proračunov, pri katerem smo najprej ugotavljali potrebe posamezne komune oziroma okraja in potem v skladu s tem določili sredstva. Nova delitev bo zagotavljala večja sredstva komunam, v katerih so osebni dohodki državljanov večji. To pa je osnovna, poglavitna stvar, druga stvar, odnos federacije in republike do komun, to pa je vprašanje konkretne politike, konkretnih potreb. Zakon teži za tem, da je komuni zajamčen minimum, tako kot smo težili za tem, da okrepimo položaj gospodarske organizacije in da nihče ne more zmanjševati njene materialne baze. Prav tako moramo zagotoviti osnovno materialno bazo komunam, ki so osnovne celice družbe. Podjetje je gospodarska organizacija, v kateri se odvija gospodarsko življenje, kompletno družbeno-ekonomsko življenje pa je oslonjeno na komuno. Zato smo ustanovili kategorijo minimalne stopnje, s katero sodeluje komuna in preko katere ne more niti okraj niti republika niti federacija. Tov. Todorović je nato med drugim omenil to, da trgovina zaostaja za precej naglim industrijskim in drugim gospodarskim razvojem. Zaostala je tako po materialni opremljenosti, po organizaciji kakor tudi po pojmovanju ljudi in lahko oskrbuje kvečjemu vasi, trge, ne pa sodobnih mest in industrijskih središč tako kot zahteva naš nagli razvoj. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA Ugodno prodam avto »Oppel- SLUŽBA Kadet«, generalno popravljen. — Zdravstveni dom Kranj, Polj- Ignac Vidmar, Primsfkovo 14, ska pot 8, telefon 218. naročila Kranj. za prevoz bolnikov telefon 04. Sprejmem krojaško vajenko. Hrana in stanovanje v hiši. Na- JH| slov v oglasnem oddelku pod ***^Bi »Pridna in poštena«. MALI OGLASI Sprejmem v učenje vajenca za sedlarsko obrt. — Jože Jagodic, Klane 11, Kranj. Telefonska številka naročniškega oddelka je Kranj 190. Izgubila sem uro na poti od Levstikove ulice mimo Projek-tove ambulante po Koroški cesti do Pokojninskega zavoda. — Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek »Glasu Gorenjske«. Ugodno prodam hišo v Tomšičevi in hišo v Jenkovi ulici v Kranju. Vselitveni pogoji dobri. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam zazidljivo parcelo v Čirčah. — Žužek, Jenkova 3, Kranj. Prodam ali zamenjam 2-dru-žinsko hišo v Kranju za enakovredno v Ljubljani. Vselitev v Kranju možna po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. Prodam čevljarski stroj znamke »Stever« — lahko tudi šiva perilo. — Karničar Marija, Jezersko 51. Prodam malo rabljen emajliran štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. V neposredni bližini Kram j a prodam zazidljivo parcelo z vodo in elektrike. Naslov v oglasnem oddelku. Tehtnico »Sulc« namizno, nosilnost 15 kg, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Stavbno parcelo v Kranju, blizu 1000 m*, ob cesti, zazidljivo, primerna tudi za kakšnega obrtnika, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Šivalni stroj z dolgim čolnič-kom, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. Sadne sadike: jabolčne in češpljeve, prvovrstne v vsaki količini proda drevesnica ekonomije Podbrezje. Oddam opremljeno sobo solidnemu in mirnemu moškemu. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek lista pod »Soliden«. Iščem upokojenko 4 do 5 ur dnevno za čuvanje 3 in pol leta starega otroka. Naslov v oglasnem oddelku. Natakarja ali natakarico za bife, samostojno in kvalificirano moč sprejmemo takoj za honorarno večerno delo. Reflektanti naj se javijo v tajništvu Trgovinske zbornice v Kranju, Prešernova ul. 10/11. Prodam motor-roller »Tomos« popolnoma nov. Naslov v oglasnem oddelku. Z A H V L A Vsem prijateljem in znancem, ki so ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame in tete PELKO AMALIJE, roj. Zadnikar iz Visokega pri Kranju, sočustvovali z nami, prisrčna hvala. Žalujoči: sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo Agroscrvis Kranj sporoča, da so govorice, ki se širijo v Kranju in okolici, da je zmanjkalo bencina zaradi finančnih težav Agroservisa, neutemeljene, ker trenutno bencina po vsej Sloveniji. ZAPORA CESTE ŽIRI—ROVTE Uprava za ceste OLO Kranj sporoča, da bo v dneh 16. in 17. novembra za ves promet zaprta cesta III/1201 v km 20.800 Ziri— Rovte zaradi popravila cestnega propusta. Ves promet naj se usmeri v teh dneh na cesti Rovte—Dole—Raspotje—Ziri. STIPENDIJE Seznam štipendistov, s katerimi je sklenila Komisija /a štipendije pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju pogodbe o štipendiranju je obj-ivljen na občinski oglasni deski. — Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju. JAVNA DRAŽBA Obveščamo, da se bo v nedeljo 17. novembra 1957 od 9. ure dalje v Kranju gradbišče »Standard«, Cesta na Golnik (barake) vršila javna dražba raznovrstnega gradbenega materiala in orodja bivšega SGP »Standard«, Tolmin. Tolmin, 14. 11. 1957. Likvidacijski upravitelj Mcrdir Stane ZAHVALA Ob otvoritvi naše šolo smo začutili, da je skrb za otroke resnično skrb vse družbe. Nekatere kranjske tovarne in podjetja so nas presenetile z bogatimi darili kot sindikat tovarne Tiskanina 189 m blaga za zavese, Iskra stensko uro, IBT razne krpe, Sava kopalne čepice, Hlebš zrcalo za hodnik, Mestna slaščičarna torto, Knjigarna »Simon Jenko« učila, Mestna klavnica lobanje za učila, Zdravilišče Golnik pecivo. Vsem naša javna zahvala. Šolski odbor Trstenik -STORŽlC« KRANJ: 15. novembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film -BOB ROY«; 16. novembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film -BOB ROY« ter ob 22. uri jug. film -VELIKI IN MALI«. 17. novembra ob 10. in 14. uri jug. film -VELIKI IN MALI« ter ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film -BOB ROY«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 16. in 17. novembra franc. barvni film -BEL AMI« (Lepi stri-ček). V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 16.36. in 19. uri. SAP MEHANIČNA — Izvršuje vsa manjša, srednja in generalna DELAVNICA popravila motornih TRŽIČ vozil in dvokoles — Servisna služba TOMOS-ovih motornih koles — Bencinska črpalka -SVOBODA« STRAŽISCE: 1«. novembra amer. barvni film -indijanski borec« ob 18. in 20. uri. 17. novembra jug. film -veliki in mali« ob 15., 17. in 19. uri. NAKLO: 16. novembra jugoslov. film -veliki in mali« ob 19.30. uri; 17. novembra amer. barvni film -indijanski borec« ob 16. in 19. uri. -RADIO« JESENICE: 15. novembra franc. film -heroji so utrujeni«. 16. in 17. novembra mehiški film -umiram srečna«. -PLAVŽ« JESENICE: 15. novembra amer. film -lov na vohuna«. 16. in 17. novembra franc. film -heroji so utrujeni«. ŽIROVNICA: 16. in 17. novembra amer. film -lov na VOhuna«. DOVJE MOJSTRANA: 16. in 17. novembra ital. film -HCl polka«. RADOVLJICA: od 15. do 17. novembra jug.-francoski barvni cinemaseope film -carski sel« (Mihajlo Strogov). v petek in soboto ob 20. uri. v nedeljo ob 15,30; 17,30 in 20. BLED, od 15. do 18. novembra amer. barv. film »to je ljubezen«. v petek in ponedeljek ob 20. uri. V soboto ob 17. in 20. uri. V nedeljo ob 14. 18., 18. in 20. uri. «.soRA« Skopja loka: od 15. do 17. novembra amer. barvni film -VELIKA nagrada«. -krvavc« CERKLJE: 16. in 17. novembra amer. kavboj, film -RUMENO nebo«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. GUCAUUC MESTNO GLEDAL8SCE JESENICE V soboto 16. novembra ob 19.30. uri B. Nušič -žalujoči ostali«. V nedeljo 17. novembra ob 14.30. uri B. Nušič -žalujoči ostali«. Zveze z vlaki ugodne. državni šahovski polfinalni turnir je končan OBA GORENJCA BOSTA IGRALA V PIHALU V torek popoldan sta Tot in Bulat igrala edino nedokončano partijo zadnjega kola, medtem ko so ble vse ostale partije končane že dopoldan. z zmago Tota nad Bulatom, pa je bil končan tudi državni polfinalni turnir. Tri tedne zanimivih borb na štiriinšestdesetih poljih je za di v teh srečanjih ni manjkalo borbenosti in je bil remi sklonjen šele, ko nihče od nasprotnikov ni mogel upati na v č, kot pol točke. V ostalih petih srečanjih so štirikrat z.nngali beli (Vukovič : Bradvarevič, Bidev : Nikolič, Tot : Bulat in Crepin-šek : Bertok), medtem ko Je Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.0«, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri; v nedeljo pa ob 6 #5, 7.0«, 13.00, 15.00. 22.00 in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA, 16. NOVEMBRA 6.40 8.35 9.00 11.00 11.15 12.30 12.40 14.00 14.20 15.40 16.00 18 00 18.45 20.00 Naš jedilnik Matija Tome: Dolenjsko ženitovanje (Poje Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca). Radijska šola za- nižjo stopnjo — Babičin mali prijatelj. Pionirski tednik. Domači napevi. Kmečka univerza — Ing. Dušan Modic: Tehnika v sadjarstvu. Alpski zvoki. -Obisk iz Zagreba«. Zanimivosti iz znanosti in tehnike. s knjižnega trga. Glasbene uganke. Okno v svet. Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. Veseli večer. NEDELJA, 17. NOVEMBRA Naprošamo Vas, da pri nakazovanju naročnine označite točen naslov revije ter bančno številko in sicer: »GORENJSKA REVIJA ZA KULTURO« — KRANJ, št. 61-KB-L-Ž-432 8 00 8.45 9 25 10.00 10.30 12 00 13.30 14.00 17.30 18.30 21.00 22.16 .