s t n i n b plačana » g o t o v i n t S I L V. 41 LIUBLIANI. DNE 14 OKTOBRA 1931 L ti T O 44 Cenu 58 Din celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna Številka t Din. V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor Din Izbam TOko sredo. Mm«, .o dop.s, na, se po5il,a,o Uredništvu .Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu ,D„„LXuL« v L%b!jan? Kako ie z denarem? Ko je izgubil angleški denar skoro eno »etrlino na svoji vrednosti, se je tudi v naši državi polastil ljudi slrah. V strahu delajo ljudje nepieračunljive stvari. Začeli so dvigati iz denarnih zavodov visoke vsote in spravljati denar doma kot da bi bil v domači nogavici bolj varen kot v železnih blagajnah denarnih zavodov. Radi tega j<* zače'o zmanjkovati golovine. Zakaj nobena posojilnica ne drži denarja doma zaklenjenega. Če hoče plačevati vlagateljem obresti, mora (udi prejeti obresti in dati dmar na j.oso ' Posodi ga posameznim posojilojemalce:,, ali pa ga naloži naprej v Iruge denarne zavode. Vsak zavod torej skuša •praviti denar med ljudi, da nese obresti. Ker so ljudje torej dvigali, je denarnim zavodom začelo zmanjkovati gotovine in da ie branijo pred navalom oplašenih vlagateljev, so morali določiti s posebnimi odredbami, koliko se sme izplačati posameznemu vlagatelju. Naenkrat so namreč ne da izterjati denarja od dolžnikov. Niso torej v kaki nevarnosti posojilnice, ampak obtok denarja je pretrgan. Toliko v pojasnilo. Kaj sedaj? Nismo preroki in zato o prihod-njosti ne moremo govoriti. Za sedaj pa je gotovo to-le: Kdor drži denar doma, ne da bi ga res takoj rabil, škoduje sam sebi. Denar doma ne nese obresti in čaka na tatove. Če bi denar izgubil na vrednosti, bi ravno toliko doma kot v hranilnici. Drugo pa je to-le: Prazna je govorica, da bo država za svoje potrebe segla po hranilnih vlogah. Kdor pozna denarni trg, ve, da je to dejansko neizpeljivo. Im:, pa država sto in sto drugih sredstev, da seže po premoženju in ni treba, da sega po hranilnih vlogah. Dejansko tudi še ni tega napravila doslej nobena država. »Domoljub« je že priporočal hladnokrvnost v vseh takih vprašanjih in spet danes pravimo, da je trezen premislek več vreden kol pozno kesanje. Naša prosvetna organizadia Občni zbor Prosvetne zveze je bil 8. oktobra v Ljubljani. Iz raznih poročil o delovanju te najvažnejše slovenske kulturne organizacije samo par številk. Pisarna je prejela in poslala v enem letu 7121 dopisov. Lepo število slovenskih knjig je bilo odpos'anih slovenskim izseljencem v Francijo, Belgijo, Holandijo in Nemčijo. V preteklem letu je nabavila Zveza 18 filmov. Zbirka diapozitivov šteje sedaj 298 serij z 9692 diapozitivi. Prosvetna zveza je organizirala več poučnih potovanj. Vseh udeležencev v preteklem lelu je bilo do 4000. — Knjižnica Prosvet. zveze se je pomnožila v preteklem letu za 750 knjig in ima sedaj 10.051 knjig. Tekom leta se je izposodilo 19.431 knjig, obiskalo pa je knjižnico 11.569 oseb. — Promet je v preteklem poslovnem letu dosegel 5,519.015 Din. — V področju ljubljanske škofije je vpisanih včlanjenih pri Prosvetni zvezi 162 društev z 11.000 člani. — Radio ima sedaj 7500 naročnikov (lani 5969). Pevska zveza Šteje nad 4000 pevcev in pevk. — Pri prosvetnih društvih je delovalo preteklo v vsako hišo Domoljuba! leto 135 fantovskih odsekov. — Zanimivo je bilo tudi poročilo o Ljudskem odru, ta pa je ta čas brez lastnega odra. — V novi odbor Prosvetne zveze so bili izvoljeni: dr. Jak. Mohorič, dr. Miha Krek, prof. Ivan Dolenec, prof. Janko Mlakar, dr. I. Bizjak, prof. Etbin Boje, Franc Erjavec, Božo Ple-ničar, Vinko Zor. — 7,a preglednike pa: msgr. Viktor Steska, dr. Alfonz Levičnik, župnik Jernej Hafner. Ha pomoč! Beda je velika. Mnogo brezposelnih, ki nimajo dela, zato tudi ne jesti, ne obleke, ne obutve, ne drv, ne strehe. Zima je blizu. Kaj bodo reveži počeli? Od česa živeli? ... ' v . Po vseh državah se bojijo letošnje zime. Število breposelnih veliko, ponekod ogromno. Kako jih preživeti? Kako zadovoljiti? Povsod jim bodo skušali pomagati. Napravimo veliko akcijo za podporo brezposelnih in siromakov sploh! Kar kdo more, naj v ta namen dal Kdor more v denarju, naj da tega! Kdor da v živilih lažje, ga prosimo za ta. Pobi- rala se bo tudi ponošena obleka, kurivo in kar kdo more utrpeti, pa bi drugim še služilo. Pri vsej krizi li revščini vas je med nami še mnogo, ki si lahko vsega privoščite. Vse take prosimo: Pomislite, kako se godi onim, ki nimajo najpotrebnejšega: ne gorke sobe, kjer bi se ogreli, ne obleke, ne odeje, s katero bi se pokrili, ne kruha, s katerim bi se lahko »tešili. Pomislite posebno, kako so godi ubogim otročičem, ki morajo že v zorni mladosti stradati! Kdo bi mogel sam vsega dosti imeti, pa to kričečo revščino brezsrčno gledati... Slovenci! Pokažite ljubezen do svojega rodu s tem, da svojim najbednejšim rojakom prisilite na pomoč. Kristjani, pokažite, da ste kristjani, s tem, da izkazujete dejanja ljubezni, brez katere ni krščanstva! Posnemajmo prve kristjane, pri katerih ni bilo nobenih revežev in dajmo potrebnim rajše sami, kakor da bi nam kdo s silo jemal! Bog je ustvaril dobrine tega sveta zato, da jih uživajo vsi, katerim je dal življenjb, — ne sanlo nekateri, drugi pa naj jih stradajo! Slovenci! Kristjani! Vi se udeležite velike akcije za podporo brezposelnih in siromakov! Pokažite pravo rodoliublje! Prehitevajte drug drugega v ljubezni! Natančnejša navodila, kako se bo pobiralo, boste dobili v kratkem. Katoliška akcija za ljubljansko škofijo, PcsmrSnir^o zavarovane ..fCar.tas" in s'si@m samopomoči V zadnji številki je Domoljub« poroča! o posmrtninskem zavarovanju »KARI-TAS« (Ljubljana, Poljanska c. 28), ki ga je ustanovila Karitativna zveza za ljubljansko in lavantinsko škofijo. Da more nuditi svojim članom dovoljno jamstvo, se je naslonila na velijto domačo zavarovalnico, ki je prevzela jamstvo za vsako posamezno zavarovanje, Lahko bi Karitativna zveza osnovala to zavarovanje na isti podlagi kot Samopomoč. Toda ker je ta način že preživljen in ima velike nedostatke, se je Karitativna zveza odločila za ta solidni način zavarovanja, ki se po vseh škofijah Avstrije in Nemčije razvija v splošni blagor prebival« 1! rih tvrdk. V teku minulega leta so angleški proizvajalci napeli vse sile, da znižajo cene na najnižjo točko, vendar niso mogli doseči tako nizkih cen, da bi mogli tekmovati s čehoslovaškim blagom. Toda sedaj so se stvari spremenile, zakaj razlika v valuti omogoča angleškim tovarnarjem da morejo konkurirati z inozemci. Tovarne so že bolj zaposlene. Mož, ki je pri tem gotovo najbolj prizadet, je Tomaž Bat'a- iz Moravskega. Njegovih 17 tisoč tovarniških rok naredi dnevno nad 135 tisoč parov čevljev. Zanaprej svojih čevljev ne bo mogel več pošiljati v Anglijo po cenah, s katerimi bi se angleški proizvajalci ne mogli več meriti. Drobne novice Pri občinskih volitvah na MoravsJcem v čehoslovaški je dobila Ljudska stranka 171 lisoč 162, agrarci pa 125. 878. Iz 6000 nieterske višine je srečno s padalom dospela na zemljo romunska letalka Sres.Ncu. 150.000 litrov mleka porabi vsak dan češka Praga. Strela udarila v letalo vozeče iz Dunaja i' Budimpešto. Ranjen nihče. Še cuo sociafdemokiatičiio stranko so ustanovili v Nemčiji. 32 ljudi se ie zastrupilo s črnimi kloba-■ n'! v neki gostilni na španskem. Zopet je izgubilo življenje vsled poplav T :0£> Kitajcev. Ostavko je podal avstrijski finančni mini, ser dr. Redlich. Ostavko je podal kitajski zunanji inini-bte, vVang. (Zadnjič so ga dijaki pretepli.) Nemiri so po raznih krajih Španije. Radi svojerasnega napada na albanskega kr.ilja Zoga sta dobila na Dunaju Ojelovski i. (,'anii pa 3 leta težke ječe. Kardinalov italijanske narodnosti je sedi: i 26, drugih pa 29. Požar je uničil veliko tovarno Pirelli v it; i > lanskem Miianu. 1,300.000 vreč kave so sežgali kapitalisti v Braziliji. Volilno pravieo dobe ženske na španskem Zlata valuta ni neobhodno potrebna, trdi švedski gospodarski strokovnjak Cassel. 59.350 milijonov frankov znašajo zlate zaloge v Franciji. Vozne listke bodo podražile za 6 do 20 odstotkov avstrijske železnice. 15 milijonov stotov pšenice bo morala uvoziti letos Francija. Nekaj za — naše prijateljstvo. Promet v tržaškem pristanišču stalno pada. 22 milijard frankov je naloženih v švicarskih bankah. Koliko imajo tam v škodo naše valute jugoslovanski kapitalisti? Zrakoplov »Grof Zeppelin« pojde 16. Oktobra že tretjič v tem letu v Južno Ame-, riko. Državni predsednik Hindenbnrg je sprejel voditelja nemških fašistov Hitlerja. Osem kandidatnih list je za volitve v pngleški parlament. Ruski petrolej se bori z romanskim za ameriški trg. Poldrago milijardo dolarjev primanjkljaja izkazuje ameriški državni proračun. Ve* milijonov frankov vreden zfat zaklad iz X. stoletja so našli na francosko bel-Jgijski meji. KAJ JE d 8. oktobra je niinofo 14 let, odkar je zatianil na veke oči nepozabni naš voditelj dr. Janez Ev. Krek. Slava njegovemu spominu I d 88. obletnico rojstva je obhajal dne 7. oktobra g. Avgust Jesenko, podpolkovnik v pok. v Ljubljani. Bog mu daj zdravje še nadalje! d Za božjim klicem. V mariborsko bogoslovje so vstopili na novo sledeči: IV. letnik: Črnega Ivan; II. letnik: Jerman Franc; I. letnik: Fajdiga Alojzij, Feguš Ignacij, Gaber Alojzij, Gregor Ivan, Gom-boe Franc, Holzedl Anton, Joler Karel, Kolenc Ivan, Kovačič Anton, Kušar Štefan, Ornik Friderik, Osterc Stanislav, Petančič Martin, Potckar Ferdo* Požar Helmut, Škafar Ivan, Tominšek Franc, Vogrinec Ant., Žolnir Alojzij. d Svetovni žitni trs'. