POŠTNINA PLAČANA V GOTOVB* VEC RNIK [leto XIV. | Štev. 31 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 in 28-67 j POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 8. februarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena 1 din 1*—J Sovjetska nevarnost na Balkanu odvmjena Nemčija ne želi, da bi kdo ogražal Romunijo — Tudi o madžarskih in bolgarskih zahtevah sedaj ne more biti govora — Bolgarija se glede Dobrudže ne more zadovoljiti s samimi obljubami brez garancij RIM, 8. februarja. Ass. Press. Italijanski Ksti poročajo, da je sovjetska nevarnost za Balkan za enkrat popolnoma odvrnjena, in sicer pred vsem po zaslugi Italije in Nemčije. Nemčija ima zlasti v Romuniji važne gospodarske interese in ie zato dosegla v Moskvi, da Sovjetska zveza ne bo storila nobenih korakov, ki hi se mogli tolmačiti kot ogražanja romunske varnosti in nedotakljivosti. Nemčija je storila v tem oziru še več in jedala romunski vladi uradno zagotovilo, da bo ščitila Romunijo. Posebno precizno poroča o tem »Reglme Fascista«, ki Pravi med drugim, da se Sovjetska zveza na meji Besarabije niti ne gane. O tem so razpravljali tudi na balkanski konferenci v Beogradu. Popolnoma jasno le vsem, da spričo tega v sedanjem trenutku tudi ne more biti nobenega govora 0 razpravljanju o madžarskih in bolgarskih zahtevah nasproti Romuniji. ROMUNIJA IN ITALIJA BUKAREŠTA, 8. febr. Stefani. Romunski tisk komentira beograjsko zasedanje Balkanskega sporazuma in naglasa blagohotno stališče Italije do vseh pro blemov južnovzhodne Evrope. List »Cu-ventul« se nadeja, da bo Italija posvetila Poslej še večjo pažnjo za pravilno reše- vanje problemov tega dela Evrope. GLASOVI MADŽARSKIH LISTOV BUDIMPEŠTA, S. febr. Stefani. »Ma-gyar Orszag« in »Pester Lloyd« se zelo pohvalno izražata o italijanski gospodarski politiki ter naglašata, da je Mussolini, zahvaljojoč avtarkični taktiki, uspel ustvariti gospodarsko ravnotežje Italije, kar je najboljše zagotovilo za gospodarsko Solidnost vzhodne Evrope. Italija ima namreč s tem delom naše celine živahno razpredene gospodarske stike, tako v Podonavju kakor na Balkanu. BOLGARIJA IN SOSEDI SOFIJA. 8. februarja. Havas. Turškemu zunanjemu ministru Saradžoglu je bil prirejen s strani Bolgarov prisrčen sprejem. Poluradni list »Včera i dnes« piše, da vidi bolgarski narod v osebnosti Sa-radžogla iskrenega prijatelja Bolgarije. Njegovo bivanje v Sofiji takoj po balkanski konferenci je dokaz plemenite misije, kateri se je posvetil in jo odobravata tudi vladi v Ankari in Sofiji: zagotoviti balkanskim narodom miren razvoj. Kjo-seivanov je že ponovno izpovedal željo Bolgarije: mir, nevtralnost in miroljuben Moskva proti nemškemu posredovanju Nemški demanti je bil baje izdan na željo sovjetske vlade ~ V uspeh posredovanja ne verujejo niti na Finskem — Bojazen za Švedsko KODANJ, 8. februarja. Ass. Press. V Berlinu uradno demantirajo, da bi bil prihod nemškega veleposlanika v Moskvi in poslanika v Helsinkih v Berlin v kaki zvezi s kako akcijo za nemško posredovanje v finsko-sovjetskem sporu. Prav tako zanikujejo vesti, da je Nemčija poslala Sovjetsk zvezi pomoč proti Finski. Nemčija hoče tudi še nadalje ostati v tem sporu nevtralna. ŠVEDKSE INFORMACIJE STOCKHOLM, 8. februarja. E.\change 7e'egraph. Tukajšnji listi poročajo danes 'z Berlina, da se kljub nemškemu urar}-netnu demantiju dalje vzdržujejo vesti o nemškem posredovanju v finsko-sovjet-skem sporu. Demanti je bil izdan na željo Moskve, kjer je vzbudilo dejstvo, da je ta nemška namera prišla v javnost, veliko nezadovoljstvo. Vendar tudi v Berlinu ne zanikujejo dejstva, da je prav malo verjetnosti, da bi nemško posredovanje uspelo. Po prvih vesteh iz Moskve zavzema sovjetska vlada že vnaprej odklonilno stališče. DANSKE INFORMACIJE KODANJ, 8. februarja. Havas. Finsko-sovjetska vojna je še vedno središče glavnega zanimanja na Danskem. Cim bolj se približuje pomlad, tem večja je nevarnost, da švedska ne bo mogla spričo se danjih ofenziv ostati indiferentna. Zato so pa bile s tem večjim zadovoljstvom sprejete vesti, ki so se razširile o posredovanju Nemčije med Finsko in Sovjetsko zvezo. Nihče pa ne prikriva, da bi tako posredovanje naletelo na velike ovire. Zlasti glede garancij Finski. Ako bi se mir morda tudi sklenil, ne more nihče dati zagctovila, da Sovjetska zveza Finske pozneje ne bi znova napadla. FINSKO MNENJE HELSINKI, 8. februarja. Havas. Berlinski dopisnik finskega lista »Helsinkin Sa-nomat# piše v zvezi s poročili o možnosti posredovanja Nemčije v finsko-sov-jetsiki vojni: Ta trenutek je taka akcija nemogoča iz čisto preprostega razloga, ker Nemčija priznava vlado predsednika republike Kallija, medtem ko priznava Sovjetska zveza samo vlado Kuusinena. Gotovo pa je, da nemški narod iskreno želi, da »oi njegova vjada prevzela posredovanje za premirje, toda izgledi so vsaj za enkrat negotovi. način izpolnitve bolgarskih zahtev. To je naletelo na ugoden odmev tudi pri sosedih, zlasti pri Turkih. BOLGARIJA HOČE GARANCIJE BUDIMPEŠTA, 8. februarja. Exchange Telegraph. »Magyar Nemzeti« objavlja posebno poročilo o obisku turškega zun. ministra Saradžogla v Sofiji in pravi, da je Bolgarija z zadovoljstvom vzela na znanje pripravljenost Bolgarije, da reši vprašanje Dobrudže po koncu sedanje evropske vojne, vendar se s tem ne more zadovoljiti in bo zahtevala garancije s strani celokupne Balkanske zveze. SARADŽOGLU V CARIGRADU CARIGRAD, 8. febr. Havas. Saradžoglu je ob prihodu semkaj sprejel novinarje in demantiral vest o nameravanem potovanju v Pariz. Pomoč poljskim in turškim žrtvam LONDON, 8. febr. Havas. Spodnji dom je odobril kredit sto tisoč funtov za pomoč poljskim beguncem v raznih nevtralnih deželah. Podpore se bodo delile M zadnji sovjetski sunki brez nspeka Ofenziva na Manneiheimovo črto pojema — Na ostalih frontnih odsekih nič novega — Rezultat dosedanjih letalskih napadov na Finsko HELSINKI, 9. februarja. Havas. Sovjetske čete so še enkrat ponovile svoj napad v velikem obsegu na karelski fronti. Njihovi napori so bili tokrat usmerjeni proti bokoma finske črte preko