Športna reportaža. Mladinska radijska igra — Plemeniti Huan Sjao (kitajska pravljica). Kar radi poslušate. Se pomnite tovariši . . . Silva Taurer: Sredi Roga. Pokaži, kaj znaš (prenos javne oddaje iz dvorane ljubljanskega Mestnega gledališča). Pogovor s poslušalci. Za našo vas. Reportaža z mednarodne nogometne tekme Romunija : Jugoslavija (Prenos iz Beograda). Alfred Prugel: Branik iz ledu in viharja (Antarktika v geofizičnnem letu). Režija: Hinko Košak. Slovenska pesem od romantike do danes — VI. Pesmi Hrabroslava Volari-ča. Klasiki sodobne glasbe o sebi 2. oddaja: Arthur Ho-negger. Cocktail ritmov. Udeleženci državuega šahovskega p»« ^nalnega turnirja v Kranju. V prvi vrsti (od leve proti desni) so: Bertok, Sofrevski, Smailbegovič, Vukovič, Crepinšek, Bradvarevič in Tomšič; v drugi vrsti: Kavčič (odbornik S D Kranj), Puc, Lukič, Nikolič, Miličevič in Bulat; v zadnji vrsti pa so: Tot, Bidev, Smedere-vac, Cuderman, zastopnik SD Kranj tov. Hladnik in sekretar SZS ter zvezni sodnik Ernest Kapus. nami in najbolj navdušeni gledalci se bodo kar težko privadili, da jih pot ne bo spet peljala v sejno dvorano OLO Kranj. Čeprav je običajno v zadnjem kolu pričakovati nezanimivih in miroljubnih srečanj, tega to pot ni bilo. Le malokdaj se pripeti, da bi bili šahovski mojstri v zadnjem srečanju na turnirju tako zagrizeni. Zato so se le tri partije končale z neodločenim rezultatom (Smailbegoviš : Sme-derevac, Lukič : Cuderman, Tomšič : Miličevič), vendar tu- zmagovalec Sofrevski kot črni, edini premagal, največjega favorita turnirja, mednarodnega mojstra Stojana Puca! S to zmago je mladi Makedonec nadmoćno osvojil prvo mesto in si upravičeno priboril naslov mojstra, kljub temu, da je sem in tja imel precej sreče. Za nas pa je še bolj razveseljivo drugo mt-sto Cudermana, ki je že lani pokazal, da ga moramo šteti med naše najboljše šahiste v državi, kar je na tem turnirju še enkrat potrdil in če bo na državnem šampionatu osvojili naslov §§§ S SODIŠČA ZA 185.000 DIN PREVISOK RAČUN! Mizar Markun iz Bašlja pri Preddvoru je v letu 1955 in 1956 opravljal razna mizarska dela za Dom onemoglih v Preddvoru. Po opravljenih delin je 24. 10. 1956 izstavil račun za 527.385 din, pri čemer je skupno prikazal ves porabljeni material in delovne ure. Upravi Doma onemoglih se je zdel račun previsok. Pri pregledu posameznih postavk so ugotovili, da je n. pr. zaračunal okovje za vrata v še enkrat večjem znesku, kolikor je sam dal kovaču. Dodelava tega okovja pa nikakor ni mogla veljati več kot njih skupna vrednost. Zadevo je Dom one- VOZNEGA REDA NE UPOŠTEVAJO Ni še dolgo tega, ko sva z ženo nameravala potovati z avtobusom iz Posavca v Radovljico. Na opozorilo znancev, da avtobus večkrat prezgodaj odpelje, sva odšla proti postajališču 10 minut prej kot bi bilo potrebno. Avtobus sva zagledala, ko sva bila od kraja, kjer se ustavlja, oddaljena še kakih 500 metrov. Po kratkem postanku je avtobus takoj odpeljal, čeprav je do rednega odhoda manjkalo še četrt ure. z ženo sva najprej mislila, da je bil to izreden avtobus, zato sva nadaljevala pot. Na avtobus, ki naj bi pripeljal po voznem redu, pa sva potem čakala zaman. Kaj takega se ne bi smelo dogajati, zato bi bilo potrebno, da uprava podjetja Slovenija-avto-promet v prihodnje prepreči take netočnosti. k. m. moglih prijavil sodišču. Izvedenci so na zaslišanju ugotovili, da je Markun izkazal v računu znatno večjo porabo materiala, kot je ta dejansko bila. Razen tega je izkazal tudi večjo režijo. Med režijo je Markun štel tudi davek na dohodek, čeravno davek na dohodek ni element režije in ga mora obrtnik plačati od svojega čistega zaslužka. Po mnenju Markuna gre 10% produktivnih plač za čiščenje in pospravljanje, čeprav je ugotovljeno, da ta postavka predstavlja le približno 2 % produktivnih plač. Tudi amortizacijo je prikazal Markun s 27 %, čeravno predstavlja samo okrog 10 •/• produktivnih plač, itd. Namesto skupnih 273 •/• režije na produktivno uro, kot to trdi obdoiženi Markun, je bi'lo ugotovljeno, da predstavlja njegova režija le 125 •/.. Po teh ugotovitvah bi smel znašati račun za opravljena dela največ 342.290 din, ne pa 527.385 dn. Markun se je zaradi goljufije zagovarjal na so-d'išču in bil obsojen zaradi poskusa goljutije na 6 mesecev zapora. Sodišče ni sledilo mnenju obdolženega Markuna, da sploh ne gre za goljufijo, ker je imela uprava Doma onemoglih možnost račun prekontrolirati in ga reklamirati.. »Pomota« v Marku-novem računu je prevelika, da bi mogel človek misliti, da gre za normalno odstopanje v cenah, kot posledici različne me-haniziranosti mizarskih obratov in drugih vplivov. Znatno višji račun brez dvoma kaže, da je hotel Markun na precej brezvesten način ogoljufati skupnost. Čeprav je še mlad samostojen obrtnik, se nikakor ne more izgovarjati, da predpisov ne pozna in da je pomotoma štel dohodnino med režijo. Od leta 1952 že pri/javlja svoje dohodke pristojni upravi za dohodke iin v tem času so ga že izkušnje na-umoile, če že ni bral predpisov. V. mojstra, to ne bo več presenečenje. Kljub edinemu porazu r zadnjem kolu, se je tudi Puc, ki ima na državnih prvenstvih že kar rezervirano mesto, plasiral za finalni turnir. Oba Gorenjca pa sta tudi edina Slovenca, ki sta si priborila to pravico. Za našo publiko to dejstvo sicer ni niti najmanj razveseljivo, dokazuje pa, da je trenutno v Sloveniji najmočnejši šah prav na Gorenjskem. V torek zvečer je bil slovesen zaključek turnirja in je vse udeležence sprejel tudi predsednik ObLO Kranj, Vinko Hafner, ki je po krajšem nagovoru dal za spomin vsakemu šahistu lepo knjigo Slavka Smoloja -Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi«. Končno stanje na tabeli je naslednje: Sofrevski 12, Cuderman 10, Puc in Lukič 9.5, Vukovič 9, Smailbegovič 8.5, Bulat ia Bertok 8, N:knlič, Smed^revao in Tot 7, Crepinšek 6, Bidev ia Bradvarevič 5.5, Tomšič 4 in Miličevič 3.5 točk. FaBo jesenice : francija 2 : S V ponedeljek -zvečer je bilo na Jesenicah prijateljsko srečanje namiznoteniških reprezentanc Jesenic in Francije. Zmagali so gostje z rezultatom 5:2. Za domačo ekipo sta bila uspešna le Teran, ki je premagal francoskega mladinskega prvaka Cherqui-a 2:1 (18:21, 21:11, 22:20) in Vidmar, ki je premagal večkratnega francoskega prvaka Hagenauerja z 2:1 (8:2l 21:13, 21:17). uspelo tekmovanje ADM Kranj je v nedeljo dopoldne izvedlo zelo uspelo tekmovanje združeno z lovom na lisico. Na tej vožnji je sodelovalo 58 članov društva z motornimi kolesi in avtomobili. 1» Kranja so se odpeljali na Bled, nato pa okoli jezera tekmovali v lovu na lisico, ki jo precej časa niso mogli najti. Sele v zadnji skupini je uspelo Jožetu Pokljukarju iz Kranja »ujeti« lisico pri Park hotelu, za kar jo dobil od društva 3000 din nagrade. s propagandno vožnjo so potem nadaljevali preko Radovljice nazaj v Kranj. —an kranjski planinci na Štajerskem V soboto in nedeljo je bil* skupina kranjskih planincev t gosteh pri PD Maribor in tako vrnila lanskoletni obisk mariborskih planincev v Kranju ia na Krvavcu. Kranjski in štajerski planinci so se v soboto sestali na Ribniški koči in si po uspelih razgovorih ogledali še Jezerski ia Crni vrh. V nedeljo pa so si ogledali novozgrajene naprav« na mariborski vzpenjati, ki je precej podobna bodoči žičnici na Krvavec. z njo so se tudi peljali na Pohorje, kjer so obiskali nekaj planinskih domor. Med drugim so si ogledali tudi več gospodarskih in turističnih zanimivosti Štajerske. —an gorenjski strelci V zimski sezoni Ze nekaj dni je od tega, kar so pričeli tudi gorenjski strelci s tekmovanji, ki so predvidena za zimsko sezono. oso Kranj je vseh 43 strelskih družin razdelil v conske lige, v kateria sedaj družine medsebojno tekmujejo. s tem načinom tekmovanja je vodstvo strelske organizacije hotelo doseči živahnejšo in množičnejšo dejavnost strelcev med zimo in kot kaže, bo v tem tudi uspelo. Istočasno pa bodo med tolikšnim številom strelcev našli tudi najboljše, ki bodo potem nastopili še na Okrajnem in republiškem prvenstvu. Consko tekmovanje bo trajal* dva meseca. Družine tekmujejo z zračnimi puškami serijske proizvodnje v četrtinskih serijah v stoječem položaju na nov* tarče, ki imajo le 32 milimetrov temnega polja. —an Kranj, 15. novembra 195T Glas Gorenjske 5 Druga premiera na Jesenicah Ob uprizoritvi Nušićeve komedije Komedija Žalujoči ostali ne spada med vrhnja dela Nušićeve komediograf i je, a se je vendar z uspehom uveljavila na srbskih pa tudi na slovenskih odrih. Manjka ji takšne soli, s kakršno je znal svoja satirična dela potresati Ivan Cankar ali tudi Nušič V Pokojniku, v Protekciji, v Gospe ministrici in še v nekaterih drugih delih; ostrina komike ne zbada v živo, limpak ostaja na neki dobrodušni površini ter čisto navadnim, majhnim ljudem snema maske, in tako po svoje spet duhovito zabava. Jeseniško gledališče se v svojem repertoarju zvesto drži načela, da je treba upoštevati tudi srbska in hrvatska dramska dela; vprašuje se celo, ali ne bi mogla imeti ta dela celo prednost pred deli z daljnega zahoda, katerih pretirano oboževanje že meji na nezdravo megalomanijo. Tako gledališče ostaja pri dokaj realni postavki, da najprej tisto, kar je domače, kar je našemu človeku blizu, potem pa tudi še nekaj klasike in moderne evropske umetnosti, ob kateri se vsekakor izostruje