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu jo izdal statistiko o žitni produkciji na severni zemeljski polobli. Po teh podatkih znaša letošnja proizvodnja pšenice v 18 najvažnejših evropskih državah 288 milijonov metrskih stotov, medtem ko je bila 1930. leta 293 milijonov stotov. — Rž je v istih državah zuušula 21" milijonov v letu 1930, padla je pa letos uu 178 milijonov stotov. Tudi \ Severni Ameriki st; je ugotovilo znižanje produkcije za 21 milijonov stotov pšenice in " milijonov centov rži. Znižanje žitnega pridelka je torej opaziti v Evropi in Ameriki. Če bi ne imeli tako ogromnih zalog Sc od lanskega in predlanskega leta. bi moglo to vplivati na sedanje cene. Pričakovati p« je, da se bo položaj na svetovnem žitnem trgu, ki je danes še v znamenju nizkih cen, v doglednem času pač dvignil v smeri višjih cen. Sedaj smo pa v padajoči tendenci. Nekoliko vplivajo na to tudi kanudske valutami- razmere, kajti tamkaj je t zadnji dobi padel kanadski dolar od 56.70 Din na 49 Din. To imu za posledico, da sc iz Kanade izvaža več* žita nego iz Severne Amerike. Drugačen položaj je v Evropi. Vsled padca angleškega fanta je začela Anglija živahno izvažati svoje industrijske proizvode. S tem pa dela hudo konkurenco ostalim evropskim industrijskim državam. Če bodo te hotele najti odjem svojim proizvodom v agrarnih državah, bodo pn morale znižati svoje uvozne carine na agrarne produkte. S tem se bodo pa cene tem zvišale, kar bo znatno omililo agrurno krizo v teh državah in seveda tudi v Jugoslaviji. d »Takšnih uradnikov kakor je bil dr. Schaubach je malo. Vsak, ki je imel z njim opravka, ga ohrani v najboljšem spominu.: Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovaiiie najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. NOVEGA Tako pišejo o upokojenem okrožnem in-spektorju »Novinec, glasilo Slov. Krajine.. d Kazensko postopanje proti g. župniku Ivanu Zupančiču v Škocijanu pri Turjaku, ki je bil obdolžen nastopa proii Sa-kolu, je povsem ustavljeno. d Občni zbor druibe sv. Rafaela za varstvo izseljencev se-je vršil 8. oktobra v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Predsednik p. Kazimir Zakrajšek je po-zdravil zastopnike raznih korporacij in poročal o preteklem delovanju in o načrtih za bodočnost. O družbeni blagajni je govoril kanonik Vole. Poudarjali so tudi važnost delovanja za naše izseljence v verskem in narodnem oeiru. — Pri volitvah odbora »o bili soglasno izvoljeni vsi dosedanji družbeni delavci, in sicer: P. Kazimir Zakrajeek, dr. Vladislav Pegan. Jas. Vole, Anton Marinček, Franc Miklavčič, Vinko Zor, Valentin Tome, Janez Knlan, Jakob Gašparič; za pregledovalca računov pa Josip Gostinčar in Valentin Sitar. Na novo je bila izvoljena gdč. Vera Remčeva. d Duhovne vaje za dekleta v Mali Loki pri Ihanu se bodo začele 24. oktobra. Ker niso še vsa mesta zasedena, se lahko Se priglasite. Pišite na naslov: Usmiljene sestre Sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu. — Sporočamo vam tudi že danes, da se bodo prihodnji mesec vršile duhovne vaje za žene. Vodil jih bo g. univ. prof. dr. Josip Ujčič. Pričetek duhovnih vaj za žene bo v sredo po Vseh Svetih, t. j. 4. nov. zvečer. d. Otvoritev štiri razredne mešč. šole v Škof ji Loki je zagotovljena. Prvi razred se prične takoj, ostali pa se bodo otvorili postopoma vsako leto. d Štiristoletnica trsatskih stopnic. Dne 11. oktobra je bila na Trsatu svečana proslava 400 letnice trsatskih stopnic, ki jih je dal zgraditi Peter Kražič, ker se je bil zaobljubil. Ob 8 je bila darovana sv. maša pred oltarjem sv. Petra, pod katerim je shranjena glava Petra Kružiča. Na grob so položile vence občine Sušak, Sen j, KI is in ie druge. Spominsko ploščo je odkril predsednik Društva za promet tujcev, ki je organiziralo proslavo. d Izredni občni zbor ljubljanske invalidske organizacije se je vršil 11. oktobra v dvorani Mestnega doma. Odstopila sta namreč predsednik g. Rape in podpredsednik g. Gregorin. Izvoljen je bil nov odbor, in sicer: predsednik g. Mlekuž; odborniki pa gg.: Pintarič, Česnovar, Božič in Preša; v nadzorstvo gg,- Drma?a in Trebušak ter vdova ga- Novak. d Na volivnem sestanku za dravsko banovino, ki je proglasil g. generala Petra Živkoviča m nosilca državne liste, so govorili ljubljanski župan g.- dr. Dinko l'uc in gg. ministra dr. Albert Kra- mer in Janez Pucelj. d pobro obiskan volivni shod sta imi'-la slovenska ministra gg. Kramer in Pucelj v nedeljo v Ptuju. Ob tej priliki se je vršila tudi otvoritev banovinske sadne razstave. d Tri leta je strahoval po Kamniških planinah kosmatinec. V nedeljo 4. oktobra pa ga je doletela kazen. Padel je od lo*-.črvŠ krogle zadet. Medved, ki Je naredil ogromno škodo kmetom Je tehtal 217 kg, meri stoječ 2.80 m, po starosti ga cenijo od 10 do 12 let To je tretji medved, ki je bil ubit v Kamniških planinah. Prvega so ustrelili v Kamniški Bistrici leta 1870., drugega itrtotasn leta 1895. d 200 kg težkega medveda je ustrelil g. Albin Hauptman iz Dan pri Starem trgu. d Zrele jagode je našel 6. oktobra v senčni legi Novak Štefan, oče g. župana v Motniku. d Enodnevne vojaške vaje so bile dne 5. oktobra. Ljubljanska in škofjeloška gar-nizija sta se spoprijeli ob Sori. Vojaki so pokazali, da so se v šeatih mesecih, odkar nosijo vojaško suknjo^ marsikaj naučili. d Za boljše prijateljstvo s Slovaki deluje naše katoliško djjaštvo. V Ljubljano pride te dni v ta namen iz Bratislave vse-učiliščnik Jože Mikuš v zameno vseučilišč-nika, ki ga je poslala v Bratislavo Slov. dijaška zveza. Slovenci imamo s Slovaki mnogo skupnega, veselega in žalostnega. Zato je skrajni čas, da navežemo s katoliškimi Slovaki najprisrčnejše prijateljske stike. d 54 odpuščenih... Delavstvo v velenjskem rudniku preživlja že dalj časa težke dneve- Skoraj vsak drugi dan v tednu praznuje ... Zaslužek ne zadošča niti samemu delavcu, kaj šele številni družini. Pred dnevi pa je prišlo na razglasno desko: 54 odpuščenih... Delavcev se polašča upravičen strah in obup. Kam? Zdaj, na zimo? In skoraj ne morejo verjeti motivacijam, da je kriza. Sicer pa splošno ni tako hudo. Saj je v zadnjem času zrastlo okrog rudnika toliko razkošnih vil... Torej krize le ni, vsaj za vse je ni... d Gospod ban dravske banovine je določil cene kruhu za 1 kg takole: za beli kruh (iz pšenične moke št. 0) Din 4.40, za polbeli kruh (iz pšenične št. 4 s 80% primesjo pšenične moke štev. 6 ali ržene moke) Din 3.80, za črni kruh (iz pšenične moke št. 6 s 30% primesjo ržene moke) Din 8.10. — Ta cenik mora biti nabit v prodajalnih prostorih. d Tajništvo zadruge rokodelskih in sorodnik obrlov v Kranju ie prevzel pod-načelnik zadruge g. Josip Šiška, Kranj, Glavni trg it. 116. Zadruga posluje od 8—12, v ponedeljek pa tudi od 2—4. d Vse še pride na dan. Ljubljanska policija je pričela s strogim nadzorstvom mesarjev, če se drže od tržnega nadzorstva za meso določenih cen. Tako se bodo pred okr. sodnikom vršile prihodnje dni prve razprave proti trem mesarjem, ker so meso prodajali po pretiranih cenah in tudi ne po cenah, kakor so meso prodajali ostali mesarji. — Še zanimivejše pa bodo razprave proti vinskim trgovcem ozir. nekaterim gostilničarjem. Dognani so slučaji, da je neki vinski trgovec prodajal šrnar-nico za haložana. Šmarnico je vozil kar na vagone iz Banata na Štajersko v svoje kleti, a od tam je dobavljal šmarnico pod označbo »haložan«. Drugi so ovadeni, ke> so prodajali pokvarjeno in cikasto vino. Neka razprava bo pač pojasnila marsikatero zlodejanje s šmarnico. d Celo po mnenju davčnega odbora bo treba davke znižati. Splitska »Nova Doba« poroča, da posluje te dni v Splitu davčni odbor in da se iz njegovega poslovanja najbolje vidi, kako težak je naš gospodarski položaj. Večina davkoplačevalcev pere zares čisto 6T.31 prihaja pred (dbor z dokazi, da davkov ne more plačali. Odkrivajo se slabe strani in težkoče takih gospodarskih podjetij, o katerih je vsakdo-mislil, da jim izborno gre. Davčni odbor sam uvideva, da je treba v mnogih primerih davke znižati. d 43 konkurzov je bilo v letošnjem septembru v Jugoslaviji. Lani istega meseca samo 23. d 500 samomorov je bilo v enem letu v Zagrebu. »Ali more biti kaj bolj tragičnega kot to, ako snubec dobi namesto hčerine roke očetovo brco?