Paunusjakija. Vsi napadi pa so bili odbiti. Mala vasica Sirnima je pri tem največ trpela, vse hiše so razdejane. Po Presoji finskih strokovnjakov so sovjeti °d začetka sovražnosti izgubili 500 bojnih vozov. Ofenziva pri Summi je stala s°vražnika nad 5000 mož. Izgube Fincev cenijo na 500 mož. Okoli 20 letal je bom bardiralo mesto Kajana pri Kunu. Pri tem sta bili ubiti dve osebi. Prvo od ^ombe zadeto poslopje, ki je bilo močno Poškodovano, je bolnišnica Rdečega kri-dasi je imela dobro vidna znamenja RK. Med drugimi zadetimi poslopji je tedi baraka, kjer so bili nastanjeni ruski teetniki. V mestu je izbruhnilo veliko požarov. Na odseku pri Kunu so sovjeti v zadnjih dneh izgubili čez 1500 mož, ne da bi pridobili niti pedi finskih tal. Ka-r Poročajo, je neki oddelek estonskih prostovoljcev navzlic strojniškemu ognju iz sovjetskih letal predrl do Finskega zaliva in finske obale. hptFS? V0JN0 poročilo ELSINKI, 8. febr. DNB. y finskem vojnem poročilu javljajo, da je bilo na Karelijski ožini ponovno več napadov v okviru ofenzive, ki se je začela 6. t. m. na sektorju med Hatjahdenjervijem in Summo. Vsi sovjetski poizkusi, prebiti fronto, so propadli. Pri Summi so sovjeti s pomočjo tankov napadli štirikrat, a brez uspeha. Na drugih delih fronte ni bilo posebnih dogodkov. Finska letala so napravila nekaj izvidniških in lovskih poletov. Šest sovjetskih letal je bilo sestreljenih, prav tako en opazovalni balon. POROČILO ŠVEDSKIH PROSTOVOLJCEV STOCKHOLM, 8. februarja. Havas. Poveljnik švedskih prostovoljcev poroča, da je njegova protiletalska artilerija sestrelila eno sovjetsko letalo. Nadalje poroča, da je zdravstveno stanje v prostovoljskem zboru dobro in da zbor doslej še ni imel nobenih izgub, razen štirih letalcev, katerih smrt je bila že sporočena. LENINGRAD: NIČ NOVEGA MOSKVA. 8. febr. DNB. Poročilo generalnega štaba leningrajskega poveljstva javlja, da se ni primerilo včeraj nič posebnega. Letala so bila na izvidniških poletih. STRAHOTE LETALSKE VOJNE LONDON, 8. februarja. Reuter. Po vesteh, ki -so dospele semkaj iz Finske, so sovjeti bombardirali vsa finska mesta. Od 28. januarja do 3. februarja so napadli 141 finskih krajev in šest bolnišnic ter so odvrgli blizu 7000 vnetlijivih in eksplozivnih bomb. Od civilnega prebivalstva je bilo 145 ljudi ubitih, 179 pa ranjenih. HELSINKI, 8. februarja. Reuter. Med poslopji, ki so jih sovjeti bombardirali v Kajanu, je tudi jetnišnica, kjer je zaprtih več Rusov. Deset poslopij je gorelo pozno v noč. PODTAJNIK BUTLER med poljske državljane brez razbite na politično pripadnost posameznika. Državni podtajnik v zunajem ministrstvu Bu-tler je izjavil, da je prva pomoč poljskim beguncem že bila razdeljena na zadovoljiv način. O pomoči žrtvam potresa v Turčiji je Butler poročal, da je turška vlada sprejela z zahvalo prvo denarno pomoč, poslano iz Velike Britanije in Francije. Razen tega sta angleška admi-raliteta in vojno ministrstvo poslala Turčiji pomoč v materialu v vrednosti 21 tisoč funtov sterlingov. Nemčija se pripravlja na odločilni sunek KODANJ, 8. febr. Exchange Tel. Kakor poroča dopisnik »Berlingskih Ti-dend«, je izvedel od nekega višjega nem škega častnika, da se Nemčija z vso naglico pripravlja na skorajšnji streloviti sunek proti Angliji. Zadnji poleti nemških letal so bili le izvidniške priprave za napad. Anglijo bo napadlo istočasno veliko število letal in podmorpic, posebno malih, ki jih Nemčija gradi z veliko naglico že nekaj mesecev. Nemci računajo, da se Jim bo posrečilo z naglimi sunki velike udarne moči že v nekaj mesecih odločiti vojno v svojo korist. Drugi listi pa naročajo iz Berlina, da so v Nemčiji ukinjeni vsi vojaški dopusti, kar tudi dokazuje, da se Nemci pripravljajo na veliko akcijo na zahodu. ZAŠČITA SVFTILNIŠKIH LADIJ LONDON, 8. feb. Reuter. Churchill je dejal, da je storil potrebne ukrepe za zaščito svetilniških ladij, ki so jih Nemd začeli potapljali. Prognoze belgijskega zunanjega ministra Maribor, 8. februarja. Zagrebški listi so nedavno objavili podatke o gibanju prebivalstva v Zagrebu v lanskem letu in pri tem omenili, da ima sedaj okoli 300.000 prebivalcev. Ako ugotovimo, da je pred sto leti bil glede števila prebivalstva še v ravnotežju z Ljubljano in da tudi ob prevratu še ni štel 100 tisoč duš, potem vidimo, da je doživel Zagreb v Jugoslaviji ogromen razmak, ki predstavlja več ko 200 odstotni porast. Res je sicer, da se je Zagreb povečal nekoliko tudi na račun okolice, ki mu je bila priključena, vendar je odstotek porasta iz tega dejstva mnogo manjši, kakor je n. pr. v Beogradu ali v nekaterih drugih jugoslovanskih mestih, ki so v zadnjih letih zajela vase okoliške kraje. Da je Zagreb rastel dejansko v prvi vrsti iz sebe samega, z ustvarjanjem življenjskih pogojev za deset tisoče priseljencev, nam dokazuje najbolj število po vojni zgrajenih novih stanovanj, ki znaša okoli 27 tisoč v 6150 hišah. Ogromen razmah je doživel po vojni tudi Beograd. Ob ustanovitvi Jugoslavije je bil po številu prebivalstva enak Zagrebu, v njem je bivalo nekaj manj ko sto tisoč prebivalcev, toda skupaj z Zemunom in Pančevom, ki sta mu bila priključena, dasi leži' prvo mesto tostran Save, drugo pa onstran Donave. Vendar je tudi porast Beograda znašal povprečno po 10.000 novih prebivalcev na leto, ali 100 tisoč v vsakem desetletju. Temu primerno je bilo seveda zidanje novih stanovanjskih hiš, ki so nastajale deloma sredi mesta na. prostoru odstranjenih starih bajt, deloma pa na periferiji, ki se je vedno bolj širila na vse strani. Precejšen napredek je pa doživel seveda tudi Zemun, deloma zaradi cenejših stavbišč deloma pa cenejših stanovanj. Ugodne prometne zve ze čez Savo so omogočile mnogim v samem Beogradu zaposlenim delavcem in uradnikom zidanje hiš ali najemanje stanovanj v Zemunu. Razen Zagreba in Beograda so doživela velik razmah tudi nekatera druga mesta, tako n. pr. Novi Sad, ki je narastel na več ko 60 tisoč prebivalcev, Osijek z okoli 50.000. Split tudi z okoli 50.000, Skoplje z (Coli 80.000, Sarajevo z nad 70.000 itd. Toda v večini primerov gre povečanje števila