umetniški čut tako pri uprizoriteljih kot pri občinstvu. Ne gre tu za ne vem kakšno koncesijo publiki, pač pa samo za boj proti razvrednotenju domačih odrskih del. V smislu te repertoarne politike so prišli na oder -Žalujoči ostali«, komedija enega najboljših jugoslovanskih ko-mediografov. in iz istih repertoarno-političnih razlogov je v letošnjem okvirnem gledališkem načrtu našla svoje mesto mladinska igra Skok, Cmok in Bistrook, prevedena iz srbohrvaščine, ki bo predvidoma uprizorjena za novoletno jelko, ter Vojnovičev Ekvinokcij. Režiser Jože Tomažič je pravilno doumel duha Nušićeve komedije. Delo z razgibanim dejanjem in z živahno komiko v situaciji, tipih in besedi mu je dajalo dovolj možnosti za učinkovito posredovanje avtorjevega teksta, Se Več: živahnost v dogajanju je Tomažič večkrat prignal do takšne stopnje, ki ni bila več daleč od premalo disciplinirane mizanscene. Režiser je igral tudi vlogo Agatona, sreskega načelnika v pokoju; tu pa tam premalo preračunano na detajle in proti koncu nekoliko utrujeno, v splošnem pa rutinirano in vživeto. S svojo močno igralsko osebnostjo je potegnil večino igralcev za seboj ter jim kot osrednja vloga v komediji ves čas diktiral ton in tempo. Od ostalih igralcev sta spričo dosedanjih nastopov na tem odru presenetila Lado Ni-kolavčič kot občinski arhivar Proka z novo, posrečeno gestikulacijsko komiko, ter Ivica Koroščeva kot Prokina žena Gina; nekateri od nastopajočih pa so se morali boriti še z začetniškimi težavami, to zlasti Miran Lakota v vlogi izgubljenega študenta Mića ter Rina Brunova v vlogi pokojnikove nezakonske hčere Danice. V ostalih vlogah so nastopili še Stanka Geršakova kot Agatonova žena Simka, Alma Je-ramova kot vdova Savka, Franci Pogačnik kot kvartopirec Trifun, Jernej Pogačnik kot trgovec Tanasije, Rozka Pogačnikova kot Tanasijeva žena Vida, Vlado Rotar kot advokat. Okusno, nevsiljivo sceno je pripravil Jože Bedič. Uprizoritev komedije Žalujoči ostali je bil uspeh, kakršnih si gledališka publika v tem delu Gorenjske še želi. J. SlFRER ŽALUJOČI OSTALI Nušićevi -Žalujoči ostali« na odru MG - Jesenice 'filmi, kijilt qlcdaMio- »TUJEC ME JE POKLICAL« Mnenje, ki vse bolj in bolj prevladuje med ljubitelji filmske umetnosti, češ da so le barvni filmi, ki so morda posneti celo v kinemaskopskem ali vista-vision sistemu, nekaj vredni, jc docela zmotno. Bogate dolgoletne izkušnje nas uče, da temu ni tako. Film zaradi barv še ne more biti umetnina, lahko pa predstavlja večjo ali manjšo vrednost, če jc film barvno impresiven. Isto velja za razne sisteme v snemalni tehniki. Le-ti in pa bleščeče barve so pa pogosto tisti zunanji lesk, pod katerim se skriva ničevost zgodbe. Torej — ni vse zlato, kar se sveti! — Kako pa je s filmom »Tujec me jc poklical«? Brez kinemaskop-skih posnetkov in brez bleščečih barv — namesto tega črno-bela tehnika, in vendar so vrednote tega filma tolikšne, da se je vredno ob njih pomuditi. Gre namreč za omnibus štirih spretno zasnovanih in psihološko poglobljenih zgodb, ki zelo domiselno prepletajo gradnjo vsega filma. Prva in hkrati osrednja zgodba tvori okvir, v katerega so utesnjene ostale tri zgodbe, hkrati pa tvori osrednja zgodba tudi prolog in epilog filma. Nedvomno je film še celo zani- miv, prav zavoljo nenavadnega dramaturškega prijema. Film odlikuje tudi izborna igra renomiranih igralcev, med katerimi naj omenim Bette Dawis, ki jo v epizodni vlogi oblikovala čudovit lik mrtvoudne žene. Film pomeni lepo poživitev filmskega sporeda. SKRIVNOSTNA HlSA Kljub temu, da je med filmskimi producenti do nedavnega prevladovalo mnenje, da barvni filmi niso primerni za snemanje kriminalnih zgodb, so tokrat tudi Angleži sledili zgledu Hit-cockovih barvnih kriminalk in uspešno posneli v kinemaskopskem sistemu in barvni tehniki zgodbo o mednarodni tolpi ponarejevalcev denarja. Zgodba je * veliko mero verjetnosti dokaj spretno skonstruirana in po vzoru filmov tega žanra močno začinjena z razburljivimi prizori, silovitim porastom dogajanja in presenetljivim razpletom. Vsa pripoved pa je risana zgolj površinsko, brez večjih pronicanj v duševnost dogajanja. Film je zelo spretno grajen in kot tak tudi publiki ugaja — ne bi mu pa pripisovali kakšnih posebnih kvalitet. a« Bežni vtisi ob premieri drame Friedricha Wolfa KOTORSKI MORNARJI" Z dramo Friedricha Wolfa -Kotorski mornarji«, se je DPD Svoboda Kranj, v sredo, 6. novembra primerno oddolžila spominu na 40. obletnico Oktobrske revolucije, hkrati pa je s to prvo premiero položila trden temelj letošnji gledališki sezoni, ki utegne biti — kot obetata repertoar in ansambel — na zadovoljivi višini. Ob upoštevanju, da v tem primeru ne gre za neko vrhunsko uprizoritev poklicnega ansambla, temveč za požrtvovalno delo amaterske igralske družine, bo pričujoči zapisek zgolj sinteza bežnih vtisov z uprizoritve, nikakor pa ne strogo objektivna kritika. Uvodoma naj poudarim, da je drama -Kotorski mornarji« po zasnovi in po dramaturški gradnji dokaj zanimiva. Bržčas pa smo zgodbi še posebno naklonjeni zategadelj, ker pripoveduje o zgodovinskih dogodkih iz dni avstro-ogrskega gospodstva v naši deželi. Iz te VVolfove drame, pa tudi iz njegovih ostalih del, ne vejeta zgolj optimizem in neomajno zaupanje v revolucionarne ideje. Se več: avtor upodablja s klenim jezikom vzroke, spričo katerih so se nekateri upori izjalovili, tako da se nam ne predstavi le kot dosleden zapisovalec zgodovine, temveč kot bistroumen komentator zgodovinskih dejstev — v našem primeru neuspelega upora mornarjev v Boki Kotorski 1918. leta. Friedrich Wolf se je rodil 23. decembra 1888. leta v Neuwiedu na Reni. Po končani gimnaziji je študiral umetnostno zgodovino in medicino. Med študijem se je nekaj časa udinjal na neki ladji kot mornar, pozneje, med svetovno vojno pa je služboval kot oficir-zdravnik v mornarici. Ko je v Nemčiji zavladal fažizem, je pobegnil v Francijo, za tem v Švico in nazadnje v Sovjetsko zvezo. Umrl je 5. oktobra 1953. Iz vseh njegovih del veje napreden duh. Nase je opozoril javnost že s prvim delom -Das bist Du«, sledile so knjige: -Der arme Kondrat«, -Kreature«, -Kampf in Kohlepott«, »Zvankali« »Die Junges vem Mons« in druge. Po dramaturški plati so -Kotorski mornarji« zelo spretno in jasno napisano delo. V četrterrt in petem deja-~ nju porast dogajanja zaide v neko -tišino pred viharjem«, česar pa seveda ne smemo šteti drami v zlo. Takšne epizode, ki niso posebno razgibane, pa zahtevajo od igralcev kaj več kot brezhibno obvladanje teksta. To je bila tudi ena izmed poglavitnih pomanjkljivosti uprizoritve. Nekateri prizori so prav zavoljo slabega obvladanja teksta učinkovali medlo. Tudi izgovorjavi bi kazalo v bodoče posvetiti več pozornosti. Kaj pa režija? Vsekakor gre nemalo zaslug za uspeh uprizoritve režiserju Adu Klavori. Njegova režija je sproščena, dinamična, temperamentna, s smislom za situacijsko razporeditev, kar velja zlasti za skupinske nastope. Preveč eruptivni izbruhi ogorčenih mornarjev v nekaterih prizorih zaidejo morda v pretiravanje, ki sicer sproži pri gledalcih smeh, igri pa ni posebno v prid. Ne bilo bi napak, če bi režiser sugeriral nekaterim igralcem zmernejšo interpretacijo teksta na mestih, kjer je tekst namerno patetično stopnjevan. V takšnih primerih namreč grozi nevarnost, da se sprevržejo prizori v nič kaj prijetne -agitke«. Najti bi bilo treba ustrezno mero, da se izognemo privzdignjenosti, in da hkrati ostanemo zvesti avtorjevi zamisli. Zaključni prizor je zašel iz realnega poustvarjanja v simbolizem. Tudi razsvetljavi — zvočni efekti so bili impresivni — bi bilo treba posvečati v prihodnje več pozornosti. Z domiselnim osvetljevanjem posameznih scenskih elementov bi pridobila scena na plastičnosti, seveda v skladu z vzdušjem, ki ga vsiljuje razvoj dejanja. Tone Hotko, ki je tolmačil vlogo vodnika Raša (na katerega je tudi avtor gradil vso težo dogajanja), je bil sicer prepričljiv, dobrodušen in topel v podtonih, kazno pa je bilo, da mu ta vrsta vlog ne -leži«. — Tudi Milan Pavlin je zadovoljivo oblikoval vlogo poročnika. S svojim pretiranim vtepa-njem discipline v mornarje, je vzbujal podobo okostenelega simbola vojaške strumnosti, ki je bila tako značilna za avstro-ogrsko vojsko, hkrati pa je v skladu z avtorjevim konceptom, učinkoval groteskno. — Kurjač Joža Križ Mitje Valenčiča je bil sicer simpatična, markantna figura, tu in tam pa je s svojim karikiranjem zašel predaleč. — Rudolf Krulc je posredo- val prav simpatično -figuro« kapetana »fregate«. — Lojze Mam je dobil v mornarju Grabarju hvaležen lik, ki ga je sicer oblikoval zelo občuteno, vendar ga je čustveno poustvarjanje kaj rado zanašalo v patos. — Letalec Sto-navski ni posebno »ležal« Alojzu Založniku, vendar ne moremo zanikati, da s svojo igro ni prepričal. — V ostalih vlogah so nastopili še Drago Stefe — mornar Sišgorič, Miha Kladnik — mornar Kuddel Huck, Marjan Volk kot mornar Alojz Zapp, Lado Uršič kot tepničar Mate Bmičevič, Rado Ko-kalj — kurjač Trulec, Joža Grilc — praporščak Sesan in Marjan Prlnčič kot častnik. Sceno ja zamislil Saša Kump. Bila je preprosta in funkcionalna in kar je glavno, dovoljevala je nagle spremembe prizorišč. Kljub temu, da so se