« Labernika je povozil avto. Zahteval je odškodnino. Sodnik: »Torej ne morete na noben način hoditi brez bergelj?« . Labernik: »Ja, zdravnik pravi da lahko, ampak moj advokat pravi da ne.« Lončar: »Radio in telefon si nisva mogla nabaviti, zato se je moja žena raje odločila za telefon.« Bončar: »Seveda. Pri radiu ne more ugovarjati in imeti zadnjo besedo.« d Za 10 odstotkov bo znižala prejemke svojim uslužbencem s 1. novembrom zagrebška mestna uprava. d Zakon o dri. jamstvu za kredite agrarnih zadrug je podpisal kralj. d Ustanovitev avstrijsko-jugosJovanske trgovske zbornice. V prostorih jugoslovanskega poslaništva na Dunaju je bila 5. okt. ustanovna seja avstrijsko - jugoslovanske trgovske zbornice. Za častna predsednika zbornice sta bila imenovana oba trgovinska ministra Kumanudi in Heinl. — Predsednik zbornice je princ Edvard Liechten-stein, podpredsednika pa sta general, ravnatelja Stieling iz Avstrije in Hartmann iz Subotice. d Kuluk naj se ukine za one, ki no plačujejo 500 Din direktnih davkov. Tako je sklenil celjski okoliški občinski odbor. d Glasilo zveze hišnih posestnikov »Moj dom« prinaša oklic mestnim hišnim gospodarjem, naj znižajo cene stanova^ njem. Zelo na mestu, samo storil tega ne bo noben hišni gospodar! d Znamenje časa. To dni je dospel z aeroplanom v Zagreb in nato v Belgrad italijanski minister za letalstvo g. Balbo in Se dva italijanska generala z njim. Je Nov ameriški bančni trusl. Newyorška National City Bank, ki se je šele lani združila s farinerskim trustom, se je sedaj fuzionirala z Bank of Amerika. Koncem razpolaga s kapitalom in rezervami v višini 130 milijard dinarjev. Na sliki vidimo poslovno palačo National City Bank in njenega predsednika Afitchella. Moderne shrambe za seno, zgrajene iz železne pločevine, ki ohranja seno suho in ga obvarje pred vremenskimi neprilikami. Potres na Japonskem. Japonsko je zopet obiskal hud potres, ki je zahteval nad sto človeških žrtev. Slika nam kaže norušenf hiše v Chashl-Muri v Drovinciji Saitama. »Ali ste si že poiskali zagovornika?-Ne — ga ne potrebujem, sai bom govor čisto resnico.« Novi praški nadškof dr. Karel Kaspar. ■I.e dobro na drži — zakaj sicer ne dobimo * •• žoge. Kmelska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! Moderni tramvajski voz. V Dresdenu so dobili nove vozove za cestno električno železnico. Udobni, široki sedeži so opremljeni z mizicami, tako da potniki lahko tudi pišejo. Vozovi so zelo solidno izdelani in dosežejo hitrost, ki je do sedaj na tramvaju še niso poznali. -.ii ii..uvtu! (■. Aloin ti:iup,in. ti i/. . r. Stalim trgu je ncd.mio i.strelil 2tH) lig težktg: nifdvf 1 • i valil naše letalstvo in dejal, da jo srečen, ker je v nafii državi. Drugi dan je g. Balbo , I plaval po zraku v Bukarešt, kjer je lahki, govoril c svoji sreči naprej. d Za pogozdovanje krasa in goličav lobi gozdno ravnateljstvo v Ljubljani 200 li-;č dinarjev državne podpore. d Zanimiv posel. Te dni je dežel v Iklgrad glavni ravnatelj francoskih dr?, nu ncpo-lov g. Blandeau. Pa še generalnega inšpektorja g. Dodierja je pripeljal s seboj. d Nad Belgrad o m je letel pretekli teden tudi francoski zrakoplcvni minister O-jiimesnil. d V Sloveniji ni kuge. Z rešitvijo poljedelskega ministra in v soglasju s predalnikom inin. sveta so bili izplačani sledi ~;im banovinam v podporo za omejitev živinske kuge naslednji zneski: vardarski i imovini v Skoplju 100.000 Din, primorski ban. v Splitu 100.000, zetski banovini v Ce-linju 50.000 Din, m; savski banovini v Nišu 50.000 Din, savski banovini v Zagrebu 50 tisoč Din, drinski banovini v Sarajevu 150 iiseč Din, vrbaslci banovini v Banjaluki 50.000 Din. — Skupno 450 000 Din. d Ponarejeni bankovci po 1000 in 1.00 Din so se pojavili zadnji čas v mariborski kolicil Pozor! d Težave na vse strani. Iz Prage po ii .rajo, da Češkoslovaška ne izdaja več nosnih dovoljenj za inozemsko žito. V Bra-iniavi pu so skladišča prenapolnjena z jugoslovanskim in romunskim žitom, ki še ni bilo ocarinjeno, in prihaja vedno več novega blaga. V bratislavskem pristanišču n' nahaja 7200 vagonov inozemskega žita, ;.;1 tega samo iz Jugoslavije 2700 vagonov, največ na vlačilcih. <1 Velika Čreda divj>ii prašičev se je p i javila na Gorjancih in dela kmetom veliko škodo. d Požari Velik kozolec je skoraj do tal pogorel posestniku Stropniku v čretu pri C< liu. — V Biekovi vasi pri Dol. Logatcu je skciaj popolnoma pogorela hiša Marije Frank. — Šancovim v obmejnem H( dr.šu v Slov. Krajini je uničil požar go-sj darsko poslopje, Schekovim pa slieho na hiši. d Dva ponesrečenca r dežele. Ljub Ijanska bolnišnica je sprejela dva ponesrečenca z dežele. 36 letni duiner Janez Držar iz Krtine 50 pti Kamniku je v gozdu obiral kostanj, pri tem pa je padel z die-vi >a in se poškodoval na desni nogi. — '.iii irtna Ivanka Uue, hči čevljar, mojstra i/. Tržiča je padla pri telovadbi društvu Sokol pri skoku čez konja na tla ter si poškodovala desno nogo. d Vlak je butnil vanj«. V Ljubljano so pripeljali 68 letno Marijo Lovšin, pocestnico iz Otavice pri Ribnici. Blizu Ortneka ;e šla tik cb progi, ko je vanjo butnil vlak in io podrl na tla. Poškodbe so bile pretežke, zato je prišla starka v Ljubljano le timreti. d Ko ie obiral jabolka, je padel z drevesa ter si zlomil ključnico Kante Ivan, žel. upokojenec v Hrastniku pri Mirni peci. d Pod voz premega je padel delavec France Keržič, uslužben pri tvrdki Keiš-manc v Ljubljani. Keržič si je zlomil nogo, obenem pa so mu kolesu zmečkala prsni k< Bo- tc'A;o okreval. Slejkoprej ie u roden iinanf. položaj češkoslovaške republike. Zelo so ga utrdile zadnje svobodne občinske volitve d Številne male nesreče. V stanovanju svojih staršev na Šmartinski cesti v Ljubljani se je ponesrečila 3 letna Stanislava Karun, hčerka delavca. Otrok je padel v škaf vročega kropa in se močno opekel po hrbtu. —- V Kranju se je ponesrečil 28 letni hlapec Ivan Pavlic. Fantje so ogledovali neko staro pištolo, ki se je sprožila in je strel zadel Pavlica v levo nogo. — Pri 'elu se je ponesrečil 29 letni čevljarski po-i oinik Anton Brodnik iz Zgornje Šiške 16. Pri rezanju usnja se je urezal v desno roko, ki pa mu je sedaj pričela otekati. — V Rožni dolini se je ponesrečila 4 letna Albina Možina, hči delavca iz Rožne doline. Pred domačo hišo jo je povozil neki kolesar in je otrok dobil hudo notranje poškodbe. — Pvi nogometni igri se je ponesrečil 19 letni kleparski pomočnik iz. Most. Soigralec ga je sunil v glavo in ga poškodoval. — Na stopnicah je padla včeraj 44 letna delavčeva žena Jožefa Breceljnik iz Ljubljane. Zlomila si je levo nogo. d Sreča v nesreči. V državni rudnik Vrdnik v Truški Gori je oni dan nenadoma vdrla velika množina vode v glavni rov, ki leži 273 metrov globoko pod zemljo in iz katerega pridobivajo 50 odstotkov vsega premoga, kar ga nakopljeio v rudniku. Naenkrat se je 40 rudarjev in 10 otrok, ki so bili zaposleni pri neki sesaljki, znašlo v silni nevarnosti, da jih pieplavi voda. Takoj ie vse začelo bežati proti izhodu, kjer je k sreči ravno pristalo dvigalo. Le veliki hladnokrvnosti nekaterih se je zahvaliti, da so vzdržali pri dvigalu red in so se tako rešili vsi, ki so bili v nevarnosti. Zunaj pri izhodu z rudnika se je nabralo veliko število rudarskih žena in mater, ki so medtem zvedele o nesreči. Vse v strahu so pričakovale, kdaj se bo pripeljal na vrh ni en mož ali sin. Škoda v rudniku ni velika, toda delo bo moialo počivati najmanj pel leta. Iz rudnika v Vrdniku so dnevno nakopali 180 ton premoga. d Lokomotiva je uničila življenje 84-letnemu starčku Tomažu Guncerju, doma iz Vrha, župnija Šmarje pri Jelšah. d Do smrti jo povozil avto 74 letno Fcndin Baibaro iz Vcjnika pri Celju. Razbita črepinja, polomljena lebra in strta desna noga. d Ko sc ,ir vračal iz zidanice. Korar Jožef Breznikttr, po domače Borštnar, je bil v Škovcu pri Št. Rupertu na Dolenjskem v trgatvi. Nosil jc brente. Ko se je vračal iz zidanice v vinograd s prazno brento, je padel. Zadela ga je kap. Domov sc pripeljali mrtvega. d V Mirno jo padel ia utonil triletni Kašič Franc iz Selške gore pri Mirni. Otrok je bil z domačimi na travniku pri sušenju otave. d V škaf vrele vode je padel iz postelje neki 4 letni otrečiček v Stari vasi pri Št. Jerneju. Je podlegel opeklini. d Z višine 17 metrov je padel v Zagrebu v Juričičevi ulici 9 letni otrok Ivana Brgleza in ostal na mestu mrtev. d Devet sinov vojakov. Oni dan > umrla v Šmartnem pri Slcvenjgradcu 97-letna ga. Antonija Pačnik. Pokojnica je bila mati 9 sinov, ki so bili vsi vojaki. Beg ji daj večni mir! d Dolgoletni zvesti sotrudaik uredili štva in uprave »Slovenca g. Josip Grošel j v Ljubljani .je po daljšem, mučnem bol-.'