prebivalstva na račun priključitve okolice. Končno pa moramo šteti k mestom z velikim naravnim razmahom tudi manjša: Niš, Kragujevac, Banjaluko, Sušak itd. Manjši razmah so doživela nekatera manjša hrvatska mesta, kakor n. pr. Varaždin in Karlovac, še manjšega pa vojvodinska. Subotica, ki je bila ob prevratu s 100 tisoč prebivalci največje mesto v Jugoslaviji, je narastla v vseh teh letih komaj za par tisoč duš. Prav tako niso napredovala mesta Sombor, Petrov-grad in Vršeč. Ako primerjamo porast Zagreba in Beograda ter nekaterih drugih srbskih in hrvatsklh mest s slovenskimi, vidimo, da so naša mesta daleč zaostala. Naša Ljubljana je skupaj z okolico narastla komaj za okoli 25.000 duš, torej povprečno 1200 na leto. Pred priključitvijo okolice je štela okoli 60.000 duš, po priključitvi jih šteje okoli 82.000. Porast gre torej pretežno na račun okolice! še na slabšem je Maribor. Prirastek v našem mestu je znašal na leto komaj do 300, v desetih letih 3000 in v dvajsetih okoli 6000. Po tem pičlem prirastku šteje samo mesto sedaj največ 35 do 36 tisoč prebivalcev. Zato je bil celo napredek najneposrednejše oko lice večji: Pobrežja, Studencev, Teznega in Krčevine. Nekateri teh krajev so po-rastli za sto odstotkov, in če bi se priključili mestu, kakor so se povsod drugod po vsej državi in tudi Sloveniji, bi štel sedaj Maribor nad 50.000 prebivalcev, še na slabšem sta bila Celje in Ptuj. Obe mesti sta sami kot taki celo nazadovali in le s priključitvijo velike okolice je Celje narastlo od 8 na okoli 22 tisoč, Ptuj pa od ne celih 5 na 8 tisoč. Vzroki za tako majhen porast slovenskih mest leže v prvi vrsti v zožitvi slovenskega ozemlja z novimi državnimi mejami, v slabih trgovskih in sploh gospodarskih možnostih Slovenije ter v odseljevanju naših ljudi v druga jugoslovanska mesta: Zagreb, Beograd itd. To so pa isti vzroki, ki tudi našemu podeželju ne dovoljujejo razmaha in povzročajo, da se slovenski odstotek prebivalstva Jugoslavije vsako leto, manjša: dočim je znašal ob osvobojenju skoraj 10, je padel doslej že daleč pod 8 Ln bo v .doglednem času ce- BRUSELJ, 8. februarja. DNB. V Cha-pelle d’Erlemonu je govoril belgijski zunanji minister o sedanjem položaju države. Naglasil je, da je Belgija po propasti Zveze narodov primorana, graditi svojo -neodvisnost na drugi osnovi. Vojna je naložila Belgiji veliko breme. Nič bi ne bilo čudnega, če bi morala Belgija žrtvovati zdaj 20 milijonov frankov za vojno. Izven tega teži državo še izredni preračun in blizu sedem milijard za oboroževanje, čeprav je mobiliziranih že 600.000 mož, je še vedno 230.000 brezposelnih, že danes lahko sodimo, kakšna bo socialna BRUSELJ, 8. febr. Havas. V razpravi o preračunu narodne obrambe je socialistični poslanec Louis Pieran opozoril vlado na možnost sovražnega vpada v Belgijo. Med drugim je dejal: »želimo, da ostane Belgija izven sporov, pa naj bodo simpatije za izid vojne kakršne koli. V primeru, da bi naša država postala še enkrat bojišče Evrope, je pa treba, da napadalec ve, da bodo garancije, ki so jih nekatere velike sile ponudile Belgiji, zelo hitro sprejete. Mi nočemo biti žrtve to pod 7. To stanje bi nas moralo siliti k resnemu premišljevanju! Ali naj ostanemo tudi še nadalje narod, ki postaja zakrknjen in narod brez resničnih mest? Kajti pravo mesto se pričenja šele pri sto tisoč prebivalcih. Le v takih mestih je mogoč večji kulturni in gospodarski raz- kriza, ki bo sledila na kraju sedanje vojne. Premožnejši posestniki in industrialci, je naglasil minister, bi morali .v teh resnih časih več žrtvovati nego doslej. Delavstvo bi moralo zvišati produkcijske sposobnosti, da bi tako pomagalo vojnim in finančnim naporom države. Delavci v jeklarnah bi morali n. pr. delati po 10 ur na dan. Minister je zaključil, da svet, ki bo izšel iz sedanje vojne, ne bo hotel nadaljevati vsakdanje življenje, kakršno je bilo v 1. 1939. Nastopil bo ali velik kaos, ali pa boljše prilike. taktičnega napada.« V odgovoru je minister za državno obrambo general Denis poudaril, da ne bo vlada niti za trenutek pomišljala, v primeru potrebe omogočit" garancijskim silam, izpolniti njih obveze ki so jih prostovoljno prevzele nase. V teku 1939 je bilo razdeljenih blizu milijon plinskih mask na občine. Nad 100.000 prostovoljcev se je vpisalo v civilno gardo. Vlada je tudi pripravila načrte za primer evakuacije. mah, katerega vpliv more blagodejno občutiti tudi nanj navezano podeželje. Zaradi tega bi bilo potrebno proučiti vse možnosti, kako ustvariti slovenskemu ljudstvu pogoje za napredek in našim mestom podlago za rast. Da so take možnosti dane, ne more biti dvoma. —r. D@mais zamsk* Votivni zakon je dovršen Volivni zakon je bil včeraj v dokončni obliki stiliziran in prepisan na čisto. Prv; ga je podpisal podpredsednik vlade dr. Maček, za njim ministra dr. Šutej in dr. _ Konstantinovič. " »Tiha likvidacija 3RZ" Politični krogi v Beogradu z velikim interesom spremljajo pogajanja med Cvetkovičem in Aco Stanojevičem. Mnenja so. da bo skoro prišlo do okrepitve srbskega dela v vladi. Glede hrvatskega dela v vladi naglašajo, da je odnošaj z njim popolnoma normalen in da je formacija Kmetsko demokratske koalicije v kabinetu kompaktna. Kakor izve »Jutar-nji list«, pomenijo zadnje izjave Cvetkoviča k razvoju političnih prilik v Srbiji njegov intimni namen, da se postopoma, na tihi način likvidira Jugoslovanska radikalna zajednica. Srb — podbarc v Zagrebu Po vesteh novosadskega »Dana« bo, či m bo organizacija banovine Hrvat-ske končana, imenovan za podbana eden izmed pristašev SDS. Sedanji podban dr. Krbek bo podal ostavko in se posvetil univerzi. Kot najresnejši kandidat za podbana se imenuje dr. Svetozar Ivkovič, odvetnik v Zagrebu in ugleden član vodstva SDS. Proti organizacijam fašistične smeri Na zboru v Novem Sadu je prvak Radikalne stranke dr. Stojan Špadijer naglasil: Mi smo proti političnim organizacijam s fašistično smerjo, pa naj se imenujejo Hrvatska ali Srbska zaščita, Slovenski fantje ali Seljačka straža.