nekateri liki -lovili« še z začetniškimi težavami — več kot polovica igralcev je tokrat doživela svoj odrski krst, je uprizoritev kot celota učinkovala skladno in razgibano. Nedvomno pa sodijo -Kotorski mornarji«, zlasti če upoštevamo število nastopajočih, med najuspelejše uprizoritve kranjske -Svobode«. S. S. S slikarske razstave v Kranju r Miloš Mikeln P&i/neiAlci o filmu, DOBRO PROTI ZLEMU Čeprav ameriški film i»Točno opoldne« (režiser: Fred Zinneman v glavni vlogi: Gary Cooper) ni v vseh ozirih zgrajen točno po opisanih pravilih western filma, je v svoji moralni podobi naravnost klasični primerek te 'filmske zvrsti. Je obenem tudi visoko nad povprečnimi kavbojkami, vendar nam bo kljub temu lahko služil za primer. Vsebina tega filma se da povedati v kratkem stavku: šerif (ki ga igra Gary Cooper) sam pobije tolpo nevarnih zločincev, ki so prišli v njegovo mesto. To je v bistvu vsa vsebina tega filma. Ob tem, zakaj se šerif spusti v boj z banditi, pa se nam bo nazorno razjasnila moralna podoba western filmov, ki je obenem njihova glavna privlačnost. Šerifa nihče ne sili v boj z banditi, nasprotno: vse mesto ga prosi, naj se jim umakne in si reši življenje. Zakaj kljub temu ostane v mestu in se sipusti v neenak boj z njimi? V filmu odgovarja junak na to vprašanje takole: storil bo, kar mora storiti. Toda kaj je tisto, kar ga sili v boj, ki bi se mu mirno lahko izognil, zakaj to »mora storiti«? Vzrok je v splošni moralni podobi junakov Zilatega zapada. Preprosto bi ga mogli razlo- žiti takole: kot mora dobri bog zaradi svoje vsemogočnosti skrbeti za ptice na polju in za to, da se vsako pomlad razcvetijo vsi cvetni popki — tako mora junak »Zlatega zapada zaradi svoje moralne popolnosti uničiti vsako zlo, ki se pojavi v njegovi okolici. Ce dobri bog ne skrbi za ptičke na polju, začnejo ljudje dvomiti v njegovo vsemogočnost; če junak Zlatega zapada ne bi sprejel boja z zilom, kjerkoli se to pojavi, bi filmsko občinstvo začelo dvomiti v njegovo popolnost. Preprosti gledalec bi bil razočaran, če bi se dobri junak izognil boju z zločincem '(pa čeprav bi bil ta umik zanj in za vse druge koristen — kot kaže primer »Točno opoldne«). iZaradi svojih že prej opisanih lastnosti je junak z Zlatega zapada poklican, da brani pravico in uničuje zlo. To je tudi edini vzrok vse njegove dejavnosti. , V tej svoji ostri ločitvi med zlom in dobrim je western film zelo podoben pravljici in prav zaradi tega je tako privlačen, zlasti še za mlajše ljudi. Pa tudi starejši gledalec se kaj rad vsaj za dve uri preseli v svet, kjer dobro vedno zmaga in zlo vedno podleže. V western filmu najde gledalec popolnega človeka, vzvišenega predstavnika in nosilca svojih skritih teženj po popolnosti in nepremagljivosti. Zato ga taki filmi tudi vedno znova privlačijo. Western film v svoji industrijski obliki ni umetnost. Dostikrat pravijo, da je škodljiv, zlasti za mladino, ampak le redkokdaj povedo, zakaj. Mislim, da nerodno besedo »škodljivost« pri nas vse prevečkrat uporabljamo brez prave osnove. Western film ni škodljiv zaradi same iluzije, na kateri je zgrajen, temveč zaradi nezdravih poganjkov, ki pa jih požene vsaka, še tako zdrava rastlina. Kot je med stotinami romanov, ki vsako leto prihajajo na svetovni knjižni trg, le malo zares dobrih, tako je tudi med stotinami filmov le malo resničnih umetnin. Kot za vse druge zvrsti, velja to tudi za western film, ki je zaradi serijske izdelave še bolj izpostavljen nevarnosti šunda in kiča. Vsako leto izdelajo v Ameriki na desetine filmov z Zlatega zapada. Med njimi je mogoče vsako leto eden, ki mu lahko rečemo, da je umetniški film. Vendar pri vseb drugih vzrok za njihovo nizko kvaliteto ni v moralni strukturi samega western filma — kot skušajo včasih prikazati — temveč v umetniški imnpotenci njihovih avtorjev. Dobri v/estern film je zgrajen na osnovah, ki so presenetljivo podobne etičnim principom klasične pravljice. Zato rohnenja zoper western film ne moremo posploševati, čeprav, kot pravijo, izjeme potrjujejo pravilo. DORE KLEMENClC — MAJ — (Iz zbirke »PO SLEDOVIH NOB«) POSTNA BUKEV V ZADLAZU — ZABCAH NAD TOLMINOM. V VDOLBINI DREVESA SO PUŠČALI KURIRJI POSTO ZA TEHNIKO »KRN« O INDIVIDUALNOSTI OBLAČENJA Različni tipi - različne obleke Moda je umetnost olepševanja, zato je važno, da znamo poudarili prednosti in zabrisati nedostatke vsake postave. Glede oblačeroja delimo ženske v Jtiri izrazite tipe: v nežen tip mladega dekleta, v športni tip, v izrazito ženski tip iin v tip žene — manekenke. Mladi deklici oz. tipu nežnega dekleta skoraj vse dobro pristoji. Tanki, lahki materiali, mehko volneno blago in tople barve, ki jih laniko poživimo z barvno jasnejšimi detajli (šal, kapa itd.). Samo strogi kroji in »moški« deseni so preveliko nasprotje in temu tipu žena ne pristojajo dobro. Športni tip, ki je v nasprotju z ženskim, deluje sveže, njegova značilnost so predvsem odločne, trde kretnje, ne pa čo- Z zairiijili si pomagamo iz zagate V stanovanjih se sčasoma nabere vrsta predmetov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo hraniti v omarah. Ce ipa so ti predmeti raztreseni po stanovanju (na tleh, na omarah in podobno), pokvarijo vtis urejenosti in estetske podobe stanovanjskih prostorov. Najceneje in najbolj praktično rešimo to s policami in zavesami. Za zagrinjala izberemo v trgovini vzorčasto pralno blago, ki naj bo v skladu z ostalo opremo, z barvo in vzorcem okenskih zaves, posteljnih pregrinjal itd. Zagrinjala nam lahko na-domeščaijo manjkajoče dele pohištva. 'Z dvema nizkima policama si na primer lahko uredimo prav prijeten dnevni kotiček, kot vidite to na skici. Marsikje gospodinje tudi ne vedo, kam z metlami, kovčki in drugo šaro. Vse to lahko spravimo za zaveso, s katero na primer v predsobi podaljšamo omaro za obleko. Nekaj podobnega prikazuje skica. Police, zagrnjene z zavesami, bodo prav prišle tudi otrokom za shranjevanje igrač in šolskih potrebščin. Uporaba zagrirajal je torej kaj raznovrstna in praktična, stanovanje pa s tem v estetskem pogledu prav nič ne izgubi. Marsikdaj mu šele dobro izbrane zavese dšjo vtis večje domačnosti in prikupnosti. kata in krepka postava. Ženskam športnega tipa dobro pristojajo puloverji, pletene obleke, moški kostumi, pisane kape itd. Seveda športni slog oblačenja ne predvideva samo najenostavnejših krojev. Ženski, materinski tip predstavljajo nekoliko polnejše postave. Temu tipu pristojajo obleke, ki jih zapenjamo od vratnega reza do roba krila, ob telesu drseči kroj, tunike, ravna krila, drobnejši šivi. Tipu manekenke pristojajo vsi kroji. Ženske, ki jih ni moč opredeliti po tipu, naj si pomagajo s tem, da s krojem, barvo in materialom popravijo in dopolnijo svojo zunanjost. Pri izbiri blaga moramo biti prav tako previdne kot pri izbiri kroja. Vzporedno z vrsto tkanine moramo upoštevati tudi njeno barvo, ki mora prav tako pristojati tipu žene, materialu in kroju obleke. Modne malenkosti lahko dopolnjujejo harmonijo obleke ali pa jo razbijajo. Ženske bi lahko delili v dve skupini: v take, ki so vedno skladno oblečene, in v one, ki si dovolijo majhne posebnosti, vpad-ljivosti, ki pa so izbrane s posebnim okusom in so zato tudi privlačne. Takega načina oblačenja ni moč posnemati, ker ima pač osebno noto. Ce hočemo doseči kulturo v načinu oblačenja, smemo izbrati samo tiste vrste blaga, barve, kroje in vsa drobna dopolnila, ki nam pristojajo. Obstoja tudi nekakšna idealna obleka, ki jo lahko nosimo ob vsakem dnevnem času in ob vsaki priliki ter pristaja vsakemu tipu žene. To je predvsem enostavna volnena, dobro ukrojena obleka nevpadlijve barve, sešita iz kvalitetnega blaga in dopolnjena s kakim osebnim okraskom. V takšni obleki bomo videti zmeraj moderne in negovane. Tej obleki sorodna je dvodelna obleka oziroma kostum. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«. Odlomek iz predavanja g. Marie Luise Lange, ki je v okviru seminarja FAO za ekonomiko v gospodinjstvu v Zemunu govorila o individualnosti oblačenja.) M ODA ZA PLES Blnza iz organdija ali nvlona, kakršno si lahko omislijo zlasti mlada dekleta. RECEPTI JEDILNIK Zelje z rižem Sirovi svaljki Kompot Zelje z rižem: Zelje zreži na rezance. 