-hanju zapustil dolino solza. Dne 12. t ';t. so izročili zemeljske ostanke pokojnika, zavednega katoličana materi zemlji. Umrlemu blag spomin, težko prizadeti rodbini pa iskreno sožalje! d V Štrukljevi vasi nad Cerknico je zaspala v Gospodu ga. Helena Štrukelj, vzorna krščanska mali. Pokojnici večni mir in pokoj, preostalim pa naše globoko sožalje! d Ob mrtvačkuii odru. V Sostrem so pokopali go. Marijo Habič iz Sadinje vasi. — V ljubljanski bolnišnici je umrl gosp. Ferdo Auer.— V Pišecah pri Brežicah je umri posestnik in gostilničar g. Ivan Ko* stevc. — V Mariboru je odšla v večnost znana gostilničarka Fiančiška Ingolič. — Na ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu so položili v liladno gomilo bivšega vrtnarja g. Bernarda Ravnikarja. — V Črnomlju So odnesli k večnemu počitku Antena V;rd-jana. — V Hrastniku je odšla v večnost ga. Ana Marcius. — V Vojniku so pokopali 53 letno Terezijo Lanac, bivšega gostilničarja Henrika Ratteya in 81 letno pocestnico gdč. Pepi Kk insehrott. — V Ljubljani ie umrl v starosti S2 let gosp. Anton Kuinik, žel. nadrevident v pok. — V Trbovljah sta umrla rudar Rozman Ivan in Gcmiišek Ana, vdova delavca. — V ljubljanski bolnišnici je umrla žena uradnika drž. železnic ga. Marija Poti. — V Ljubljani je odšla v večnost dolgololna vailni-ska učiteljica gdč. GalViola Cidrich. — V Murski Soboti so Dokopali 65 letno IVahir 7' ii i.iH^nu 12 Kiliu.ci' prav pridno vozi •<■■•> svnio spsiri™ Oi . !-.1:i.'i'č"na opozicija Socialdemokratske stran-ke Nen.č-je e imela v Berlinu državno konferenco in je i.jiis iluirala v »Socialistično deiav. stranko«. Na si:ki vidimo ustanovitelje nove siranke (od leve;: državna poslanca dr. Rosenfeld in Sey-wi 7. tpr odvetnik dr. Kckstein Današnja Kitajka. Kitajska, ki jo že 20 let razkraja najstrašnejša državljanska vojna, preživlja sedaj istočasno dve katastrofi. Na severu so se polastili dežele Japonci, po vsej dolini Jangtse pa so poplave, lakota in kužne bolezni povzročile bedo, kakršne si niti v najhujši vojni ne moremo misliti. Spodnja slika nam kaže prodiranje japonskih voj. oddelkov v zasedenem Mukdenu, na zgornji sliki j>a vidimo pretresljivo sliko lakote v poplavljenem ozemlju: Vojaki |>rvič razdeljujejo nesrečnim popljavljenoeni živila. Angleika narodna vlada gre na volilce. Angleški parlament v kondomu. V krogili od leve na desno: Lloyd Oeorge, voditelj liberalcev, ministrski predsednik MacDonald, Baldwin, voditelj konservativcev. Nemški državni kancler dr. Bruniiig z državni« tajnikom Ptlnderjem na poti k vladni seji, na Kateri je bila sklenjena demisija celokupne vlad«. Brtlnine Je sestavil tudi novo vlado PO DOMOVINI Katarino in 72 letno Horvat Katarino. — V Ratečah pri Škofji Loki Je umrl g. Franc Volčič, bivši predsednik kraj. šol. odbora. V Jarenini so pokopali g. Martina Cvi-laka, posestnika in gostilničarja. — Naj Gospod dodeli vsem, v zadnjih dneh umrlim, večni mir! Preostale tolaži Bogi d Zloglasni ropar in osemkratni morilec Rudolf Moliorko si je v mariborskih zaporih sam vzel življenje. d Tudi pretekli teden so se pri raznih veselicah, »trgatvah« in plesih stepli fantje v pijanosti do krvi. Sram nas je in ne bomo podrobneje poročali o surovosti. Pa tudi dotični fantje naj se sramujejo! d 33 kg saharina so zaplenili stražniki na jugoslovansko-avstrijski meji. Tihotapca sta zbežala. — Istotam so varnostni organi prijeli mladega moškega, ki je vtihotapil v našo državo 1000 m svile. d Motorno kolo, vredno 40.000 Din, so neznani tički ukradli nekemu uradniku v Ljubljani in se odpeljali proti Gorenjski. Pred Kranjem jim je zmanjkalo bencina. Zato so kolo pustili na cesti in pobegnili. d Kdo ve? Spodaj podpisana bi rada izvedela za naslov svojega brata Jožeta Andrejka, kateri se je nahajal pred enim lotom v Rur Michellet No. 23, Wingels P. de C., France Nord, Kdor bi mi vedel sporočiti o njegovem sedanjem bivališču, naj mi sporoči njegovo bivališče in naslov proti povračilu stroškov, za kar se v naprej ni,:-lepše zahvalim. - Katarina Kozlevčar, rt' Andrejka, 126 Seaton Street, Toronto-' Outario (Canada). d Pri zaprtju, motenju prebave, goreči«, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobi v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. d Kar kdo rabi, vse dobi in, kar je poglavitno, dobi vse za mal denar. Ta pa je jako drag in malo ga je, kakor je malo takih, ki bi dajali tako poceni obleke, čevlje, perilo, blago za obleke, klobuke pa tudi lonce in kožice, kakor daje Trgovski dom Stermecki, Celje. d Krojači, šivilje, nešivilje! Prikroje-valni tečaj krojnega učilišča, Mestni trg 5, 11. nadstr., se prične 19. oktobra. Revnejšim na obroke. Berite zadnji »Domoljub«. d Važna novost. Kakor je znano, preti vsakemu človeku nevarnost, da se mu začno zobje majati in da sčasoma izpadejo. Vzrok temu zelo razširjenemu pojavu je treba skoro brez izjeme iskati v zobnem kamnu. Navadno se odstranjuje zobni kamen na mehanični način, vendar se s tem ne more preprečiti tvoritev novih plasti. — Po dolgoletnih znanstvenih raziskavah in poizkusih se je dr. BrSunlichu posrečilo, v sulforicinoleatu najti uspešno sredstvo proti tvoritvi zobnega kamna. To res edinstveno sredstvo vsebuje sedaj davno preizkušeni in priljubljeni Sargov Kalodont. Z njegovo pomočjo se zobni kamen polagoma odstrani in prepreči nova tvoritev na povsem neškodljiv način. Tako izpolnjuje Sargov Kalodont sedaj tudi zadnjo zahtevo modernega negovanja zob: odstranjuje Ikodljivi zobni kamen. Poravnajte naročnino t Pismo iz Združenih držav (East Helena Montana) Še jaz bi rad nekaj vrstic v Vašem listu, da povem, kako se nam tu godi. Delavske razmere so pri nas skrajno slabe. Vsak dan gre na slabše. — Ivan Ambrožič, East Helena, Bx 221. Monl. Med Slovenci v Zagrebu. (Zagreb.) Cerkvica sv. Roka, v kateri imajo Slovenci svojo službo božjo, je dobila nov tabernakelj in monštranco po prizadevanju preč. g. svetnika Ka-lana. Stroške smo krili sami. Zdaj sv. Rok čaka še na novo obleko. Možje delajo na to, da se tudi (o prenovi. Mogoče da bo ves prenovljeni sv. Rok privabil več ljudi v svojo bližino. Pravijo, da je cerkvica sv. Roka majhna, pa je večkrat še prevelika. Kdaj se bodo Slovenci vzdramili iz svoje zaspanosti? Marijina kongregacija deklet je že pred časom dobila novo zastavo, katero je v nedeljo blagoslovil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Dekleta so bila presrečna ob tako lepi slavnosti. Po slovesnosti je bila akademija, katere so se vsi gostje udeležili. G. Kalan nam je čestital, posebno zato, ker imamo dekleta svoje zavetišče v Tren-kovi ulici. Je sicer samo zasilno. Zaenkrat je prostora za 12 postelj. Upamo, da si kdaj postavimo svoj lasten tioin. Zato dekleta, pogumno na delo, v združenju je moč. Novice. (Gnrje pri Hlodu.) Gospodarsko ' kcizo zmerom bolj čutimo. De-Itvci nimajo zaslužka. Kaj bo, ko pride zima? Letino smo imeli srednjo, ajdo pa nam je slana po-inrila lako. da je niti za seme ne bo. — 4. t. m. rie je pa razširila govorica, da je ponoči A. S. iz Krmice ha Mrzlem studencu s sekiro napadel posestnika S. U. iz Zatrsnika, in mu prizadejal težke telesne poškodbe. Napadalca so pa možje zakona spremili v Radovljico. Komaj so ušli smrti. (Perovo pri Kamniku.) Štiri življenja bi kmalu zahteval potok Mlinščica, ki teče skozi našo vas. Ga. Rozmanova je za svojo hišo v potoku prala in imela pri sebi 6 letnega nečaka. Ta je hotel potegniti na suho zajca, ki je priplaval po vodi, a je pri tem sam padel v deroči potok, ki ima betonirane bregove. Otrok se je začel potapljati. Teta je planila za otrokom v vodo in kriknila na pomoč. Voda pa je otroka odnesla tako daleč, da ga ni mogla prijeti. Na krik je pritekla k bregu tudi otrokova mati in skočila v vodo, hoteč rešiti potapljajočega se otroka. A zamanl Ni mogla do njega. Deroča voda je vse tri nesla naprej v globino. — Tedaj je k potoku pri- Prlporuča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnico LJubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masni. :>ovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 A: »In praviš, da ima tvoja žena vedno zadnjo besedo?« . B: »Da, vedno, samo v enem slučaju ne.« A: »Govori, radoveden sem.« B: »Kadar gre v gore, takrat ima zadnjo besedo — odmev.« »Oprosti mi, da sem ti včeraj rekel nosorog,« jo dejal Slapar Balanču. »Nič hudega, saj vem, da si tako rekel le v razburjenju.« »Ne, pač pa sem danes bral, da je nosoroc vreden 50.000 dinarjev.