« (»Ju-goslavenska Pošta«), Cvetkovič - Maček -Konstantinovič Dr. Maček je imel včeraj dolgo konferenco s predsednikom vlade.. Cvetkovičem. Na dnevnem redu so bila važna politična vprašanja, o katerih je dr. Maček kasneje nad dve uri razpravljal še z dr. Konstantinovičem. Opoldne je bila enourna konferenca vseh ministrov KDK. Predstavniki iz Vojvodine v Beogradu V Beograd so dospeli predstavniki Hrvatov - Bunjevcev in Šokcev, prvaki SDS in zastopniki madžarske ter nemške narodne manjšine. Vsi bodo obiskali ministra dr. Smoljana ter ob tej priliki razpravljali o organizaciji HSS in SDS v Vojvodini v zvezi z volitvami v narodno skupščino. Prebivalstvo banovine Hrvatske Klub ABC in Seljačka Sloga sta izdala statistiko prebivalstva banovine ’ Hrvatske, ki ima zdaj površino 66.393 km2 in 4,403.199 duš. Od teh je 3,235.830 Hrvatov (3,061.680 katolikov in 174.150 muslimanov), 847.005 Srbov, 40.524 Slovencev, 62.647 Madžarov, 96.023 Nemcev, 40.939 Čehov, 13.189 Slovakov ,5498 Rusov, 7466 Ukrajincev, 3414 Poljakov, 6867 Italijanov iit 41.956 ostalih. Izven banovine je ostalo Hrvatov v Bosni in Hercegovini 205.987, v Vojvodini 121.741. v Sremu 31.227, v Boki Kotorski 14.172, v Sloveniji 19.354, drugod 28.717, skupaj 421,198. Izven Jugoslavije biva po svetu še 800.000 Hrvatov. Boljša bodočnost slovenskega naroda Ne glede na vse te nevesele perspektive za bližnje čase si bo slovenski narod znal utriti pot v boljšo bodočnost. Kakor je majhen in ponižen, je še vedno porajal nekaj ljudi, ki so mu bili če že ne vodniki po usodi razmer, pa vsaj to-lažniki in dobrohotni opoininjevalci. V še težjih prilikah je slovenski narod vzdržal; neštetokrat je že rm>ral skloniti hrbet, vdal se ni... Kakor je potrpežljiv in velikodušen, da ne more nikogar žaliti, bo nekoč spregovoril naravnost in odkrito in obsodil vse, tudi Svoje otroke, ki so izvajali nad njim nasilje; in nasilje sc je nad slovenskim narodom izvajalo vedno, o čemer bi prav on sam lahko največ povedal, ako bi ga kdaj kdo vprašal po tem. (Miško Kranjec, »Sodobnost«), Stališče Belglfe za primer napada Napori Anglife za oblast na morfu LONDON, 8. februarja. Ministrstvo za informacije javlja, da je Velika Britanija v teku tedna do 4. t. m. izgubila osem parnikov z nosilnostjo 25.069 ton. Istočasno je bilo potopljenih šest nevtralnih parnikov, skupaj 17.546 ton. Od začetka vojne se je pa angleška trgovinska mornarica povečavala vsak teden povprečno za 20.000 ton, in to po gradnji novih ladij, zaplembi nemških parnikov ali z nakupom. LONDON, 8. februarja. Havas. Churchillu je predložilo nekaj narodnih poslancev vprašanje o ukrepih admiralitete Rešena Je vsa posadka »Armanlsiana" LONDON, 8. febr. Reuter. Španska mo torna ladja »Monte Baril« je izkrcala v Las Palmasu kapitana in 51 članov posadke angleškega tovornega parnika »Ar manistan«, ki ga je neka nemška podmor nica torpedirala 3. t. m. brez predhodnega opomina 30 milj proč od Lisbone. — Rešena je vsa posadka, tri mornarje so prepeljali v bolnišnico. Kapitan »Arma-nistana« je izrazil svoje priznanje in pohvalo španskemu moštvu pri reševanju. Eksplozije ob angleški obali LONDON, 8. febr. Havas. Ponoči je bilo slišati več eksplozij na vzhodni obal" Anglije. Reševalne ladje so s polno paro pripravljene, toda doslej ni bilo klicev na pomoč. Eksplozije so bile močne in jih je bilo slišati v mestih ter vaseh na obali. Prebivalci so opazili ogromen plamen žolte barve, ki je ožaril nebo. Madžarskakupuje nemške ladje BUDIMPEŠTA, 8. februarja. Exchan-ge Telegraph. Med Madžarsko in Nemčijo so pogajanja za nakup nemških trgovskih ladij po Madžarski, in sicer v višini 60.000 ton. Madžarska bi porabila te ladje zato, da bi z njimi oskrbovala svoj izvoz v prekmorske dežele. Ker so se prva pogajanja pričela že pred sedanjo vojno in ker Madžarska ladij ne bi plačala z dobavami Nemčiji, ampak z likvidacijo dolgov, meni »Magyar Nemze-ti«, da zavezniki takemu nakupu ne bodo nasprotovali. SELITEV ZLATA V AMERIKO RIM, S. februarja. DNB. Italijanska ladja »Rex«, ki je te dni krenila iz Genove v New York, vozi 800« kilogramov zlata v palicah, ki ga pošiljata v Ameriko državni banki Belgije in Švice. Zlato bo uporabljeno za kritje že izvršenih nabav. za zaščito trgovinske mornarice. Churchill je v spodnjem domu odgovoril, da bodo ladje, ki se grade za varstvo trgovinskih parnikov, v kratkem izročene trgovinskemu ministrstvu, da jih opremi s posadkami. Nove ladje, ki se gradijo v privatni lastnini, bodo pod kontrolo trgovinskega ministrstva s pravico rekvizi-cije. Ladjedelnice ne bodo prešle v last vlade, delavstvo, nameščeno v njih, je pa v službi države. Privatnikom nočemo jemati pravic, da grade v svoji režiji nove parnike, admiraliteta daje podjetjem le potrebna navodila. WEYGAND V EGIPTU KAHIRA, 8. februarja. Reuter. General Weygand je prispel v Egipt, kjer je bil svečano sprejet. NAGGYAR V CARIGRADU CARIGRAD, 8. februarja. Havas. Fran coski veleposlanik Naggyar je dospel včeraj iz Moskve semkaj. Zastopnikom tiska je izjavil, da se ne počuti dobro in ne more dati nobene izjave. NOV ANGLEŠKI POSLANIK NA FINSKEM LONDON, 8. februarja. Reuter. Bivši svetnik angleškega poslaništva v Moskvi, Wereker, ki je bil dodeljen poslaništvu v Boliviji, je zdaj imenovan za poslanika na Finskem. Wereker je potoval iz Tailina v London, a so ga nemške oblasti 11. novembra lani ustavile na nevtralni ladji in zadržale parnik dva tedna v Swinemiln-de. Po prihodu v London je dobil dopust, nakar bo nastopil novo mesto na Finskem. IDEALNA KANADA TORONTO, 8. febr. Reuter. V Kanadi se je volivni boj že začel. Spor je nastal okoli volivnih govorov, ki naj bi jih oddajal kanadski radio. Končno co odločili, da bo radio oddajal govore vladnih in opozicijskih politikov po ključu rezultatov zadmih volitev. AMERIŠKI PROSTOVOLJCI NEW YORK, 8. februarja. Stefani. Semkaj je doslej dospelo iz Amerike 2000 prostovoljcev za Finsko, čakajo, da jih popolnoma opremijo, nakar bodo odpluli v Evropo. Curih, 8. februarja. Devize: Beograd ! 