'Na masti prepraži dobro sesekljano čebulo, na kocke zrezano slanino, dodaj zelje, lahko tudi nekoliko drobno zrezane svinine in duši, da postane meso in zelje na pol mehko. Nato dodaj 15 dkg riža, zalij z juho in vodo in duši še pol ure. Jed mora biti gosta. Sirovi svaljki: Va kg skute, zmešaj s tremi dkg masla, osoli, dodaj 2 jajci, 15 dkg moke in 5 dkg pšeničnega zdrcba. Oblikuj svaljke in kuhaj četrt ure v slanem kropu. Kuhane zabeli s prepraženimi drobtinaimi, potresi s sladkorjem in postavi s kompotom na mizo. PRAKTIČNI NASVETI Suhi krompirjevi (flupki b'n vnuhe .pomaračne lupine so izvrstno sredstvo za podkurjenje. Na krvne madeže na papirju kanemo malo klorove vode, ki jo takoj nato odstranimo s čisto krpo. To ponavljamo, dokler madež ne izgine s papirja. Ostanke ožetih, obribanih oziroma olupljenih limon uporabljamo v kuhinji kot čistilno sredstvo. Ce jih dodajamo vodi za pomivanje, se bo porcelan lepše svetil, s črne posode bomo laže odstranili maščobo in saje, pregnale pa bomo tudi neprijeten duh, ki se širi pri pomivanju posode. Z ostanki limone lepo očistimo vodovodne školjke in pomivalne sklede. Aluminijasta posoda bo kot nova« če jo odrgnemo z limono. Izginile bodo lise, ki se rade napravijo na aluminiju pri kuhanju nekaterih jedi. Madeže, ki nastanejo od olja za mazanje šivalnega stroja, potresemo s koruznim škrobom ali s smukcem. Cez nekaj časa namazano mesto zbrišemo ali skrtačimo. Masten madež na klobučevini odstranimo z mešanico alkohola in salmiaka (1:1), ki smo ji dodali malo kuhinjske soli. Cez nekaj ur klobučevino skrtačimo. Ce se nam mast polije po podu, polijemo madež takoj z mrzlo vodo, da se mast strdi in se zato ne more vpiti v les. Mušje sledove na pohištvu odstranimo z mešanico salmiaka in špirita (1:1), ki smo ji dodali malo vodikovega superoksida. Nato madeže -umijemo z mlačno vodo. Očala ne bodo motna, če jih narahlo namažemo z glicerinom in previdno obrišemo z jelenovo kožico ali staro rokavico. Mokre lesene okenske zastore najprej osušimo in šele potem dvignemo. Tako jih dlje ohranimo. li/V I -4>2>-«r . ,(,L,r Jože Vari: RAKLJEV SPLAV Pod velikim razglednim hrastom na robu Kokre se je zbrala pisana druščina otrok. Čakali so Ivota, ki pa ga do zdaj še ni bilo. -Najbrže ga je mama poslala z zavitkom zlikanega perila k Dudiču,« je dejal Jože, ki je za Ivo-tova pota najbolje vedel. -Nekdo prihaja,« je tedaj zavpil oglednik, ki je okobaljen čepel na veliki veji vrh hrasta. Prav tedaj se je izza dreves prikazal Jure, Rakljev sel. V roki je držal velik zvit papir, ki ga je pod razglednim hrastom razgrnil. Iz žepa je privlekel kladivo in dolge žeblje ter začel svečano pribijati papir na hrast. -Zakaj pp pribijaš na naš hrast tale papir?« ga je vprašal Stanko. -Čakaj, ti bo že Ivo posvetil, tebi in tvojemu gospodarju Rakiju!« -Seveda bo, kadar bo! Zdaj pa vem, da ne bo hud zaradi tega, če vas obvestimo o tem važnem dogodku!« To rekoč je pokazal na papir in ga pritrdil še z zadnjim žebljem. -Na, le preberi, ti in tvoja druščina!« Mali, ki še niso znali brati, so le radovedno gledali zavite črke vsemogočih barv: rdeče, zelene, rumene in modre, vmes pa je lepšala lepak kaka prav imenitna packa. Kar je bilo večjih, so pa brž pristopili k lepaku in brali: PAZitE!!! dANs POPoUdnE boM POKazoU U koKr U voD moi SPLau ob StiRH se BoM VoZU. 1 dinaR StaNE VOžnA RAkELj T -♦Kdaj pa je naredil splav?« je hotel vprašati Jože Jureta, toda ta je že iz- Čarobni kompas (Nadaljevanje in konec) Zopet se je okoli njih vse zavrtelo in znašli so se v velikem neprehodnem gozdu. Iz daljave so prihajali glasovi. Zagledali so šotore, okoli njih pa so plesali z divjim kričanjem 1 j '.ulje z živopisanimi porjanicami na glavah. Največji jih je zagledal in jim stekel nasproti. »Dan, zvezda Minka,« je dejal in trčil s čelom ob Minkin klobuk. »Moja vLgvam vas pričakuje.« »Dan, Zlati blisk,« je odvrnila Minka. »Toda mudi se nam. Pozdravi svojo vigvam.« Zavrtela je škatlico in so se znašli zopet na Smarjetni gori. »Za danes bo dovolj.« Tomažek pa je začutil kako mu usta lezejo v širok smehljaj. »Tako dobro se počutim,« teta Minka!« je vzkliknil. Krenili so proti domu in Tomažek je lepo vzdigoval noge, da se podplati ne bi preveč obrabili. M. S. ginil in prepustil druščino premišljevanju. Prav tedaj pa je prišel Ivo. -Ali vidiš?« so naši junaki dejali Ivotu. -Rakelj je naredil splav in se bo danes popoldne vozil po Kokri. Ali bomo šli gledat?« Ivo se je zaničljivo nasmehnil, ko jc z očmi preletel lepak. -Hm, če se bo tako vozil po vodi, kakor je vozil s črnilom po papirju, potem bo že imenitno šlo. Se vidi, da Rakelj ničesar drugega ne zna, kakor hvaliti se. Sli bomo, čeprav vem, da iz tega ne bo nič. Poglejte, saj še pisati ne zna. Zakaj pa sam ni prišel semkaj? Gotovo je spet njegov pomočnik Jure prinesel tole packarijo semkaj, kajne? No, pa saj je vseeno. Bomo že popoldne videli, kaj neki bo.« Rakelj je bil res nekaj čisto posebnega. Ce je le mogel, je naredil kakšno vragolijo, ki pa kokrškim prebivalcem ni bila v čast. Ce je ležalo pod drevesom razdrto ptičje gnezdeče, je to gotovo naredil Rakelj in če so perice v Kokri lovile perilo po vodi, sta imela spet Rakelj in njegov pomočnik Jure prste vmes. In kako se je potem s takimi junaštvi postavljal. Seveda ga od kokrških otrok res nihče ni maral. Kadar je med njihovo igro prišel Rakelj, je igra zamrla, petje utihnilo in otroci so se porazgubili. Zato so prav zdaj še z večjo radovednostjo mislili na Rakljev splav. Rakelj pa je tačas podiral v Kokri mlada drevesca. Jure mu jih je pomagal nositi k vodi, kjer sta jih oklestila in vezala s srobotom skupaj. Med posameznimi debli je bilo kar mnogo prostora, toda tega si Rakelj ni gnal k srcu. Vedel je, da les plava, če ga vržeš v vodo in to jo bilo za njčga dovolj. Odsekal je še veliko gabrovo vejo, ki naj bi mu služila za drog, s katerim bo potiskal splav po Kokri in splav jc bil gotov. (Konec prihodnjič) CM zatona s&nea Mama, kam se je pa sonce skrilo? Daleč šlo je za gorć. Ko pa gore bi ne bilo? Za poljano bi zašlo. A da ni poljane zlate? Bilo širno bi morje. Mar so v morju tudi trate? Tam so, sinek, le vode. V vodi sonce bi utonilo? Ne bi! Slo bi preko nje. Kam bi pa potem zavilo? Spet nad polje in gore. Kdaj bo pot le-ta končana? Ko nam vzide iznad trat. Jaz počakam ga zarana. Daj, zato pohiti spat! Macarol Miloš Z25 SMKII SREČA Pepe: -Ti imaš pa srečo, JanCz!« Janez: -Zakaj?« Pepe: -Ti imaš gripo sedaj med šolskim letom, jaz sem jo pa že imel med počitnicami!« TUDI RES Pri prirodopisu povpraša profesor dijaka: -Serajnik, s čim nam koristijo gosi?« Serajnik: »Z mesom in mastjo.« Profesor: -Dobro, in s čim še?« Serajnik molči in še molči. Profesor mu pomaga: »No, kaj pa imaš v postelji?« Serajnik: -Bolhe, prosim.« HINAVŠCINA »Kaj je hinavščina, Tonček?« -Prosim,... če gre učenec v šolo z veselim obrazom.« : Ml i 'H * r r r •■ r i" r - Poiščite imena narisanih predmetov in jih vpišite v polja s številkami pod njimi. Nato prenesite črke s pomočjo številk v spodnji lik in dobili boste tri imena naših gora, v označenih poljih pa še četrto. □ 16 12 s 43 44 v« □ iS b > 3 <* 11 S n 11 40 ao 1$ Marko in Marjanca bi rada splezala na to skalo. Pomagajte jima najti pravo vrv, po kateri bosta varno splezala na vrh! Začnite pa seveda od spodaj. 6882 29 Kranj, 15. novembra 1957 KAMEN spotike Na vrhu klanca na Gašteju v Kranju, kjer se od slavno ce-ato proti Ljubljani odcepi pot ▼ škof jo Loko, so na ovinku že meseca julija začeli kopati rov za kanalizacijo. Toda minilo je že 4 mesece in kot kaže tudi naša slika, ni še nič narejenega. Vse kar je, je precejšen kup izkopane zemlje in kamenja, ki zdaj sam počasi zasipa izkopano jamo. 2e dva meseca pa ni bilo nobenega blizu, ki bi nadaljeval z delom. Ne bi bilo prav, če bodo odgovorni čakali, da bo preje minila tudi zima, kot pa bi oni končali z začetim delom. Razen tega pa jc ta kup tudi ovira prometu in prav gotovo noben okras. goren e bodice A Pojma nimate, kakšnega hudiča mi je zamesil tisti A. V. z Bleda, ki je pretekli teden v rubriki »Bralci + redakcija« na vse pretege in v eni sapi hvalil mojo Marjano, hkrati pa povpraševal, ali je lepa, mlada, velika tali majhna. Se celč željo je izrazil, da bi objavili njeno sliko. Da bi jo videli, mojo Marjano, kako se je napihnila, ko je prebrala tisto pisanje o njej. Tako poštirkamo hodi okrog, kakor se spodobi le za najbolj' popularno žensko v Kranju. Pa tudi to vam bom zaupal, da je medtem obiskala tudi fotografa. Mejdun, kar mrzlo me sprele-tava, če se spomnim, kako jo bo lepega dne s fotografijo v roki prisekala domov in zahtevala, da to fotografijo na neko sorto spravim v cajtenge. — Tisto natolcevanje, ki ga je moj kolega napisal tov. A. V. kot odgovor v rubriki »Bralci -f redakcija«, češ da sem na Marjano ljubosumen in da prav zato 'ne bomo objavili slike, pa le ne drži. Če si bo Marjana vtepla v 'glavo, da mora biti v cajtengah njena slika, bo to tudi obveljalo. — Kakšna je moja Marjana? Menda mi ne bo zamerila, če jo bom na kratko opisal: Ali je lepa? Hm, meni je všeč, če bi pa drugače napisal, bi pa spet kuhinjo ribal. Ali je mlada? Seveda je mlada, kajti ženska ni nikoli stara. Ce je Ižensfca stara, se mora reči, da mi več čisto mlada. Ali je velika ali majhna? Sicer je bolj nizko nasajena — Iskra tka — prej je majhna kot velika. Zdaj pa še malo bodic v stilu. ALI ZE VES, A • • ■ da Bo mulci iz Trboj napovedali ftekmovanj e sovrstnikom s Kokrice in Hrast j a. Glavna disciplina tega tekmovanja je: 'kdo bo ušpičil več lumparij. Ker trbojski mulci nočejo imeti posla z razbijanjem prometnih znamenj, so se spravili nad kolesarje. Le-tem nastavlja jo po cesti risalne žebljičke. Zadnjič je prav flet.no pokalo: pif, pif, pif! tako da sem mislil, da so to radijski signali s satelita. A ■ • • da so se tudi mulci iz Hraš pri Smledniku z vso zagrizenostjo udeležili omenjenega tekmovanja. Spravili so se namreč nad kolporterja in mu, medtem ko je stopil v neko hišo, sunili iz torbe nekaj časopisov. — Pa recite, da mulci iz Hraš radi ne berejo . . . A • ■ • da je vodiški pek pred kratkim zamesil v kruih tako veliko gosenico, da je tovariša Ber-ganta, ki je to gosenico