« tekel še otrokov oče, skočil v vodo in rešil otroka. A zaradi gladko betoniranih bregov nihče ni mogel iz vode. Sele drugim ljudem, ki so slišali obupne klice na pomoV»e je po dolgem trudu posrečilo, da so vse rešili iz vode. — Med tem bi se pa kmalu zgodila nesreča v hlevu, kjer bi skoro poginila krava, ki se ni mogla rešili teleta in so v splošni zmedi pozabili nanjo. Pa tudi tu so sosedje priskočili na pomoč in preprečili nesrečo. — Vsi so veseli, da se je preprečila nesreča, ki bi skoro uničila vso družino. Naš vodovod (Pšenična Polica) Po dolgih, desetletja trajajočih težavah in bojih, se nam je končno posrečilo dograditi tako potrebni vodovd, katerega smo v nedeljo blagoslovili in izročili svojemu namenu. Naj bi to koristno delo, ki je zopet združilo vse vaščane, bilo pobuda novemu napredku in blagostanju. V slogi je moči Ob tej priliki se lepo zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k dograditvi našega vodovoda, posebno banski upravi, ki je dovolila brezobrestno posojilo, Higijenskemu zavodu in njega načelniku dr. Pircu, g. inž. Ivanu Kotlovšku, ki je vodil delo, občinskemu odboru v Cerkljah in vsem onim, ki so nam bodisi z nasveti, bodisi z podporami pri-pomogli do dograditve. Smrt vzornega moža. (št. Lambert.) Pokopali smo na sv. Mihaela dan vzornega moža 81-letnega Jakoba Vozel z Jablane, vsa leta stalnega naročnika in bralca Domoljuba, in čez 40 let skrbnega ključarja podružnice sv. Križa. Gospodove dni je bi! vedno v cerkvi, do zadnjega globoko veren, skrben oče svoji družini in dober gospodar svoje kmetije. Nikomur ni žalega storil in zmiraj pomagal bližnjiku, kjerkoli treba. Uživaj Boga, mož poštenjak! Novice. (št. Gotard.) Dne 4 oktobra se je poročil državni cestar Luka Tom z Jožefo Premk. — Alojzij Krulj, mizar se je poročil 7. oktobra v št. Ožboltu z Rozalijo Smrkolj. — Novim poročencem želimo, da bi jim Bog naklonil prav veliko sreče tn blagoslova v novem stanu. — Kat. prosv. društvo je imelo v nedeljo 27. septembra svoj občni zbor. Stari odbor se je izvolil vnovič. — V Iem mesecu priredi društvo zanimivo burko »Moč uniforme«. Smrtna kosa. (Dol pri Ljubljani.) Dne 12. oktobra je bila tu pokopana Ivana Kastelic, mati župnikova, v izredni starosti 90 let. Od 34. leta svoje starosti večkrat hudo bolna je kljub temu dočakala taka leta, ki so malokomu usojena. Doživela pa je v svoji rodbini tudi Izredno veselje 4 novih maš. Njen brat P. Gregor, umrl kot kapucinski gvardijan v Celju, in njen sin, sedanji župnik v Dolu, sta obhajala svojo novomašnl-ško slavnost v njeni rojstni hiSi. V hiši njene matere pa oba njena strica, p rož t Kulavic ln Sentvfdski župnik Matija Kulavic. Najmlajša njena hči deluje kot redovna učiteljica pri uršullnkah v Ljubljani. Njeno zlato srce je bilo posebno usmiljeno do re« vežev in bolnikov. Pokoj njeni blagi dužlt Brezposelnost in delavski shod. (Vrhnika.) Splošna gospodarska kriza se pozna tudi pri nas že kako leto sem. Lansko jesen se Je začelo z redukcijami na nekaterih žagah, nadaljevalo pri Pollakovi tovarni usnja, kjer je delalo čez 100 delavcev in delavk, danes je pa delo popolnoma ustavljeno. Tudi drugi obrati so skrčili svoj obrat in odpuščajo delavce. Tako je pred kratkim odpovedala Kotnikova parketarna 28 delavcem delo, ostalim pa to sledi. Zaslužka ni nikjer in ljudje se sprašujejo kdaj bo bolje. Dela nI, ker ni odjemalcev. In zakaj ni odjemalcev? — Ker ni denarja. I n «ak a J n i d e n a r j a? Zato, ker so premajhne plače I Gredo lahko še naprej vprašanja zakaj so premajhne plače itd. Ce pride kak tujec na Vrhniko, bo gotovo dejal, da je tu dober zaslužek, ker vidi toliko število visokih Industrijskih dimnikov. Pa tega nI Videz je v resnici tak, ampak za nas so to samo kulise, ker nI kruha. V nedeljo dno 18. oktobra t L ee vrši v Rokodelskem domu ob 11, to Je po deseti sv. maši delavski »hod, na katerem bosta govorila (T. .lože Gostinčar o Katoliški akciji in delavskem vprašanju ter g. Antoo Marinček o okroinlei papežu Leona XIII. v|(f runi uovanunt iu delavskem položaju. Vabljeni vsi prijatelji. Birma in drailvtiii jubilej. (Temišelj pod Krimnml Na roženvensko nedeljo smo imeli sv. birmo. 3ihi ie zato tako pozno, ker smo popravljali iiulo iupno cerkev. l.i je bila v stabtm stanju. Pred birmo so bila končana zidarska i it mizarska dela. Sedsi bo pa prenovljena še streha in polom nain bo cerkev res v poros. — V soboto 1. oktobra smo »prejeli prevzv. gospoda fcnezo-Lkof.i. Posebno pozornost so vzbudili pit sprejemu larilje, člani prosvetnega društva, ki so šli prevzvišenetnu nasproti na mijo naše -iionije, na konjih in v narodnih nošah. Postavljenih je bilo iudi lepo število mlajev. Zlasti lepo pa je bila okrašena notranjščina cerkve. Ta dan je bil -'are* lep praznik /a našo župnijo. — Teden urej pa ie obdajalo uase Kat ptosv. društvo« 20-letuico obstoja, la jubilej je društvo praznovalo čisto nn lihem. Pri sv. maši smo prejeli fani društva sv. obhajilo, v solski dvorani pa je imel g. žup.iifc i:p govor v katerim nam je ukazal, kako so' pro'v..lua društva potrebna in koristna. Po tovoru • rUI.» lepa igra. Ob tem jubileju se je Jri-.uo soo-iniilo tudi -vojeifa ustanovitelja, jpo-kojii-^a '.Hišnika jforjauskega, Jožefa Knilie? in cotcžtio na grob lep venet. Prosvetno delo. fimatie pri Ljubljani.) i. prc. . diuStvo Šmarje priredi v nedeljo IS. i m. . presvetlimi iloniu ob li. m IS. kiuo-prt. ilavo: Moj fant . Vsi vljudno vabljeni, da si oglcJ-ie ia /.auimivi in zabavni, film, /lasu ker bo vil.i;:n!iia t3ko nizka, kakor pri skioptičnih predajanjih in ker take predstave še ni bilo v domu. Nadalje naznanjamo vsem člauoin in članicam. bo v nedeljo 2\ t. m. on 1>- v domu Uraš!-.:".i občni zbor. Pridiie polnoštevilno! tajnik. iViama. zamašite. zaklan sem! (Snia^jeta.) Vsa okolica živi pod vtisom groznega, ne- člove-kega zločina, ki se ie zgodit zadnjo sredo zvečer i Gorenji vasi. Okoli lil. je sel 25-letni Gra-iuk |a.iez i/ hleva proti hiši. Na dvorišču zaoazi še ne l«-lelnega V. Jožefa iu ga vpraša: -kaj se p* skrivi«-* lod. domov |>ojdi spat! Tisti tremii že t ibi dva sunka z nožem v vrat in encia v pr a. Nesrečni Janez pri beži v hišo k inai.rini ; ..-teiji in zakličč: Mama, zamašite, zaklan ser,i! VI;:ti skoči iz postelje in sprejme sina i naročje, a i" ro 10 minutah /e izdihnil. Poklicani duhovnik lii mogel drugega. kol moliti za mrtvt^a Janeza. Drugi dan so orožniik na lice mesta pripeljali morilca, ki se ui kar nič zgrozil nad svojo umorjeno žrlvijo. Ljudstvo je bilo do skrainosti ojjcrčnio in le orožnikom st ima morile^ zahvalili, ua ni obračunalo z njun. — Kaj je bii v zre!-: tega umora, je vsem uganka. Janez je bil miroljuben in prijazen iant. Težko prizadelo injter. družino >n zai?renko vsi pomiluiemo. Pregled živine. (Vojnik.) O,»e 1". i. m. bo v Vojnikn ob priliki Luke-ževega sejma ponovni pregled vse v rodovnik živinorejske zadruge vpisane živine. Oni, kateri ste dali živino vpisal, kakor tudi drugi, ki imate lepe krave, jih priženile ta dan na sejmišče brez potnega lista, /a to živino tudi ne bo treba plačali obč. pristojbine, /a pregled živiue so povabljeni strokovnjaki oblasti in krnel, družbe. Živinorejci iz Vojnika, Smartoega, Nove cerkve in Frankol.o-vega, priženite živino, da bo javnost vedela, koliko imamo lepe in dobre živine. Vsak živinorejec pa se naj vpiše v zadrugo, kajti čiin več bo zadružnikov, tem večji dobiček bo od zadruge. Navite iipud vinskih gorir. (Itaka pri Krškem.) Vso jioletno dobo smo molčali. Zalo povemo lanes nekaj novic: 2. julija smo dobili novega šupnika v osebi g. M. Bukovca. Krasen sprejem jasno priča, da so naši ljudje naklonjeni svojim dušnim pasBrjeoi. Ni še gospod dolgo meti nami. a ie si je pridobil splošno naklonjenost. — Na Vnebohod so se dekleta na Slopnem navduševali ui kat. »fcrljo. Fsntjf p» smo imeli svoj dan na TrSki gori v avgustu. — Naši pevci so polnošle-rilno poblfeli na pevski koncert r Ljubljano. — 18. septembra »mo blagoslovili gasilski doni. — Na jiigti države so polotili v grob Žibertovega Lojzeta i/. Celin. Ugledno drrfino je zadelo to leni huje, ker je tudi ofe — gospodar padci v svetovni vfijni. Lojze! Tovariši tvoji Ti kličemo: naj li bo lahka žemljica daljna, na svidenje v rajskih vrteh. — Kol rožni gaji to bili naši sadovnjaki v po-m la din m cvetju. I iuj no ju rušila trla. 15. julij nuni je prinesel točo. ti i je mnogo vzel«, v pomoč Ji Jt' priskočila suša. Grozno jo gospodarila toča 21. avgusta. .Tesen nam jc ptstregla So s slano, ki je uničita po tofi preostalo ajdo. S skrbjo gremo zinu naproti. Živina nima cene. sena ni. Obtolfenegn sadja nihče no kupi. niošl čaka na tovornike ^ denarja pn ni. od 15. do 22. oktobru t»91. \ sak delavnik: 12.15: Plošče — 12.45: Dnevne vesli — 13.1.0: ('as. plošče, hi.rza — 17.30: Salonski kvintet. — Oetilek. 15. okl.: M20 (iimuastič-,„• vaje - 10.00 Italijanščina — 19.30 Srbohrvaščina — 20.00 Pogovor i radioamaterjem — 20.30 l're-nos sinJoničnega koncerta z. Budimpešte — 22.00 Čas, dnevne vesli — 22.15 Salonski kvintet. — Petek. 10, okl.: 18.S0 Gospodinjsko predavanje -Ui.iUi Francoščina — 19.3« Moji vtisi s poiovaujii |ni Nemčiji — 20.00 Sokolska ura -- 20.30 Prenos iz Helpriida -- 22.30 C'a.s in poročila. — Sob»(». IV. okl.: 18.S0 Oblika, meje in možnosli kulturnega tilma — 1S!.