10, Pariz 10.06, London 17.7514, New-:york 446, Milano 22.51, Berlin 178.70, Sofija 3.30, Budimpešta 8634, Bukarešta 3.30. Mariborska napoved. Oblačno in megleno vreme. Toplota se ne bo mnogo ■spremenila. Včeraj je bila najvišja temperatura 1.8, danes najnižja —1.2, opoldne 0.4. Novice Na podeželju je preveč raznih društev Nekatera bi se lahko brez škode spojila in v složnem delu uspeinejše sluiila ljudstvu Slovenci smo zelo družaben uarod in zelo ljubimo družbo in društva. Na našem podeželju je toliko društev, da človek večkrat ne more vseh našteti. So vasi, kjer deluje celo po 15 in še več društev, a vsaka vas jih ima vsaj pet. Vsa ta društva, ki delujejo v enem in istem kraju, imajo tako rekoč iste programe, le z malenkostnimi razlikami. Mnogo društev pa je takih, ki se v programu popolnoma nič ne razlikujejo in so odvisna le od osebnih in drugih ambicij, da se sile cepijo in razdvajajo. Ker je toliko društev, sodelujejo skoraj povsod isti ljudje, ki so včasih ves teden zasedeni z raznimi sejami in sestanki, no katerih razpravljajo o delovanju društva, o težkočah, o članarini itd. Sedaj smo v mesecu januarju in februarju, ko imajo razna društva, podeželska in mestna, svoje občne zbore, na katerih polagajo račune o izvršenem delu in gradijo načrte za nadaljnje delo. Razni sklepi, debate in resolucije pričajo, da je naše društveno življenje, posebno na deželi, precej težko in društva životarijo ter ne morejo imeti onih uspehov, kakor '•so si jih začrtali na občnih zborih. Zakaj ni takih uspehov? Bodimo odkriti in priznajmo, da je preveč društev, pri katerih sodelujejo skoraj isti ljudje, ki pa danes ne zmorejo visokih članarin, od katerih je danes vsako društvo odvisno. Navadno pa se steka precejšen odstotek teh različnih članarin v razne centralne blagajne, ki so bodisi v Ljubljani, bodisi v Beogradu, tako da je društvo, ki bi moralo delovati in delati, brez finančnih sredstev. To ie važna točka vseh občnih zborov in baš finančno vprašanje dela danes vsakemu društvu velike preglavice. Ta problem bi se lahko rešil brez velikih težkoč in škode za eno ali drugo društvo. Društva z istim ali sorodnim programom naj bi se združila v eno diu-štvo, ki bi imelo razne odseke, ki bi delovali vsak v svojem področju. Posebno lahko bi se to zgodilo pri različnih gospodarskih društvih, ki so danes razcepljena na neštete panoge in kd iščejo povsod subvencije in podpore. Vsa ostala društva pa bi se lahko združila v dve ali tri društva, ki bi opravljala z lahkoto vse delo, kar danes mogoče opravlja petnajst in še več društev. V gospodarskem društvu bi se združila lahko vsa današnja živinorejska, sadjarska, vinarska rn še druga društva, ki bi na ta način pridobila večje število članov in bi bila tudi finančno močnejša. Ravno isto •bi bito z ostalimi društvi. S tem bi bilo doseženo še to, da bi tudi merodajni faktorji, ki danes podpirajo razna društva, tu laže podpirali z različnimi in večjimi podporami, dočim morajo sedaj te podpore skrčevati in v manjših delih dajati številnim društvom. Tudi članstvo bi laže plačevalo članari ne, obenem pa bi se mržnja in sovraštvo, kateremu je večkrat krivo le društveno delo, tudi polegla in na našem podeželju bi bilo malo več mira in strpnosti. Glede fuzije raznih društev bi bilo treba resno pomisliti in preudariti ter tudi dejansko izvršiti. Le na tak način bi se naše društveno življenje na deželi uredilo in bi imelo vsestranski uspeh. Var. Koliko je pokadila Velika Prlekija? iz statističnih podatkov je razvidno, da je slovenski severo-vzhod tudi v preteklem letu pokadil ogromne vsote. Največ so pokadili_v okrajih Ptuj in Murska Sobota. V soboškem okraju so zakadili skupno 5,941.688.25 din in za 66.049 kg različnega blaga. Na s o-boškem področju so od tega pokadili tobaka, cigar in cigaret za 4,630.153.75 din, papirja za 130, 650, Šved. velikih vžigalic 48.400 in malih za 419.350 din, skupno tedaj 5,258.550.75 din. Za go r n j e le n d a v sk o področje znaša poraba 8.800 kg v vrednosti 683.137.50 din: tobaka, cigar in cigaret 603.012.50, cigar, papirja 27.175, velikih vžigalic 5200, malih 47.750. Za Ptuj znaša poraba 60.730 kg v vrednosti 6,971.627 din: tobaka, cigar in cigaret 6,093.777 din, papirja 145.650, vilikih vžigalic 227.200, malih 504.100 luksuznih 900. V Ormožu so porabili 20.250 kilogramov v vrednosti 2,046.473.25 din: tobaka, cigar in cigaret 1,568.923.25, papirja 71.300, velikih vžigalic 48.900, malih 137.350 V ljutomerskem okraju so porabili skup no 37.500 kg v vrednosti 4,452.264.50 din. Od tega odpade na Ljutomer 16.250 kg v vrednosti 2, 405.791.25 din: tobaka, cigar in cigaret 2, 106.421.25 din, papirja 84.575, velikih vžigalic 66.500, malih 148.295. V Gornji Radgoni 21.250 kg za 2,346.463.25 din: tobaka, cigar in cigaret 2, 056.163.25, papir 58.100, velikih vžigalic 56.300, malih 175.900. V dolnjelendavskem področju so porabili 26.240 kg v vrednosti 2 milijona 201.597.50 din, od tega papirjev in vžigalic za 184.100 din. Prekmurci so pokaditi skupno razne vrste tobaka 92.289 kg v vrednosti 8,143.285.75 din. Celotna velika Prlekija pa 210.769 kg v vrednosti 21, 613.650.50 din. Pa to je samo »oli-cielna« statistika. K temu bi morali prišteti še podatke »tajne« statistike, ki v teh obmejnih krajih nikakor ni manjša, posebno po vaseh. Šele tedaj bi dobili pravo sliko o količinah in vrednosti, ki so šle v zrak. Ceffe Zborovanje železničarjev v Celju Železničarji, člani podružnice UJNŽB v Celju, so imeli letno zborovanje. V imenu oblastne uprave se je zborovanja udeležil g. Andoljšek, ki je poročalo delovanju oblastnega odbora. Delovanje podružnice je bilo v minulem letu osredotočeno rta notranjo organizacijo. Lani v poletju je izšel delavski pravilnik, kije deloma poslabšal pokojninsko zavarovanje. Podružnica je proti takemu pravilniku ugovarjala in zahtevala izboljšanje pok. zavarovanja. Pravilnik o službeni obleki je v veljavi že dve leti, obleke pa vkljub vsem intervencijam ne dobe pravočasno. Začetkom decembra je bilo protidraginjsko zborovanje* Bila je sprejeta resolucija, ki zahteva izboljšanje prejemkov zaradi naraščajoče draginje. 