odkril, skorajda prizadelo. A • • • da je zabeležila zadnja nedeljska predstava drame »Mati« v Mestnem gledališču na Jesenicah le okrog 60 ljudi. — Jeseničani, slabo cenite napore vaših igralcev — amaterjev! A • • • da mora visak obiskovalec restavracije »Iskra« v Kranju plačati vstopnino, če le za hip pomoli nos skozi špranjo v vratih. Seveda je to le tedaj, kadar v restavraciji muziciraj o za ples. Vstopnino plačaš tudi v primeru, če so vsi stoli zasedeni, pa tudi takrat, če .spiješ pri šanku le kozarček žganja in takoj odideš naprej. Pa še drugič kaj. Vas pozdravlja Vaš Bodičar. Kako gradijo prvo žičnico na Gorenjskem POIZKIIŠAIJA V VA60NERU ZA PESEK Žičnica na Krvavec bo začela obratovati verjetno sredi prihodnjega leta - 2500 metrov v 17 minutah - Boj za potok s prezahtevnim imenom ŽIČNICA NA KRVAVEC! Prva žičnica na Gorenjskem! Koliko je bilo o njej že razprav in ugibanj. Mislilo se je že, da — kot pri mnogih projektih doslej — tudi iz te moke ne bo kruha. Potem pa je prevzel pobudo podjeten investitor — SAP - Turistbiro iz Ljubljane. Gradnja se je začela. Julija letoi3 so zapele sekire in kmalu so od Reke do Gospince izkrčili 14 metrov široko poseko. Žičnica bo zgrajena do zime, so začeli napovedovati najbolj neučakani. Potem se je rok pomaknil v začetek prihodnjega leta. Nato še nekoliko dlje. Zanimalo nas je, kaj je resnice v vseh teh govoricah, kako daleč je že zrasel naš žični prvenec, kdaj se bomo prvič peljali na Krvavec. Zato si je naš reporter pretekli teden ogledal gradnjo kar na kraju samem. —o— PRI DVORJANSKI GOSTILNI se poti ločita. Desna se v dveh ovinkih spusti v Cerklje, leva pa se počasi vzpne skozi Dvorje in Grad do Reke. Na Reki gradijo spodnjo postajo za žičnico. Pot do tja je sicer še ozka, a vendar že mnogo boljša kot je bila, saj je še nedavno tega peljal tod mimo do Možjance in naprej do Preddvora navaden kolovoz. Danes se lahko že pripelješ do podnožja žičnice z avtomobilom. Spomladi bodo s sredstvi OLO Kranj cesto še razširili. Tudi od Reke naprej bo kranjsko Gozdno gospodarstvo popravilo pot in jo usposobilo za avtomobilski promet. Postaja za žičnico je že pod streho. Bo lesena, le blagajna in mehanična delavnica bosta zidani. (Prav taka bo tudi postaja na Gospinci, torej končna postaja.) Do »likofa« ne manjka dosti več kot dva tedna. »SPREGEL« SEM MOPED in radovedno ogledoval stavbo., »Bo šlo?« sem povprašal delavca, ki je vztrajno odrival breg od hiše. -Zakaj, ne?« je za trenutek obstal. Potem je verjetno pomislil, da sem nekdo od tistih, ki ne morejo razumeti, zakaj žičnica že ne teče. Zato je pristavil: »Ja, veste, nekoliko počasneje že gre, kot smo mislili. Prepozno smo začeli. Bil je že julij. Potem pa smo morali še mesec dni počivati. Ko smo začeli betonirati nosilce, je prišla inšpekcija in ustavila delo, ker baje načrti še niso bili potrjeni. Sedaj pa čakamo vsak dan mraz in sneg. V takem se ne da cementirati; vsaj dobro ne. Zato se je delo pri trinajstem podstavku ustavilo in bo tam počakalo pomladi.« Spodnja postaja žičnice na Reki. V ozadju nov transformator, ki bo napajal žičnico s potrebno električno energijo »Potemtakem žičnica ne bo stekla spomladi?« »Ja, to pa res ne vem. Gospod inženir so rekli, da mora.-h »Pa više gori še kdo dela?-« sem pokazal po poseki. »Nekaj jih je: strojnik za tovorno žičnico na Legarju, pa električarji in nekaj delavcev, ki prestavljajo električni vod na Krvavec, ker bi bil sicer žičnici v napoto.« Povedal sem, da jih mislim obiskati in ga povprašal za pot, pa tudi to nisem pozabil vprašati, koliko bom za to pot potreboval. Sel sem namreč prvič na Krvavec. Brž je uganil, da mi do hoje kdove koliko ni, zato je predlagal: »Pa bi se peljali!« Nisem si dal dvakrat reči, čeprav si vožnje še nisem znal prav predstaviti. Možakar je poklical Matevža in me spoznal z nekoliko starejšim delavcem, Matevžem Pogačarjem, ki očitno skrbi za telefonsko zvezo med postajo in strojnico pomožne žičnice na 1300 metrov oddaljenem Legarju. »Pokliči no Ludvika, da bo potegnil tegale gospoda,-« mu je predlagal. In Matevž si ni pustil dvakrat reči. Le mene je pogledal in povprašal: »Pa se ne boste bali?« Dejal sem, da se ne bom. —o— SEDEL SEM V MAJHNEM sumljivo zibajočem se vagončku, v katerem običajno prevažajo pesek. Se sedaj je bil ves od peska. Ne bi rekel, da se nisem bal. Vagonček se je počasi dvigal. Vsakih nekaj metrov je obstal, se pozibal in nato spet nadaljeval pot. Ob vsakem oporniku je sumljivo zaškripal. Žica pomožne žičnice je speljana približno tako kot bo tekla žica osebne žičnice. Od zemlje je oddaljena od 3 pa do preko 20 metrov. Večkrat pa je vtis globine še večji, kajti pobočje se ponekod strmo spušča v dolino. Ko bo sumljivo škripajoči vagonček zamenjala udobna zaprta kabina, bo občutek varnosti seveda večji. In vožnja bo res očarljiva, saj se bo počasi pred človekom, ki bo hitel vse više, razgrinjala čudovita panorama spodnje Gorenjske, tja do Ljubljane. Pot do Logarja se je vlekla kot ponedeljkovo dopoldne. 20 minut sem že visel med nebom in zemljo, ko sem končno le zagledal, kako se žica zgublja v majhni zasilni baraki, v kateri je strojnica. Kar odleglo mi je. Potniki bodo novo žičnico verjetno zapuščali z obratnimi občutki. Slabih 17 minut vožnje do Gospince jim bo prehitro minilo. ŽIČNICA BO DOLGA približno 2450 metrov. Od Legarja do Gospince je torej še približno 1100 metrov. Na tem odseku so končana šele zemeljska dela. Stojijo tudi koze za pomožno žičnico. Sele ko bo ta stekla, bo mogoče začeti s cementiranjem ostalih 10 nosilcev in tudi zgornjo postajo bodo lahko šele tedaj začeli graditi. To pa ne bo tako kmalu, kot napovedujejo največji optimisti. Simpatični strojnik s pomožne žičnice Ludvik Balaško, ki je — kot ste verjetno že iz priimka razbrali — Prekmurec, meni, da »se pred jesenjo ne bomo vozili«. »Veste, prepozno smo začeli,« pravi. »Če bi zastavili v maju, bi sedaj žičnica že tekla. Tako pa je precej odvisno od zime. Če bo mila in bomo lahko začeli z delom že v marcu, bo konec maja morda res žičnica že začela poizkusno obratovati. Če pa bo zima ostra in dolga, bomo sredi aprila komaj spet lahko začeli z delom.« Delo že sedaj — čeprav je za tako pozno jesen vreme še precej ugodno — peša. Poleti in zgodaj jeseni so delavci delali tudi po 300 ur na mesec. Delalo jih je po 30. Sedaj pa jih je le še 15, pa še ti večkrat — ne po lastni krivdi — niso koristno zaposleni niti rednih 208 ur. Pravijo, da čakajo prvega snega, potem pa bodo za letos končali. Kaže, da ne bi bilo kdove kako napak, če bi delo za letos zaključili še pred snegom. Mehanizem, ki ni v polnem pogonu, ne more zagotoviti učinka, ki bi bil v sorazmerju z zmanjšano zmogljivostjo. Ne da bi se spuščal v oceno, kateri rok za dograditev je najrealnejši, vendarle mislim, da tudi tu velja preizkušeno reklo, da se z glavo skozi zid ne da. Delavci tudi nimajo ustreznih prenočišč za tako pozen jesenski čas. Vsi, ki delajo na poseki — torej strojnik in pa tisti, ki pri Gospinci prestavljajo električni vod — je jih menda še pet — spijo v kleti bivše domačije na Davovcu, ki so jo Nemci med vojno požgali. Spijo na skupnem, za silo urejenem ležišču, »po goščarsko«, kot pravijo. Dokler je bilo vreme ugodno, so spali na svislih v senu. Sedaj je tam premraz; v kleti pa je zatohlo . . . OD LEGARJA DO GOSPINCE sem pešačil. Pot pelje ob poseki. Hodim in razmišljam: kdo bo še hodil tod, ko bo stekla žičnica? Malokdo! Pot bosta počasi prekrila trava in gorski mah. Nisem navdušen planinec, a se mi ob tej misli vendarle stoži po nečem, kar odhaja. Idiličen mir se umika dosežkom civilizacije. A kaj prinaša civilizacija? To je danes, žal, še velika uganka! Ni treba biti zatorej skeptik, pa si lahko vendarle nezaupljiv do njenih blagodati. a kaj pomaga bežati od civilizacije? Če bežiš, bežiš lahko samo nazaj, v propad. Vsakdo, ki je hotel nazaj, je propadel! Danes jih sicer ni več mnogo, ki hrepenijo po »starih dobrih časih«. a vendarle še vsi s strahom pričakujemo jutrišnji dan. Mar tudi napredek nosi v sebi propad? Je civilizacija zamenjala barbarstvo zato, da bi ga obnovila na višji ravni? Ni torej nazadnjak vsakdo, ki civilizaciji ne zaupa, ki hrepeneče obuja spomine na čase, ko so ljudi ubijali še z navadnimi bombami! Matevž Pogačar, naroča za »gospoda«, ki bi se rad peljal do Legarja, prevozno sredstvo Dobro, a kaj ima s tem opraviti žičnica? Proč z asociacijami! Mnogim ljudem bo prav žičnica omogočila, da se bodo naužili gorskih lepot. Na tisoče izletnikov bo prihajalo sem gor na Gospinco in potem naprej na vrh Krvavca, na Kalški greben, na Veliki Zvoh, na vrh Korena in še dlje. Smučarji bodo šele tedaj lahko dodobra izkoristili vse idealne smuške terene tod okoli. Na Gospinci bo zraslo pravcato mesto — novo turistično središče. V koči na Krvavcu je televizijski oddajnik. Preko njega se je slovenska televizija povezala s svetom že sedaj, ko je še v povojih. In morda bo nekoč, ko bo Krvavec že pomembno turistično središče, slovenska televizija pa že močno politično in kulturno izobraževalno sredstvo, prav tu konferenca o televizijskem sodelovanju vseh evropskih držav. Angleži bodo tu, pa Rusi, Francozi in drugi. Vsi bodo vzajemno delali in vsi se bodo trudili, da bi vsak po svojih močeh prispeval k napredku televizijske tehnike. Nič več ne bo ljubosumnega tekmovanja, nobenih skrivnosti, nobenih zahrbtnih misli! Takrat bo vsak napredek imel prizvok nečesa lepega, kot je lep pogled s planine v svežem jutru. V dolino sem se spustil peš. Sklenil sem, da se popeljem, ko bo zgrajena osebna žičnica. Dotlej le bolj zaupam svojim nogam. V dolini me je prestregel Matevž. Povprašal me je, kako sem se kaj počutil med vožnjo. »Kar dobro, tovariš Pogačar. Malo se je sicer vsa stvar zibala, a kot vidite ni bilo hudega.