(>0 Angleičina — 19.30 Zabavno iiivo — 20.00 Gospodarsko-obrtuo predavanje — 20.3«) Koncert muz ke Dravske divizije — 22.30 <'as. poročilu. Nedelja. IH. okl.: 9.80 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 VeVoko predavanje — 10 30 So o drugih plemenitih kožuharjih — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Vesti, plošče — 15.15 Dekliška ura — 15.45 Operetno arije pojeta s .-premljevanjein salonskega kvinteta gdč. Zupanova iu g. Jelačin — 1(5.45 Ljudska drama Materin greh (Ljudski oilef) — 20."" Slovenske zdravice poje kvartet .Glasbene Malic — 20.45 Salonski kvintet — 22.00 C'as. dnevne vesli, ,Icnny-jazz. — Ponedeljek, 19. lit.; IH.Sfi Iz anatomije iti liziotogije človeškega telesa — 19.00 <"'e-šriua — 19.30 Migijenska ura — 21 >00 Večer salonskega kvinteta — 22.00 Cas, poročib. — Torek, 20. okt.: 17.30 Otroški kotiček — 18.15 Salonski kvintet — 1P.15 Nemščina — 10.45 Etika in sofio-j logija evangelijev — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Cas in poročila. — Srrd«. 21. okl.: 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Rušilna — 19.30 Henrik Ibseu — 20.00 Zabavno elivo — 20.30 Sinfonični koncert (prenos iz Zennina) — 22.30 in j>o-rt čila. NAZNANILA n Od Sv. Antona v Staiigi. Jesenski romarski shod pri Sv. Antonu v Slangi se bo vršil — kakor določeno — zadnjo nedeljo v oktobru. 25 vinotoka. na praznik Kristusa Kralja. n Dramlje. Kakor vsako lelo bo Iudi letos ua prijaznem gričku sredi vinskih goric pri cerkvi . sle Ijliž-nji sosedi darovati vsak nekaj, da ste sezidali ka-polico. Vaš sosed je daroval zemljo. Letos sla [m sosed, ki je znmljo daroval iu drugi sosed, ki ima zeuitjo poleg, poklicala zemljemerca, ki je premeril mejo in po tej meritvi stoji kapelica do polovice ua zemlji soseda in njegovega mejaša. Ta mejaš pravi, lin ho del kapelice, ki stoji na njegovem svetu, po-drl. Tik do sredine kapelice je tudi ie zora! njivo. — Ce sta sc sosed iu njegov mejaš letos dogovorila, tla bo mejo med njima odmeril zemljetnerei. puteui morata to mejo oba sedaj priznali za pravilno. Kapelica je. skupna last vseb posestnikov, ki sle jo jio-stavili. Mejaš ne sme kapelice, v kolikor sloji lla njegovem svetu, podreti, pzč pa siue zahtevali ud lastnikov kapelice Iu na leni kraju običajno vri.it-nest za zazidani svet. Pripiustravaiu »unija Z Dolenjske. Živite ua posestvu strica, ki se -talno nahaja v Ameriki. Vaš sosed, ki je pred par desetletji kupil sedanju domačijo, pa je začel ,-iliii v svel Vašega strica, ki se v Ameriki temu 'li mogel upira*. Poseganje v stričev svet je bilo že taki«, da je sosed predlagal poečitanje spremenjene mejne črte v zemljiški mapi. Sedaj sle |>« VI od slrica pooblaščeni, da upravljate in skrbite za njegovo posestvo. Sosedu lioeele nepoštenim potoni pridobljeno zemljo zopet nazaj vzeti. Kako? — Ugotovite najpreje. koliko kvadratnih metrov icinlje hi po Vašem mnenju moral sosed vrnili. Ce gre za malo površine. Vam svetujemo, rt« zu nazaj vse skupaj pistite; za v bodoče pa poskrbite z vidnimi mejami, da Im vsak ua svojem oslal. — Ce je sedaj dobro vidna meja. do kam ti« uživale eden in drugi sporni svet. poleni bi morali liil» prisiliti mejaša do priznanja Vaše lastnino do . |>or-nega sveta. Pravdo bo dobil sosed le v slučaju, ie sc mu bo posrečil dokaz, da je sporno zemljo nad 30 let mirno vžival. Ce »egu ne Imi mogel dokazati nn licu mesta, ho to draga pravda. Iti se tudi radi priucipa ue »zplue«. V sedanjih leikih gospodarskih razmerah je taka pravda Itiksus. ki se uolvenc-mu mejašu ne izplača. Poravnava radi odškodnina. S. S. B. Neko osebo sto največ po nesreči lahko telesno |*iškt. l<> vali. C,ti en tedeit ste dobili vabilo odvetnika, da so zglasite pri njem rodi izvensodne poravnave. Nalo sle šli k odvetniku in ponudili sle za odškodnino za vse skupaj 1»*>" l>iir odvetnik ua Io ui pristal Govoril je o velikih pravdnih otroških tako da »le končno radi ljubega miru pristali na zot -ek 2000 Din iu podpisali tozadevno poravnav«. Kmalu nato ste pa zvedeli, da Vas iloličnu osebi, sploh ni nameravala »ožili, ampak tla je le bolela izsiliti ml Vas denarja, ker je bila poškodba povsem malenkostna. Vprašate, če lahko to poravnavo preklitVIe — Ne. Sami priznate, tlu sle zakriviti poškodbo, če je bila poškodba majhna ali velika, v leni primeru ni važno. Važno je le, da sle bili dolžni škodo poravnati. Glede višine te odškodnine je bil med a-ma spor; sami ste ponudili 1000 Din. Nasprotnik |iu je zvišal zahtevo ua 2WH» Din. na kur sle pristal >. s iem je bila sklenjena poravnava, s katero mi se dotlej dvomljive pravice določile lako. tla je vsaka nekaj popustila. Tudi radi prikratbo za nadpe-lovičuo vrednost poravnave ue morete spodbili. lipremeuiha rodbinskega imeua. li. K. M Kako se doseže Izprememba rodbinskega imena'.' — lipremembo rodbinskega imen« more dovolili l«i« onemu, ki po dovršenem 21. letu starosti dokaže, tla ga rodbinsko ime, ki ga je dobil i rojstvom, otliio-uo s (lozakonilvijo ovira brez lastno kr ivdo v poštenem prizadevanju za vsakdanji obstanek, ali tla mu sicer povzj-oCa bistveno škodo. Tzpreniemba rodbinskega imena se mora dovolili, če meri v_gi»v nem na to, da se točneje identificirajo osebe istega rodbinskega imena. Prošnjo za spremembo rodbinskega iuieiiu je treba vložiti pri občeprpvnem oblastva prve stopnje (okrajnem, mestnem nacelstiu) Priložiti je potrebna dokazilu o razlogih, radi katerih se prosi za spremembo. Prosilec, sine v prosu |t navesti več rodbinskih imen, izmed katerih žeti dobiti eno po odločbi oblastva. fzpremembi rodbinskega imetin more ugovarjali oni, čigar pravice "i interesi bi bili z ugodno rešitvijo prošnje o-kt*"j* vani ali resno ogroženi. Odobritvi zahtevanega rist-binskega imena morejo ugovarjali le nosilelji istega rodbinskega imena. Proti otlločbi bana o izpre-membi rodbinskega imena ie dopnslna pritožba n« ministra r.a notranje pc-de vsem onim. ki nosijo M roilbiusko ime. Pritožbe se vlagajo v roku 1» Zopot knlak. M. G. T. Obveznost ljudske*] «1; la odnosiio otlkunnine zadene vsa k etra tlnvlioulai Talca ne glede na starost in sposobnost »a delo. Zato morata plačati odkupnino tudi 78- ln 75-letna etarčka, ki plačujeta davek, čeprav sta nesposobna ta delo. Vstop v policijsko službo. F. S. S. Na tem uiestu smo že pisali, kakšne pogoje mora imeti kandidat za policijskega stražnika ali agenta. Višje šolske izobrazbe zakon ne zahteva. Kandidat mora mati čitati, pisati in računati. Seveda je razumljivo in tudi zakon tako pravi, da imajo prednost kandidati z večjo splošno naobrazbo ali osebe, ki razpolagajo v zvezi s svojim prejšnjim poklicem s po-lebnim osebnim ali strokovnim znanjem in dalje odsluženi podčastniki. Glede prostih mest in vložitve prošnje se informirajte pri najbližnji »pravi policije. Jarek ob banovinski cesti. A. F. J. Cestna uprava ima ne samo pravico ampak dolžnost izkopati ob cesti jarek, kamor se bo odtekala voda. Jasno je, da se izkopani materijal ne more metati na cesto, kjer bi oviral promet. Vaše pritoževanje pač ne bo našlo pri nobenem oblastvu uvaževanja, ker škoda, ki sc vam baje dela, ne more biti tolikšna, da bi se vsled nje opustilo izkopavanje potrebnega jarka ob cesti. Nihče vam pa ne sme nalašč delati škode. Ce jo dela, lahko zahtevate odškodnino. Izgubljena pisma. S. P. S. Ne moremo vedeti, zakaj vaših pisem naslovljenec ni prejel. Mogoče naslov ni bil zadosti točen. Nemogoče se nam pa j rdi, da bi pošta ne bila od vas sprejela priporočenega pisma, če ste ga pravilno frankirali. Ce pa se je to res zgodilo, se pritožile na pristojno upravo poŠte. Prolesorska. Gost je vprašal natakarja, zakaj je vedno tako nabrskan, kadar pride profesor Lukan. »Ja, pomislite,« je razložil natakar, j gospod profesor je tako raztresen, da je oni dan v pljuvalnik vrgel dva dinarja, meni pa je v roko pljunil.«' Naravne sile, »Vodne sile bi morali v Jugoslaviji še bolje izrabiti.« — »Veste kaj, povejte to moji ženi, ta se na to razume.« — >Kaj mi poveste? Mar je tehniko študirala?« — Kaj sel Toda neverjetno je, kaj z njenimi solzami vse doseže pri meni.« Angleški prestolonaslednik v Lurdu Iz Biarritza Je waleški princ pred kratkim nepričakovano obiskal Lurd. V spremstvu prijateljev je pristal z letalom ravno v tre-notku, ko se je imelo začeti blagoslavljanje bolnikov. Ob vratih roženvenske cerkve tik nosilnic, na katerih so ležali bolniki, je prisostvoval ceremoniji. Zasledoval je dogodke z velikim zanimanjem. Ko se je vlila huda ploha, je princ vztrajal na svojem mestu in si je samo zavihal ovratnik. Vidno je bil ginjen, ko je zaslišal prošnje pesmi v angleškem jeziku, zakaj slučajno so bili v njegovi bližini angleški romarji. Med blagoslovom z Najsvetejšim je princ pokleknil kar na mokra tla, kakor je videl, da so to storili okoli stoječi. Šele po končani ceremoniji in klnega človeka, je segel zavestno po vzoru, kateri je bil časovno in prostorno že oddaljen ter prevzel od starih Grkov vzor popolnega in harmonično vsestransko razvitega človeka. Krasni in dobri človek, kakor se je Tyršu razodeval, človek junaškega, kulturno zrelega in moralno neomadeževanega naroda starih Helenov, naj bi postal tudi vzor novega češkega človeka, da bo začetnik novega čilejšega pokolenja.