21 .januarja so bile v tej zadevi ponovno odposlane brzojavke. Iz kabineta.je podružnica dobila odgovor, da bo zahtevam v kratkem ugodeno. Železničarji so sicer dobili s 1. januarjem izredno nagrado za čezumo delo in naporno službo, ki pa ni ■v nikakem razmerju z rastočo draginjo. Zasluga organizacije je tudi, da progovno delavstvo v zimskem času več ne pra- znuje. Pri božičnici je bilo obdarovanih 24 delavskih žel. družin. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Janko Hočeva r, podpredsednik je G e r 1 Franjo, tajnik pa Jaklič Jože in Vrečko Anton blagajnik. POŽRTVOVALNO DELO GASILSKE CETE V GABERJU Gasilska čela v Gaberju je v nedeljo podala obračun svojega dela v minulem poslovnem letu. Posebna pažnja sc jc posvečala izvežbanju mladih gasilcev. Članstvo je živahno delovalo v kulturno-pro-svetnem odseku, ki jc v celjski gasilski župi najagilnejši. Vršile so sc poleg rednih mesečnih vaj tudi oddelkovne vaje za nastope pri požarih x in za obrambo proti zračnim napadom. Cčta je sodelovala pri 14 požarih. V bodoče bo treba misliti na novo shrambo orodja. Prosvetni odsek je priredil več gledaliških predstav, ima urejeno tudi lepo knjižnico. Ceta šteje 50 rednih in 300 podpornih članov. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen g. Konrad Gologranc, za poveljnika Karl Koštomaj, za tajnika Gajšek Ludvik, za blagajnika Drago Gams. Poveljnik Koštomaj jc bil odlikovan z zaslužnim križcem. Mnogo gasilcev dolnje v četi že 28 let. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes „Chicago v plamenih". Največjn požarna katastrofa človeštva. •> o V slovenjegraški župni cerkvi sla se poročila gdč. Kerin Angela, uradnica javne bolnišnice in g. Kotnik Lojze, poštni uradnik. o Težka nesreča velenjskega radarja. Kakor blisk se je raznesla po Velenju vest, da je doletela nesreča 43 letnega rudarja Lipnikarja Adolfa, očeta 6 nepreskrbljenih otrok. Lipnikar je bil z drugimi dodeljen k nakladanju premoga na železne hunte. Pri delu je držal za voziček; plaz premoga mu je zgrmel na» roko in mu jo zmečkal. Slovenjegraški zdravniki se trudijo, da bi mu obvarovali roko. [USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA f »ŠOLA IN DOM« PRI MAU NEDELJI Na Svečnico je bil pri Mali Nedelji ustanovni občni zbor društva »Šola in dom«. Ljudje so vkljub slabemu vremenu napolnili prostorno učilnico ter je mesto skromnega občnega zbora nastalo pravo ljudsko zborovanje kmetskih mož in žena. Ustanovitelj društva Pavle Horvat, posestnik iz Male Nedelje se je zavzemal za ustanovitev zakonito priznanih šolskih svetov, šolskih posvetovalnic, zlasti pa je poudarjal, da se bo društvo borilo za brezplačne šolske potrebščine, za odpravo šdnlne ta izpitnih taks, za brezplačno'šolanje na vseh srednjih hi visokih šolah, da se tako omogoči šolanje tudi otrokom plačila nezmožnega kmetskega delavskega ljudstva, za odpravo vzdrževanja šole potom občine, Id je že itak preobremenjena. Na*to je govorila Lucija Kvas, posestnica iz Bodislavcev. Povedala je, da so slabe razmere prisilile kmečke žene k javnemu udejstvovanju in omenila, da ni več zadosti, če kmečka žena dela na polju in stoji pri komenu, temveč je potrebno, da sodeluje povsod, zlasti tam, kjer je vprašanje pouka in vzgoje otrok. K besedi se je oglasilo še več kmečkih' mož in žena. — V odbor so bili izvoljeni: Za predsednika Pavle Horvat, v ostali odbor pa Lucija Kvas, Jožef Vrbnjak, Marjeta Po-štrak, Franc Horvat, Franc Kranjc, Ivan Jaušovec, Vladko Božič, Janez Majcen, Alojz Roškar, Jožef Kump, Milica Belšak, Barbara Filipič, vsi iz Male Nedelje. LETO ONI POKORE ZA NESMISELNO KRIČANJE Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru je bil obsojen na leto dni strogega zapora ter na izgubo državljanskih pravic za dve leti 43 letini delavec Anton Kmetec iz Lancove vasi pri St. Vidu na Dravskem polju, ker se je lani decembra enkrat v Lancovi vasi spozabil ter pričel z nesmiselnim kričanjem v nasprotju z zakonom o zaft£tt» države. n Naš parnik ,,Beograd'’ so zapleniti Angleži, ker se jim je zdel tovor sumljiv. Parnik so odpeljali na Malto. n Avtomobilsko cesto Sarajevo-Split bodo v kratkem pričeli graditi. Gradbeni stroški bodo znašali okoli 5,300.000 din. n Zločin 15 letnika. Blizu Čakovca jc 15 letni Ivan Markovič ustrelil očeta svoje izvoljenke, ker mu je postala nezvesta in mu je tudi oče nasprotoval. n Elitni ciganski ples je bil te dni v Novem Sadu. Prireditev jc bila velika atrakcija. Izbrali so tudi cigansko kraljico lepote. n Cerkveni rop ie bil izvršen sredi/ Splita. Roparji so odnesli dragocenosti m 100.000 din. tlvtoffami Angleško društvo v Ljubljani c . Zadeva, ki je potrebna vse pažnje. . Prejeli smo: Ze večkrat srno bili priča, snutkov za letošnji zletni lepak in zfet-111 znak. Za lepak ni odgovarjal noben ’ ’at-n l>rvn nagrada, ki je bila < oločeha za lepak in znak. ni bila po-'lenena Drugo nagrado je dobil akad. Kipar Vladimir Stovioek v Krškem za osnutek znaka pod geslom ,,Lipa ll“, tretjo nagrado je žirija priznala inž arh. Janezu Trenzu v Krškem. e Avtobus na progi Celje—Sv. Poter pod- Sv. gorami zopet redno vozi. Ptul p ..Ljubezen In ljubosumnost" jc naslov igri, ki jo priredi v nedeljo pojioldne .,Vzajemnost'' v Maistrovi ulici 5. p ,,Narodni čitalnici v Ptuju“ so darovali mesto venca na grob dr. Stuheca Bele po 100 din dr. Fcrmevc, dr. Komljanec, Senčar Milko, Lenart Franjo in Posojilnica v Ptuju; po 50 din pa dr. Jedlička in Rašl Ivan ter 648 din razni dobrotniki. )> Sveča je nadomestila žarnico. Kakor bi trenil, sc je sinoči Ptuj zavil v temo. Ugasnile so vse žarnice po ulicah in po hišah. Povsod so bili neprijetno iznenadeni pri svojem poslu, najbolj pa seveda brivci. Sveče so nadomeščale žarnico. p Z živinskega sejma. V torek je bilo prodanih od 55 volov 25 po 3.50—5.50 din, od 219 krav 112 po 2.2S-4.G0, od 11 bikov 6 po 3.50—4.75, od 14 juncev 2 po 3.25-4, od 62 telic 24 po 3.75-5 din. V sredo je bilo pripeljanih 161 svinj. Debele so prodajali po1 8—8.75 din, pršu-tarje po 7—7.75 din in plemensko, po tiM-7 din. ' V sredo popoldne Ob 5. uri je Angleško društvo v Ljubljani priredilo zakusko v svojih novih prostorih v Tavčarjevi