« »Ja, veste, tale vagonček res ni kdove kako dober,« mi je odvrnil Matevž. »Imeli smo nekaj boljših, pa so se doslej že vsi razbili, ker so zdrsnili z žice.« —o— V PODNOŽJU KRVAVCA izvira potok s precej zahtevnim imenom — Reka. Po njem je dobila ime vsa dolina. Reka že od 1924. leta poganja majhno električno centralo v Gradu. Ob izviru potoka pa so pravkar v teku dela za njegovo zajezitev. Komunalno podjetje iz Domžal želi od tod dobiti pitno vodo za svojo občino. To pa seveda Cerkljancem ni všeč, kajti boje se, da jim Mengšani in Domžal-čani ne bodo popili vse vode, ki jim sedaj žene hidrocentralo. Imeti hidrocentralo v občini je pa seveda imenitno in potrebno, saj je vendar elektrifikacija osnova socializma. »Kaj pa bo tole tu,« sem povprašal kmeta, ki sem ga srečal na poti. »Za vodovod delajo,« mi je pojasnil. Potem pa je, ne da bi ga vprašal, nadaljeval: »Pa ne vem, zakaj prav tukaj. Tu je sama skala in jih bo napeljava hudo drago prišla.« Potem je pomenljivo pogledal, se nasmehnil in pripomnil: »No ja, denar imajo! Sedem milijonov. In sedaj jih je treba zapraviti. Toliko časa bodo brskali, da denarja ne bo več, potem bodo pa šli, Saj je bilo s tistim našim letališčem tudi tako. V začetku se je hudo mudilo, sedaj bo pa govedu s cerkljanske ekonomije za pašnik.« Nisem mu vedel odgovoriti. —o— Z žičnico zagotovo ne bo tako. Čeprav se je gradnja zavlekla bolj, kot so pričakovali tisti, ki bi že včeraj radi tisto, česar so se danes domislili. Prihodnje leto bo stekla. Težko je sicer napovedati točen datum. Vsaj tako težko, kot je težavno delo pri njeni graditvi. »So kraji, kjer človek težko stoji, kaj da bi mogel še pošteno delati,« je dejal nek- delavec. In ima prav. ABC Takle je pogled iz vagončka pri tretjem oporniku r Birokracija v delu šolskega odbora Glasbena ' šola na Jesenicah imia izia seboj že večletno delo in se je organizacijsko že utrdila. Tako utrdila, da je letošnje šolsko leto začela kar [brez predhodne sej« šolskega odbora. Vprašanje je, ali je tak odnos vodstva šole do organa družbenega upravljanja pravilen in ali tudi Izdaji, ko je delo v šoli steklo, šolski odbor res nima drugega dela kakor razpravljati o prošnjaih za brezplačno šolanje? In dalje: izakaj je bil član odbora, |k'i je načel vsakdanjo problematiko šole, poklican na »privatni raizgovor«? Da bi mu vzeli pcguim ali da bi ga prepričali o nekoristnosti razprav na sejah šolskega odbora? Sola je v letošnji pomladi dobila učiteljico za ^solo petje. Tovarišiea je bila tako požrtvovalna, da je želela nadomestiti zamujeno snov z delom v počitnicah, toda šola ji ni žigosala legitimacije za kupovanje mesečnih vozovnic in tovarišiea se je morala pripeljati iz Ljubi Jane vsakokrat s celo karto. Dijaki so morali zaradi tega plačevati mesečno 2.000 dinarjev ukovinc. Prosvetna društva i'n Svobode občine Jesenice se 'sprašujejo, kakšen namen ima pouk v glasbeni šoli. Pevovodje in dirigenti v društvih bi se resnično razveselili, če bi 'profesor j i svojim dijakom ob koncu pouka svetovali,, naj se vključijo v domače pevske zbore, orkestre in godbe. Talko bi se glasbeno izobraženi ljudje ne izgubljali, ampak bi njihovo znanje koristilo kulturi ljudstva. Kaže sicer, da so nekatere izmed naštetih pomanjkljivosti že — ali pa bodo v kratkem — stvar preteklosti. Svet Svobod in prosvetnih društev se je namreč dogovoril z vodstvom glasbene šole, da bo šola priredila dveletnlii oziroma štiriletni tečaj za pevovodje in dirigente v društvih. Na ta način namerava Svet rešiti pereči problem pomanjkanja vodilnega glasbenega, kadra v svojem okolišu. Člani sveta sodijo, da je štirileten program preobširen in zdaj se žeiiijo sporazumeti z vodstvom šole za dveletno šolanje, ki bi ga sposobni in temelj itejšega znanja željni člani lahko nadaljevali. S. J AVI/Al Trpko se je nasmehnil. V njegovem grenkem smehu je bila vsa dolga pot, ki jo je prehodil, bila je vrsta ponižanj in vsa vrata, ki so se zaprla pred njim, preden je izbrskal bankovce, ki so mrtvi ležali na Anini rdeči odeji. „Vnaprej sem prodal delo," je rekel, zgrebel bankovce na kup in jih položil na nočno omarico zraven vzglavja. Potem se je obrnil k njej, ki je napol sedela nia postelj?, oči so mu žgoče obstale na njenih razgaljenih ramenih. „Kako belo, belo kožo imaš," je rekel brez diha in hlastno pritisnil mrzle, vlažne ustnice na njeno ramo. Ana je omahnila vznak pod tažo neznane sladkosti, ki ji je spreletela vse žile. Dominikova hladna raka se je grela na njeni topli politi in pod njeno težo se je zgoščevala v njej slast, ki ji je jemala dih. Nagnil se je nadnja, v očeh so se mu užgal vroče iskre in strastno je šepnil: „Naj ostanem pri tebi. . . Ana!" Ni mu mogla odgovoriti. V grlu jo je tesiniila sladka bolečina, zdelo se ji je, da mora umreti od sladkosti, če bo potrajala le še trenutek. Samo roke je raaprla iin čakala na njegov objem. Potem je kakor v snu gledala, kako se močni, zdravi mož slači. Končno se je sklonil nadnjo, jo z drhtečimi rokami objel in proseče dejal: „Ana ..." Privila se je k njemu in ga držala, kaikor bi ga ne hotela nikoli več izpustiti. On je počasi stegnil roko iin ugasnil svečo. XIV Zima je bila pusta, zasipala je trg z mokrim snegom in Gašperinova Ana, ki je sedela sredi nedeljskega popoldneva v hiši, je žalostno gledala na pot, globoko razrito od koles in lovila z očmi debele, mokre kosme snega, ki je naleta val kar naprej. Roke so ji omahnile v naročje, čutila je lenobno ozračje, ki ga Ini motilo nič razen tiktakanja stenske ure 'in Dominika, ki je sedel pri mizi, nekaj računal in včasih po-drsnil s škornjem po tleh. Vzdušje je bilo polno'otožnosti, ki jo je prevzemala bolj in bolj. Čakala je, da bi Dominik odložil svinčnik iin spregovoril, zelo si je želela govoriti z njim. Toda Dominik je bil tako pogreznjen v svoje račune, da se zanjo ni niti zmjenil. Mogla je samo tiho sedeti, gledati skozi okno in ko se je tega naveličala, je začela opazovati bratranca. Zadnje čase ji je bilo, kakor da gleda Dominika z drugimi očmi. Bilo ji je, kot da je odpadel od njega čar, ki ga je ogrinjala z njim v svoji slepi ljubezni an da je ta, ki se je tako tesno zvezala z njim,nekdo drug, ne tisti mladi, življenja polni fant, kakršen se ji je tedel spočetka. Zadnje tedne je preživljala kakor v mučnih sanjah. Božični prazniki in novo leto so minili, da ije komaj vedela, kdaj. Tudi Štefanov dan, ko so v vseh gostilnah plesali, je prebila samotno. Sedela Ije v hiši iin gledala vozove, ki so drveli čez trg; sorodniki so se vozili drug k drugemu na obisk. Aleš je ta dan iprvič peljal Španovo Marinko na ples. To je pomenilo, da bosta poslej veljala pred ljudmi za zaročni par. Tudi Dominik je šel na Iples, vrnil se je pozno ponoči in je tako hrupno prišel v njeno sobico, da je bila vsa trda od strahu in sramu. Lahko (bi ga slišala Urša ali stric Miklavž! Bil je pijan, v postelji ji je pripovedoval, s katerimi dekleti je plesal in ko mu je le kratko odgovarjala, ji je dejal, naj se ne drži zmeraj talko čemerno, drugače se bo še on skisal ob njej. Nato je 'zaspal, Ana pa je bdela poleg njega, trpela zaradi vsega, kar ji je povedal v pijani veselosti in komaj čakala jutra, da ga je zbudila in spravila v pritličje, ker bi ga sicer lahko videli, ko bi odhajal dia njene spalnice .. . Potem bi. .. Sicer pa se bo 'tudi tako kmalu vse razvedelo. Ana ni bila tako mlada, da bi ne vedela, kaj pomenijo tiste slabosti, ki so jo obhajale. Nobenega dvoma ni bilo, da v njej raste novo življenje. Napovedovalo se je z vsemi 'znaki, o katerih je tolikokrat slišala. Zavest, da nosi pod srcem otroka, da bo postala mati in ga skoro držala v naročju, ji 'je pomagala preko težav. Izmijeni „Intervju" Ves svet danes zanima, kaj se je zgodilo s prvim živim potnikom v vesolje. Eskimska psička »Laj-ka« je povzročila še več zmede zato, ker je že po štirih dnevih prenehala dajati znake življenja. Kaj se je v resnici pripetilo »Lajki«, še ni moč reči, ker so poročila skopa. Eni sicer pravijo, da je »Lajka« po zadnjem obroku hrane použila uspavalen prašek, drugi, da je po enem tednu z vsemi napravami zapustila satelit, pristala na zemlji in da jo zdaj iščejo itd., itd. Sicer pa, naj bo z »Lajko« tako ali drugače, ona je vsekakor že do sedaj precej doprinesla k nadaljnjemu napredku človeštva. Na podlagi njenega obnašanja v višinah vesolja bodo znanstveniki prišli do novih zaključkov in tako zvedeli za do sedaj neznane pogoje za nadaljnje fantastične podvige, kot je potovanje ljudi na Mesec in ostale planete. Ce pa bi ►»Lajka« poznala Morsejevo abecedo in bila telegrafist, pa bi nam na