« V tem smislu govori Tyrš tudi sam: »Nikdo ni postavil večjega in realnejšega cilja za vzgojo človeštva kakor grški narod. Skladnost je bila Grkom geslo, katero so iz globin narodne duše odkrili in katero so prvi njihovi nositeljii z jasno zavestjo objavljali. Nobena poznejša doba ni mogla kaj boljšega postaviti na mesto onega klasičnega vzora.« — Zares! Krasen vzor starih Grkov novodobnemu človeštvu pa le v besedah in na papiiju. Zakaj, če vprašamo sodobne grške in rimske pisatelje o tem vzor-človeku, potem nas spreleti groza. Čujte, kaj pravi grški pisatelj Pavzanija! Zavrženoet, pravi, je dosegla svoj višek, osvojila si je vso zemljo in vsa mesta. In rimski modrijan Seneka govori o nravni propalosti svojega časa takole: Vse je napolnjeno s pregreho in zločinom in zastonj je vsako omejevanje slabega. Razvnela se je takorekoč straho- vita tekma v zlobi; pregreSna sla je vaak dan večja, sramežljivost manjša. Vse »po-štovanje do dobreea ta Dravičnetra ie uij. čeno; željnost uživanja se širi. Sramotna de-janja se nič več ne boje luči, marveč se gode javno, in tako daleč je zašla zavrženost v ljudstvo in si je osvojila srca vseh, da nedolžnost ni samo redka, marveč je sploh ni-kjer več ni. In a planskimi poročili 0 teh vzor-ljudeh se vjemajo do pike tudi krščanska sporočila. »Bog,« n. pr. piše sveti Pavel o njih, »jih je prepustil nesramnim strastem, izprijenemu poželenju, da so polni vse krivice, hudobije, nečistosti, lakomnosti, napačnosti, polni nevoščljivosti, ubijanja, krega, goljufije, hudodelnosti; podpihovav-ci, obrekovavci, Bogu sovražni, zasramo- vavci--prevzetni, napuhnjeni izmišlje- vatvci hudobij; staršem nepokorni, razuzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brej usmiljenja...« (Rim 1, 26—32). Stari modernim ljudem vzor-človek je torej bil brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja. Seveda, kakšen pojem pa ja imel o človeku in njegovem dostojanstvu! Duše, ki je v človeku prava podoba božja, ta vzor-človek ni vpošteval! Odtod žalostna usoda vseli slabih, nizkih, pomoči potrebnih: žena, otrok, sužnjev, ubožcev, bolnikov. Žena je veljala za potrebno zlo, da oskrbuje hišo, rodi otroke in služi možu neomejeno, po suženjsko. Imela ni nika-krkšnih pravic in navadno tudi nikake vzgoje. V zakonu, ki ga ni sklepala po svojem srčnem nagonu, marveč le po samovolji očetovi, je morala trpeti veliko sramote in poniževanja, in mož jo je lahko zavrgel, takorekoč kadar je hotel. — Otroke, zlasti če so bili slabotni je paganski vzor-človek poljubno odmetaval, da so umirali gladu in mraza. — Sužnjev je bilo med pa- Obotavljal se je. Minine oči so mu ukazale: »Pojdi ! ponjok Lojze je vstal. Mati se je prestrašila. »Ali te dolgo ne bo nazaj?« »Ne, ne,« je rekel Lojze, »suknja visi spodaj.« »Pe še pokrij se,« mu je pri vratih zašepetala Mina. Loj^e je prišel v suknji in s klobukom na glavi. Materine oči so ga božale. »Videti si — ko kak — imeniten gospod — ah — kako sem vesela!« Omedlela je. Lojze se je splazil po stopnicah nizdol. Mina je Sla z njim. Spodaj v sobi ji je rekel: »Mintu zdaj pa grem« »Kam?« »No — nazaj v ječo.« »Imaš še dovolj časa. Do pojutršnjem zjutraj.« »Nimam časa. Ne vzdržim več tu. V ječi je bolje. Daj mi denarja za vozovnico!« »Jesti moraš še — prespati se moraš.« »Ne morem jesti in nočem spati. Koliko stane vozovnica?« »Dvajset dinarjev šestdeset « »Daj mi dvajset dinarjev šestdeset!« »Ne več?« »Ne; več ne!« Mina je stopila k blagajni in vzela dva stotaka, Lojze je imel še en dan časa. Težko se je borila s seboj, s svojim upanjem in strahom. Slednjič je položila stotaka nazaj, odštela dvajset dinarjev šestdeset, odšla v kuhinjo, pripravila kruha, gnjati in jajec in se spet povrnila k Lojzetu. Dobrohotno mu je rekla: »Lojze, zdajle ne moreš nazaj. Noč je. Vlak se žele jutri zjutraj odpeli©. Ostani še dotlej!« 5' »Nočem! Če mi ne daš dvajset dinarjev šestdeset, pa ne morem nazaj.« »Ali nočeš več? Saj moraš spotoma kaj jesti, piti k »Ne bom ne jedel ne pil.« Tedaj je bila Mina prepričana, da Lojze resno misli na povratek v kaznilnico. Smrt je pač najvplivnejša pridiga. Šla je po denar in brašno. Tedaj jo je premagala žalost in razburjenje zadnjih ur in dejala je: »Lojze, ti si najstarejši sin Bostjanovih! Če ti je za domačijo, ti prisegam, da jo dobil! Toneta in mene boš izplačal in midva si poiščeva kaj drugega.« Nasmehnil se je. Kadar se izgubljen človek nasmehne, tedaj Bog položi roko nanj. »Ne, Mina, tak podlež, taka propalica ne spada semkaj. Ze v ječi mi je prišlo tole večkrat na mar, zdaj pa vidim, da je to tudi res! Svoj živ dan ne pridem domov! In zdaj grem.« »A šele jutri zjutraj, Lojze, prvi vlak se odpelje že ob petih. Že ob pol štirih lahko greš; nihče te ne bo videl.« A vse je bilo zaman, dejal je, da ne more več ostati, da ne gre nič več k materi. Vstal je, a ona mu je zastavila pot. Navzlic temu je šel. »Lahko noč, Mina! Ko se bodo mati prebudili, pa jim povej, da jih pozdravljam in da nisem utegnil dlje ostati v hiši.« Za Mino Boštjanovo je bil ta dan najtežji in je bila noč najhujša. Proti jutru te noči je mati umrla, ne da bi se bila prej zavedela. — Gcspodarnik Jože se je z mnogimi naročili za-rana odpeljal v mesto. A nekaj je naredil sam od cal: »Krekov« in zopet je izstopil gospod. Pred Majerjem je taklical: »Stritarjeva« in izstopila sta neki gospod in gospa. Lebnova dva sta strmela, češ, kako le ljubljanski sprevodniki vse ljudi poznajo po imenih. Pred pošto Je zopet dejal: >Pre-šernova« ln zopet sta izstopila mož ter žena. Le-ben je silil, češ, tu morata izstopiti. Pa mu ona zaiepeče: »Ne kaži se, da si tako neveden, po-čakajva, da oni mož pokliče tudi naju!« Na trgu. »Ali pa so Ia jajca tudi sveža?« »Toda, gospa, če vam pa povem, da so bile prav za v " posebej skokodakana.« Pri lotogralu. Fotograf: »Ali bi radi veliko ali malo sliko?« Brnula: »Malo.« Fotograf: »Potem pa prosim, zaprite usta.c Hišo je zapustila - pajku. — Leta 1880 je v Parizu umrla samska koncertna pevka Mile Dupuy. Ta pevka je imela vdo-mačenega pajka, ki jo 1« vedno poslušal, ko 1? v svoji sobi pela in igrat« na klavir. Po njeni smrti je zapustila svojo krasnf hišo dotičnemu pajku. Pol znamke za f«'* iii&niko. V Berlinu 1» neki cic-ek vrgel v avtj-mat za znamk? 15 P,ew ReiCM porota. Anica Jaka na svojega ženina. Za poroko določena ura jo žo prošla. ženina pa še ni. Končno poh ti eden izmed soroduiki.v k ženinu Stankotu ki «j nahaja v obupnem položaju. Vsled glavobola mu je bilo kakršnekoli dejanje nemogoče. Stankotov prijatelj ne izgubijo čas«, da bi poprašf-val no vzroku glavobola, ampak takoj raztopi dve Aspirla-tahleli, kateri je imel vedno pri sebi v pol čase vode iu ji da ubogemu Stankotu izpiti, šel« po poroki je mladi soprog izdal skrivnost svojega oz Iravljenja in pripomnil ženili: Glej, da bodo v našem gospodinjstvu vedno Aspirin-tablcte. ganskim vzor-floveštvom več nogo tri četrtine. Bili so popolnoma brezpravni, navadna živina, s katero to smeli gospodarji pcčeti, kar se jim je zljubilo. Nezaslišane stvari sporoča zgodovina, kako so jih tepli, trpinčili, merili.--Kdo bi potem od take živalske krvoločnosti še pričakoval ljubezni ali usmiljenja do siromakov, ubožcev, bolnikov? Niti enega zavoda ne pozna zgodovina, ki bi ga bili paganski vzor-ljudje zlasti v službi vere ali države ustanovili v p :meč bolnim, oslabelim, hirajočim, nesrečnim. Besede dobrodelnost paganski vzor-čljudje sploh poznali niso. Mož, ki pozna sodobnega človeka, nemški vzgojni pisatelj Foerster piše o njem: »Iznašel je debele Berte, zemeljska in voAli ti poznaš, kakšno je srebro?« je vprašal mladi mož. »Ne, ne poznam, pač pa poznam teto Barbo.« Ona: »Kupiva si radio aparat, ta nam vse pove.« On: »Ali tudi pove, kje naj dobim zan| denar?« Si gov, a namesto, da bi ' padla iz avtomata cela znamka, je je padlo samo pol. Prilenll jc to polovico ■mimo na pismo, opisal na zadnji strani ovitka svoj slučaj in je vrgel pismo v nabiralnik. Pošta je pismo brez nadaljnjega dostavila na pravi naslov. Te pol znamke smatrajo zbiratelji za takšno redkost, da ponujajo naslovniku zanjo že sedaj velike vsote. Bogat morski ropar. V začetku 10. stoletja je bil eden največjih in najbolj nevarnih morskih roparjev Slok\vell Angel. Ta mož si je naropal silno imetje, od katerega je lahko mirno živel do svo-sinili 1. 