ulici. Predsednik dr. Fran Majaron je razkazoval nove prostore: knjižnico in čitalnico, dve manjši učilnici rn salon ter orisal delovanje angleškega društva, ki vrši že osemnajst let pomembno vlogo posredovalca angleške kulture med Slovenci. Danes ima 210 članov, knjižnico in prireja učne tečaje. Vodstvo tečajev so prevzeli ga. Olga Grahorjeva, ga. Boža Škerljeva, ga. Copelandova, g. Lawrenson ter g. in ga. Severs. Čitalnica je stalno na razpolago članom vsak dan od 5—7 ure, knjižnica posluje ob sredah in sobotah od 5—7 ure. Razen tečajev so v društvenih prostorih kott-verzadjski večeri. Društvo, ki je v stalnih stikih v »British Councilom«, angleško propagandno institucijo, je dolgo časa živelo od iniciative svojih članov, šele zadnja leta se je zanj intenzivneje pobrigalo angleško poslaništvo, kar je tudi omogočilo najetje novih prostorov in novega inventarja. Podobna angleško -slovenska društva delujejo tudi v drugih slovenskih mestih, tako v Mariboru, Ptuju, Celju. Zanimanje za angleški jezik, angleško politiko in kulturo, je zadnje čase precej živahno in število izobražencev, ki se prijavljajo tem društvom, vidno raste vsak mesec. SLABE ZVEZE VLAKOV GORENJSKIH KRAJEV Z LJUBLJANO Ko je bil 28. januarja ukinjen brzovlak št. 3, ki je odhajal z Jesenic ob 7.45, so se železniške zveze gorenjskih krajev z Ljubljano močno poslabšale. Ta vlak je bil pač najboljši za vse Gorenjce, ki niso predaleč od glavnih železniških postaj, kadar so hoteli zanesljivo urediti svoje opravke v Ljubljani v teku dopoldneva. Do postaj je bila sicer dolga pot, a zelo dolga in še bolj naporna je tudi do osebnega vlaka, ki odhaja z Jesenic ob 5.40 in ki zdaj po ukinitvi brzovlaka še nudi jamstvo, da se človek dopoldne ne vozi zastonj v Ljubljano. Vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 12.13, tega jamstva ne more nuditi. So opravki, ki se dajo v mestu dih, ki uradujejo do 13. ali do 14. ure, nimajo radi strank, ki prihajajo pred zaključkom uradovanja. Proti izpremem-bam voznega reda v jeseni je bilo iz gorenjskih krajev dosti pritožb, sedaj jih je pa seveda še več, ker je ukinjen brzovlak, ki je bil sicer dražje, a vendar zanesljivo nadomestilo za ukinjene zveze v dopoldanskem času. opraviti samo do J2* a tudi v onih tira-1 Bed b, NARODNO GLEDALIŠČE V IJtBLJAM Drama: Začetek ob 20: uri. „ Petek, 9. febr., ob 15. uri. ,,Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cene, od 16' din navzdol. Sobota, 10. febr.: „Na prisojni strani“. nea a. Opera: Petek, 9. febr.: zaprto. Sobota, 10. febr.; »Gorenjski s)*vcie4i“. Sodobne naloge Ljudske univerze Kulturna ravan povprečnega slovenskega človeka nam ni nikakor v nečast, vendar čutimo vsi, ki se poklicno bavi-mo s prosvetnim delom, da bi bilo naši narodni celoti, kakor tudi poedincem le v dobro, če bi v doglednem času lahko se zvišali. kulturno stopnjo naših. Pri naši severni sosedi, na Ogrskem, •so v tem pogledu dosegli zavidanja vredne' uspehe z dobro organiziranimi predavanji, ki jih ima vsaka občina in pri katerih sodelujejo vsi izobraženci bližnje in daljne okolice kraja. Delo teče v dveh pravcih: vzgojno zasleduje narodno-po-Jitične, naučno pa praktično-koristne smotre. Imajo, neke vrste »Ljudskih univerz«, toda brez one izoliranosti, katera je značilna poteza naše Ljudske univerze. Priljubljenost predavanj je v veliki meri odvisna od predavateljev. Dober predavatelj »zna« kako je treba podati gradivo in ve,, kaj je treba povedati svojini poslušalcem. Izolirane teme ne vlečejo, očitna tendenčnost tudi odbija. Predavatelj mora zadeti srednjo pot, organizator predavanj pa znati ■ resnične ljudske- potrebe. Ne rečeni, da bi posnemali, kajti naše prjlike zahtevajo slovenski način dela, čutim pa, da imajo najbrž vsi činitelji, ki bi radi širili ljudsko prosveto pri nas velike skrbi radi tega kaj bi nudili in kako bi nudili to, da bi razširili krog poslušalcev Ljudskih univerz. Pravijo, da je ena od najbolj zdravih Ljudskih univerz ona v Studencih pri Mariboru. Morda je tako. Toda tudi v Studencih čutijo, da bi nudila ta kulturna ustanova veliko več, če bi ji uspelo povečati število svojih stalnih poslušalcev. Vodstvo išče nova pota in nova sredstva in zato hvaležno sprejme vsako novo misel, ki bi utegnila povečati ;anima-nje za delo domače Ljudske univerze. Take hvaležnosti je vreden tudi naš domačin,, g. Lintner Rupert, uradnik delavnice državnih železnic, ki je zaporedoma dvakrat prinesel oblikovno in vsebinsko novo temo. V svojem prvem predavanju 25. jan. je z vidnim uspehom obrnil pozornost naših poslušalcev na lastno telo, na čudovito lepe in zanimive pojave krvnega obtoka. Poskus je odli čno uspel in je pokazal, da ni nujno, da bi Ljudske univerze iskale zanimive teme daleč, morda izven domače meje še manj, da bi morali obravnavati vedno samo aktualna vprašanja. Drugi poskus g. Lintnerja je iskal primerno obliko za sicer suhoparno temo »Vojna na morju«. Tudi ta poskus je uspel. Poslušalci, ki so načeloma nasprotni vsaki moriji, so z rastočim zanimanjem sledili predavatelju dve dolgi uri, ker je dal tej suhopanr' temi domačo barvitost. Ni samo predaval, nego je razbijal predsodke, ni sami učil, nego je budil in jačil čustveno plat svojih poslušalcev. P. Domačin. Pol Maribora je v javni lasti Iz mariborskega katastra posnemamo, da imajo zasebuiki v Mariboru le 319 ha mestne površine, vse ostalo odpade v javno last. Maribor ima tudi 295 ha vrtov, tako da uživa upravičen sloves vrtnega mesta. V mestu je 2653 posestev, ki pripadajo 1779. posestnikom. Stanovanjskih hiš je v Mariboru 1948, gospodar- skih poslopij pa 1031. V javnih rokah je 252 stanovanjskih hiš in 72 gospodarskih poslopij. V vseli hišah v mestu je 760S stanovanj in 1350 obrtnih lokalov. Mariborski kataster zavrača trditev, da je mariborska hišna posest prezadolžena ker je vsa posest obremenjena samo s 124 milijoni din vknjižb. Slovo od dr. Iva Šorlija Sinoči se je pri Orlu poslovil ožji krog prijateljev od književnika dr. Iva Šorlija, ki odide te dni na svoje novo notarsko mesto v Krani. Kot prvi se je poslovit od njega predsednik UK dr. Makso Snu deri. »Šorli se seli,« je dejal, »vendar bo pa ostal najlepši del njegove poti v Mariboru, kjer je ustvaril svoja najpomembnejša dela, kjer je uredil svoje »Zbrane spise« in kjer je oživil družabno literarno življenje — zato Šorli iz Maribora ne bo nikoli docela odšel, ne more oditi. Marsikje je bil po'Sloveniji, ali od koder koli je odŽel, povsod je ostal; saj je Šorli last nas vseh.