naša vprašanja med svojim poletom verjetno pošiljala takele odgovore: O Kako se počutiš med vožnjo s tolikšno hitrostjo? Hitrost? Vi ste v zmoti. Jaz stojim na mestu, zemlja pa se vrti okoli mene. In tudi Sonce in zvezde — le da te nekoliko počasneje krožijo, f) Kako vidiš naš planet? Kot ogromno preprogo. Ali kot velik globus, podoben velikemu Mesecu. Dobro vidim, kje je kopno in morje, vendar morje ni tako lepo modro, kot ga vidimo z letala. Vidim, kje so gozdovi in kje puščave. Kadar sem nad Gorenjsko, vidim na eni strani Britanski otok, na drugi pa vse tja do Urala; Skandinavijo na Severu in Afriko na Jugu. Q Ali sta ti dan in noč dolga? Dokler vidim sonce, je dan. Ko pa se znajdem v senci, ki jo dela Zemlja, je noč. Sončna svetloba ni rumenkasta, temveč lesketajoče belo-plava. Sijaj zvezd pa je kot modra barva ohlajenega jekla. Za temi svetlimi točki-cami pa se razprostira tema v neskončnost. £ Ti je hladno? V moji kabini je udobno. Akumulatorji s svojimi grelci mi dajejo potrebno normalno toploto. Q Kaj pa hrana? Kadar se oglasi zvonček, to je običajno takrat, ko sem lačna, se odprejo majhna vratca in pokaže se še manjša pogača. Ni kaj posebnega, toda hranljiva je, sicer pa ste me tako navadili hraniti že na Zemlji in sem se morala temu že kar privaditi. Toda če mi verjamete ali ne, si že vseeno močno želim kakšne mastne kosti. Q Greš kaj iz svoje kabine? Kaj še! Brez vzroka se ne izpostavljam nevarnosti. O Zakaj? Ali bi se ti mar zaradi hitrosti, s katero drvi satelit, lahko pripetila kakšna nesreča? Prav nič ne veste! Saj sem vam že rekla, da imam občutek mirovanja. Ce pa bi šla na površino moje kabine, bi tam lahko mirno sedela in uživala mir v brezzračnem prostoru, f) Zakaj pa potem ne greš? Se bojiš mraza? Takole vam povem. Na soncu bi se spekla, v senci pa bi zmrznila in postala krhka kot steklo. Pravijo, da je v senci temperatura lahko tudi —273°c. © Ali kaj slišiš? V moji kabini slišim tiktakanje instrumentov in svoj lastni »hov-hov* Pravijo, da je .. ■ ...rekel oče študenta svoji ženi: »Sicer mi pa ni treba braiti vsega pisma, temveč le tisti del, ki je pripisan in se začne: »Končno, dragi očka . . .« kadar iz dolgočasja zalajam. Ce bi Šla ven, pa nc bi ničesar slišala. Tam bi bila absolutna tišina, kakršne se na zemlji sploh ne more doseči. Slišala ne bi niti svojega dihanja niti lajanja, ker se v brezzračnem prostoru zvok ne širi. © Si se že kdaj srečala s prvim «a-telitom? Malokdaj. Vidim ga le v izjemnih primerih. In če vam tudi povem, kdaj in zakaj, me ne boste razumeli. © Kdaj ti je bilo najbolj hudo? Ko sem krenila na to pot. Najstrai-neje mi je bilo, ko so se postopoma vžigale rakete, dokler nisem prišla v višino, iz katere vam zdajle poročam. © Ali že kaj veš, kdaj se boš vrnila na zemljo? Na žalost to ni moja stvar in pri tern jaz nič ne odločam. Morda kmalu, morda nikoli. O Bi nam rada danes še kaj sporočila? Lepo pozdravite »Damko« in vse ostale moje prijateljice in prijatelje. Novinarjem širom sveta pa sporočite, naj ne pišejo o meni netočnih vesti. Kar pa se mojih osebnih želja tiče, naj omenim kost, pa tudi cel vol bi mi ne bil odveč. ZADNJA VEST Kmalu zatem, ko je bil končan naž izmišljeni »intervju« z »Lajko«, je prišla iz Moskve vest, v kateri sovjetski Knanstvenikl izjavljajo, da je prvi živi potnik v vesolju £e pred nekaj dnevi poginili. Zanimivosti NAJVEČ RADIJSKIH SPREJEMNIKOV NA NORVEŠKEM Na Norveškem ima okrog S in pol milijona prebivalcev 975.000 radijskih sprejemnikov. Te je država, ki ima sorazmerne aaj-ve6 radijskih aparatov. ODKRITJE NA SEVERNEM TEČAJU Znanstveno odprave, ki v okvira mednarodnega fizikalnega leta proučujejo področje ob severnem tečaju, so s posebnimi aparati odkrile v morski globini pod ledom 400 milj dolge in 1900 metrov visoko gorske verigo. ROCK'N ROLL SO POZNALI ZE STARI GRKI Profesor Matija Bess, strokovnjak za grško kulture in književnost, je na nekem predavanju v Bonnu izjavil, da rdck'n roll ni nov ples. Poznali so ga že stari Grki pred 2500 loti. Ta ples so stari Grki imenovali Kordaks. Plesali so ga ob zvokih lire in piščali. Namesto vhiskyja pa so pili vino. Še malo in ne bom več lajal na Mesec, temveč z Meseca ... + REDAKCIJA □ Redno prebiram »Glas Gorenjske«, ki mi je v celoti zelo všeč. Skoraj v vsaki številki pa me zbode nepravilna raba imena Selca. Vi namreč uporabljate »v Selcab«, vsi prebivalci Selške doline pa govorijo »v Selcih«, kar tudi Slovenski pravopis na stani 19 posebno poudarja kot edino pravilno. Pridružujem se tudi predlogu, ki je bil že objavljen, da naj bi bila glava lista krepkejša in ne tako skrita med članki in slikami kot je sedaj. P. S. Ljubljana Najlepše se vam zahvaljujemo, ker ste nas opozorili na to napako. □ »Ne čakaj na maj« nisem dočakal, da bi ga videl. Ker je bil za vse predstave omenjenega filma v Kranju takšen naval, sem čakal, da bi kasneje, tretji ali četrti dan laže prišel do vstopnic. Toda ostal sem na cedilu. Ko sem računal, da bom tudi jaz prišel na vrsto, v Kranju niso več predvajali omenjenega filma. Zakaj ne predvajajo dobrih filmov, za katere se ljudje zanimajo, več dni kot pa kakšne »kavbojike« ali podobno plažo? Nič ne bi škodilo, če bi to naredili prav na račun slabih filmov. J. Z., Stražišče Upravnik kinematografskega podjetja v Kranju nam je že večkrat rekel, da ima tudi en takšne želje "S kot jo imate vi. Vendar jih za sedaj še ne more izpolniti. Razpored filmov, ki jih predvajajo kinematografska podjetja ne samo na Gorenjskem, temveč v vsej Sloveniji, je že v naprej sestavljen in to tako, da je za vse prav. Razumeti morate, da dobrega filma ni moč v Kranju vrteti nekaj dni več na račun tega, da bi ga morda Jeseničani gledali za toliko dni manj. Kljub temu pa je uspelo kranjskemu podjetju vrteti »Vesna H. del« dva dni več, kot je bilo v razporedu predvideno. Ali vam zaradi tega ni nič žal tistih, ki ga zaradi tega ne bodo videli? Prav gotovo pa ga boste tudi vi še lahko videli, sicer ne več med prvimi, zato pa malo kasneje. V Kranju se je rodilo precej znamenitih mož, ki so s svojiim delom v literaturi, znanosti, slikarstvu in drugih vedaih zasloveli ne samo v svoji ožji domovini, ampak tudi v svetu. Nemogoče je v kratkem sestavku navesti vse one, ki so po svojih delih zasloveli izven ozkih meja svojega rodnega mesta, zato se bomo omejili le na najzaslužnejše in še o teh navedli le skromne podatke. Trgovcu Valentinu Bleiweisu se je 19. novembra 1808 rodil sin Janez, ki je po končanih šolah v Kranju in Ljubljani postal 1832 na dunajskem vseučilišču doktor zdravilstva, leta 1835 pa dosegel na živinozdrav-niškem zavodu diplomo živino-zdravnika. Služboval je v Ljubljani, kjer se je do svoje smrti 20. novembra 1881 udejstvoval kot ži vinozdravnik in tajnik kmetijske družbe, pisatelj, časnikar in politik. Ustanovil je in 38 let urejeval Novice, ki so se dolgo časa kot edini slovenski časnik bavile poleg gospodarstva s slovniškimi in pravopisnimi, zemljepisnimi in zgodovinskimi, narodopisnimi in leposlovnimi, od leta 1848 tudi s političnimi vprašanji. Slovenci so dr. Janeza Bleiweisa častili kot očeta slovenskega naroda, avstrijski cesar pa mu je podelil plemstvo (vitez Trsteniški). Zgodovinar Franjo Bradaška (1829—1904) je po dovršenih študijah služboval kot profesor in ravnatelj na varaždinski gimnaziji, nato pa kot ravnatelj gimnazije v Zagrebu. Napisal je mnogo zgodovinskih razprav in bil eden tistih zaslužnih slovenskih profesorjev, ki so ob svitu nove ustavne dobe pomagali Hrvatom pri ustvarjanju lastnega narodnega šolstva. Leopold Layer, izredno nadar- Z GORENJSKE jen in delaven slikar, se je rodil 20. novembra 1752 (umrl v Kranju 12. 4. 1828) in se s svojima bratoma Valentinom in Antonom učil slikarstva pri očetu in po bakrorezih nemških in italijanskih mojstrov. Leopold je slikal in risal čudovito spretno in so nekatere njegove slike sijajne. Slikal je izključno človeka, ki predstavlja v vseh nje-dovih okolnostih: veselega, žalostnega, zamaknjenega itd. V njegovih portretih se nam vsakdanji človek prvič v naši umetnostni zgodovini pokaže v svojih nepotvorjenih, človeških potezah. Nič manj slavni niso postali Kranjčani: Janez Puhar (1814 do 1864), izumitelj fotografije na steklenih ploščah, slikar in pesnik; zdravnik dr. Flori j an Sen-timer (1785—1836), ki je leta 1812 odšel s francosko vojsko v Rusijo in se naselil v Moskvi; vitez Peter Grasseli '(1841—1934), pravnik, narodni delavec, ljubljanski župan in poslanec; inž. arh. Ciril Metcd Koch (18g7 do 1925), znan predvsem po regulacijskih načrtih (Bled, Bohinj, Radovljica itd.); Ivan Rozman (1873—), pisatelj črtic, esejev in dramatik; dr. Gvido SajovLc (1883—1920), vodilen slovenski ornitolog; dr. VValter Schmid (1875 do 1951), arheolog, univerzitetni profesor v Gradcu, katerega ime je vezano na pomembne arheološke rezultate v Sloveniji in v Avstriji, kjer je prvi znanstveno raziskoval prazgodovinske naselbine. Izreden podjetniški talent je bil Fidelis Terpinc (1799—1875), ki se je po dovršenem liceju 1829 razvil v prvega slovenskega industrij ca, ki je v svojih tovarnah upeljal moderen strojni obrat. Skupaj s Francem Galletom je ustanovil papirnici v Vevčah in Goričanah.