1897. Svoje premoženje je naložil nekaj v obširnih zemljiščih ob reki Temzi v Londonu, nekaj milijonov pa je zapustil v gotovini. Zn to •Inlščino, ki je v teku let narastla že nad 60 milijonov funtov šterlin-Rov, se še sedaj prepirajo njegovi sorodniki oziroma njihovi potomci, ki se prav nič ne sramujejo svojega bogatega prenni-ra-roparja. (1 funt je #6 Din). Smrt človeka — krogle, lisoč gledalcev je sebe. Brzojavil je v kaznilnjpo. in prosil, naj mu brzojavno sporočijoi, "ali!jc. Lojze. Boštjan dospel tja. Odgovorijo naj le:. .»DospeL'Kadilnica.« Že krog enajstih dopoldne ja prejel Jože v- gpetijni, kamor ie naslovil odgovor, sporočilo: .'»Dospel. Kaznilnica. »To bo Mino zelo potolažilo/: si je dejal Ježe in skrbno vteknil brzojavko v žep. 30. Časi Kad se zmeni za ljudi 1 Sprejema jih in jih odslavlja. Danes tega, jutri onega. — Veter je prav tako radostno pihljal krog svežega groba Boštjanove matere, ko krog kolesljai, s katerim sla se učitelj Novak in go6pa Olga peljala v loško šolo. Isti veter se je igrajčkal in s prstki bobna! po oknu Lojzetove jetniške celice, in isti veter je nejevoljno spremljal prvo pesem, katero je učenilc zaigral na harmoniju v svojem novem stanovanju pri Boštjanovih. Veter se šali s srečnimi ljudmi, s svetimi pesmimi, z jetniki, z grobovi. Posmehljivo žvižga po svoje, se požvižga na človeško življenje. O, hudo bi bilo. če ne bi človek imel druge domovine', ko malce tega govna, ki mu pravimo zemlja!« A tisti, ki vedo, da so kljub vsem nadlogam, vsem neuspehom, navzlic vsej revščini in vsej minljivosti neumrjoči otroci božji; tisti, ki se tega zavedajo iz vere in hrepenenja, tisti so- v vetru in času pokomcu — ljudje in so močni.« In taka je bila. Mina Boštjanova. Ona ni jadikevala, se ni divje upirala, ni omahovala ali celo obupavala. Tolo bila njena beseda. Dobra beseda, ki je bila ko hrastova palica, na katero se je oprla, če ji je hotelo spodrsniti. A najsi je delo še toliko upravičeno slavljeno in hvaljeno, in najsi je res, da brez dela ni življenja, in je delo najdragocenejše vino-, katerega nam pičlo odmerjeni čas nataka v čaše življenja — vendar ni edino delo tisto, kar bi nas osrečevalo. Srce nam koprni po veselju, in veselje, ki izvira iz delai, je sicer čista, a je trpko in težko zasluženo. Kje je sreča?! Kje je blaženost, ki bi jo dosegel tudi brez dela, se človek izprašuje. Jaz hočem biti srečen, jaz moram biti srečen! Nočem pa, da bi si moral to srečo prigarati in jo. plačati;" sreča naj pride sama do mene, naj pride ko kaka prijazna, darežljiva, vila! Nočem, da bi si moral na. sejmišču svojih dni z garanjem primešetariti to borno številce radosti. Da bi bil srečen, da bi enkrat samkrat v življenju do-segel veliko srečo! Tako govorijo skoraj vsi ljudje. In tako se tudi poročajo', tako hlastajo1 za boljšimi stolčki, tako si kupujejo srečke, tako upajo zmeraj na veliki čudež, ki se bo nekoč zgodil zanje. Mina Boštjanova ni zadela nobene življenjske srečke. Ker je prestala toliko neviht in ji je slana toliko pomorila, ji ie začelo na njeni poti, ki je bila vsa zledenela, polagoma drseti. Imela je le še hrastovo palico, na katero se je opirala: imela je samo še delo. Delo jo je krepilo- Palica je bila dobra. Le to je, da ni imela nikoli cvetja- — A Minino srce se ni zmračilo, dasi so ji zašla vsa solnca. Zmeraj jo je še veselila zemlja, ko je šla z zvestim Jožetoai po dvorišču ali sta hodila skupaj po njivah in travnikih ali se je na večere za mizo raz-govarjala z njim o gospodarstvu in ni nikoli videla primanjkljaja, nikoli gapeaila nereda. Odvetnik: »Čudno, da ste se lotili ponarejati tako majhen denar, kot je dinar.« Obtoženee: »Gospod doktor, z malim Je treba začet).« Hišni gospodar je zopet potrkal na vrata gostača. »Prav žal mi je, a ta teden ne morem plačati stanovanja,« je dejal najemnik. >Toda tako ste rekli prejšnji teden in ne vem koliko tednov že,« se je razjezil gospodar. »No, mar nisem ostal mož beseda?« Sodnik: »Že zopet ste tu? Ali vas ni prav nič sram, da tolikrat prihajate sem?« Obtoženec: »Ne, če vas ni sram, mene še toliko manj, gospod sodnik.« Cvajnar: »Nikar ne misli, da smo mi kar tako. Jaz izviram iz velike rodbine.« Strajnar: »Tako? Koliko pa vas je?« Cvajnar: »Deset fantov in vsak je imel tudi sestro.« Strajnar: »Kaj, dvajset da vas je?« Cva nar: »Ne — samo enajst.« Naša železnica je tako dobro urejena, dfi ni mogoče nobeno trčenje dveh vlakov.« Potem imate pa res zelo moderne naprave.« Tisto ne, pač na imamo samo en vlak.« A.: »Oni dan sem videl v mestu moža, ki ni imel rok, pa je vendar igral klavir.« ' $.: To še ni nič. Tu nad nami stanuje po.4| odična, ki nima nobenega glasu, a ven- tlor i oie.« 'ranča: »Jernej je štirikrat snubil, ji eden sem rekla da.« Kaira: :t Katere pa so bile druge tri?« Gospa Šaričeva je stopila v prodajalno, da si kupi zimski kožuh. Prodajalec ji je pokazal lep komad. »Koliko stane?« je vprašala gospa. »Dva tisoč dinarjev,« je pojasnil prodajalec. »Jaz bi rada nekoliko dražje,« pravi gospa. »No, pa recimo tri tisoč,« je brž pomagal spretni prodajalec. Mati: »Ne, Francek, kladiva ti ne dam, se boš udaril po prstih.« Francek: »Ne, ne bom se, saj bo Jožek žeblje držal.« LUDOVIK BOLTIN — LOGATEC Najboljša reklama je dobro blago lil nizke cene. To Vam nudi vedno moja trgovina. Ravno sedaj v teh časih, ko manjka denarja, Vam nudim zelo veliko zalogo raznega blaga za zimo po res zelo nizkih cenah. Oglejte si zalogo in se bodete prepričali, da se že za mal denar dobi lepo blago. Gotove površnike Vam nudim že od 250 Din naprej; double za površnike meter od 80 Din naprej; za damske plašče met. od 50 Din naprej; (lanele met. po 8, 10 in 12 Din; barhende za obleke met. 9, 12, 14, 18 in 20 Din; pliš gladek že od 125 Din naprej itd. Dalje imam na zalogi trikotaže, pletenine, klote, ripse, pupline, moško sukno meter od 30 Din naprej, kamgarne za moške obleke že lepe po 90 Din m itd. Se priporočam za obilen obisk z odličnim spoštovanjem L. BOLTIN. SALDA-KONTE 8TRACE • JOURNALB 60LSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. kud1 po izuedno ooodnih CENAH KNJIGOVEZNICA JUOOSbOVANSKS TISKARNE PBU K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 (L NADSTROPJB Kmetje, oklenite se Krnel, zveze! IZREDNA PRODAJA MANUFARTURE fa 'eten In zimo se le prlEe o v Prešernovi ulici 34 (poleg kavarne Za mal denar kupite res prvovrstno blago po neverjetno nizki ceni. Ta prilika s« Vam nuli samo sedaj, dokler traja zaloga tega ugodno nakupljenega blaga, epričajtese' Ogled je neobvezen! lOSIP iVA\ČIČ, Mubljana PreSernova ulica 54 **************** »mm»n«tmmmtn«mtiHM»tmin»MSACKOVE« pluge, vsakovrstne brane hi kotle kupite po najuiži ceni pri tvrdki FR, STUPICA veletrgovina z, žeiezniao in poljedelskimi stroji, monopolna zaloga razstreliv, nakup starega železa in drugih kovin. LJUBLJANA, Cosposvetska i Modna in m annfa k t ursc trgovina F. I. Geričar »Pri Ivanki«, Ljnblfana, Sv. Petra cesta 29 nudi lavookai ioila velika izbere blaga za jesen-ike moške in ženske obleke, baržuna.. pliša, bar henta, ilanele, kontenine, bele in rujave, že od S Din naprej* zimske rjuhe, deke, kovtie, gradi za. postdiaaio. volnene jepce, razna pletenine, dežnike itd. Ker je denarna kriza posebno za kmetski it« zale občutna, si, je tvrdka za to jesen kar največ prizadevati doseči pri nojih dobaviteljih najugodnejše cene, ter tudi svoj zaslužek skrčila na mminuiai, račaaapoč samo na večji promet, tako da, si pri nas aa malo denarja že precej potrebnega blaga lahka vsak nabavi V slučaja petrebe te torej oglasite pri nas, mi Vas bomo pa tudi po-itregK v Vato največjo zadovoljnost Se vljudno priporočan vse« svojim starim kakor tudi norim odjemalcem Ivanka Gorifar. Zvestoba. Gornik si je nameraval kupiti lovskega psa. Trgovec mu je ponudil primernega pinea ter dejal: »Tega vzemite, to vam je zvest pes.« — »Kako pa veste, da je zvest?'« je vprašal Gornik. — »1 no, predvčerajšnjim sem ga prodal, pa je že spet prišel naaaj.« Dre, položne prstane, in drugo zlatnino kupujte pri Matiji Waehte», .Novo mesto Neki skopuh je Ime? grozne zobne bolečine. Pa mu je sosed svetoval, naj bi šel k zobozdravniku. »Kaj pa še,« je odvrnil skopuh, »ko- bo pa moj sin v enem letu že ■aru zobozdravnik.« Glasbila za vse* Violine......"J "jn Gttarc.....m » " J«- Tromnete . ... ouhi in snažni. MIKADO . Vrsta 7045 Ko ste doma ali če delale v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo. da se ne prehladite. V njih «e V-m bodo noge najbolje odpočile. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA Brzojavni «^0pv6BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesla 10) Telefon št. 2057,2470.2979 Vloge nad Din 500,000.000 IU, Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 IzvrSufe vse bančme posle najkulanfneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tu- In Inozemstvu mmmmmmttammmmrnmmmmmmmMmmmmmmmmmmm^mmi^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Izdajatelj: Ur. Franc Kuloree. Urednik: Joie Košiček. Za Jugoslovansko tiakarno: Karel Cel.