« Za dr. Žnuderlom,,ki seje poslovil nato še od dr. Šorlija v imenu odvetnikov, je spregovoril magistratni direktor Rodošek. Kot zastopnik župana, ki je bil nujno zadržan', je izrekel dr. Šorliju zahvalo v imenu MO za njegovo delo tako na kulturnem kakor iia' gospodarskem polju, . pri čemer je še posebej'naglasil njegovo delo kot načelnika Ljudske samopomoči. Radivoj Rehar je očrtal dr. Šorlijevo delo v povojnem Mariboru ter ga še posebej pozdravil v imenu všeli umetnikov in kluba »Brazde«. Šorli je pomagal graditi v Mariboru center slovenske kulture, v njegovem imenu naj bosta združena Maribor in Kranj. V imenu novinarjev se je poslovil Rudolf G o-lon.li. Izjavil je, da se poslavljamo od Šorlija kot od enega izmed onih stare garde, ki predstavljajo tudi fundament našega kulturnega ustvarjanja. Za njim sta spregovorila pohorski poet Žoržu t, ki se je poslovil od dr. Šorlija z rimano napitnico in pesnik Branko Rudolf, ki je izrekel nekaj besed v imenu mladih^ Dr. Šorli se je zahvalil prijateljem ter dejal, da se samo »tako rekoč« poslavlja od Maribora z ljubeznijo in bolečino. — Ves večer je ipotekal v prijetnem razpoloženju. KUHARSKA RAZSTAVA PRI »ORLU« 5„' • » " ',.r . , - . Vsakoletne kuharske razstave na pepelnično sredo pri hotelu »Orel« so postale že tradicionalne, Mariborske gospodinje vedoj da bodo tam videle spet nove dobrote sladkouscev, zato nikoli nočejo zamuditi prilike, da bi obiskale prireditev podjetne hotelirke ge. Zemljičeve. Tudi letošnja kuharska razstava na strešni terasi je bila velika privlačnost za mariborski ženski svet. Obiskovalke so občudovale iznajdljivost domačega kuharja g. Franca Pogačarja iz Gorenjske in hvalile podjetnost hotelirke. Razstavo so si ogledali tudi gojenci tukajšnje gostilničarske šole. SVOJO ŽENO NAPADEL NA CESTI V bolnišnico so prepeljali rešilci z avtom z zarezanim vratom 391etno Ano Kmetičevo, ženo majerja v Košakih. — Ana Kmetičeva m njen mož sta šla na občino zaradi neke poslovne zadeve, da bi se potožila čez gospodarja. Med potjo pa je nastal med njima prepir. Znenada j« mož potegnil nož ter ranil ženo. OBSOJEN, KER JE DO SMRTI POVOZIL ŽENSKO Pred sodiščem še je moral zagovarjati 30 letni delavec Franc Svržnjak iz Dravske ulice, ker je 13. septembra lani v Jadranski uUči tako neprevidno ravnal s kolesom, da je zavozil v Uršulo Božič-kovo, je podrl na tla in tako težko notranje poškodoval, da-je Božičkova za-nadi tega še isti dan umrla. Svržnjak se je z dejanjem pregrešil zoper varnost javnegu prometa. Sodišče ga je obsodilo upoštevajoč vse olajšilne, okoliščine na 3 mesece zapora pogojno za 3 leta. DOLGA POKORA ZA 30 DINARJEV Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na 2 leti težke ječe lit na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let 26-letni hlapec Geza S u k i č iz Apač. Sukič je že pred leti sredi oktobra napadel na podstrešju pri gostilničarju Kernu hlapca Matija Lovrenčiča, • ko je ta spal 'ter mu odvzel 30 dinarjev. . m Ljudska univerza v Mariboru. V petek bo predaval prof. Petkovšek Viktor o naših planinah, cvetočih poleti in belih pozimi. Predavanje bo poljudno kramljanje o našili vedno lepih planinah in o ljudeh, ki šo jih in, jih se radi po-sečajo. Ob veliki množici pokrajinskih diapozitivov nam bo predavatelj prikazal predvsem cvetje z naših pestrih planinskih trat. Za zaključek bodo poslušalci občudovali tudi prizadevanja nekaterih mariborskih smučarjev na divni Uskovnici. Vse slike so. posnete na flltnu v naravnih barvah. m Starokatoliška cerkev bo imela to nedeljo po službi božji občni zbor. m Ipavčeva župa vabi vse pevce mariborskega okrožja, da se udeleže jutri ob 3. uri popoldne pogreba pokojnega dirigenta Josipa Hladka. ni; Sobo- in Crkoslikarski pomočniki, ki so {tozimi večinoma nezaposleni, imajo že Erecej dobro razvito organizacijo, ki se ori za kolektivno pogodbo. Mojstri so sicer odklonili podpis tc pogodbe, vendar E a pomočniki vztrajajo pri borbi za iz-oljianjc. m Na realki je za pravoslavnega vero-učitelja postavljen Ferdinand Potokar. m Poplave po mariborskih ulicah so zaradi južnega vremena že neznosne. Sedaj sc maščuje dejstvo, da občina ni pravočasno in popolnoma očistila mestnih ulic. Vsaj sedaj naj bi poslala na delo več delavcev. m O Poljski bo drevi predaval ob 20. prof. Viktor Smolej v dvorani Zadružne gospodarske banke. m Sokolsko društvo Maribor Matica obvešča svoje članstvo, da bodo pogrebne svečanosti za umrlim bratom PiŠkom jutri ob pol 16, uri na Pobrežju. m Vojni oškodovanci iz Primorja in Koroške, ki že težko pričakujejo ureditev toliko zavlačevanega vprašanja odškodnine, naj se udeležijo predavanja g. dr. S. Fornazariča, ki bo danes , ob 20. v dvorani Narodnega doma. m Krožek žen zadrugark poziva članico, da se zanesljivo udeleže, važnega sestanka v Nab. zadrugi .drž. nam. v Reharjev), sobi, 9. I. m. ob 18. 'm Moški zbor Glasbene Matico ima danes olj 20. obvezno vajo. m Vsi vojni obvezniki od 22. do 50. leta starosti, ki se čutijo Za vojno službo nesposobni in želijo, bili pregledani od vojaške zdravniške komisije, ob priliki rednega glavnega nabora, naj se takoj, a najkasneje do 1. marca 1940 javijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg štev. 11,- soba štev. .3. Kasnejše prijave se ne bodo vzele na znanje. m Žrtev poledice. Na cesti je padel ter si zlomil roko 72 letni delavec Martin Hrušelj iz Košakov. m Za pust se je oskrbel. Tukajšnjemu trgovcu L. na, Glavnem trgu je včeraj telefoniral neki človek in v imenu prot. Bevca naročil tri steklenice .desertnega vina hi. za enega- jurja drobiža. Ko je vajenec prinesel naročene stvari na naročeni na- j I slov .Miklošičeva '2; ga je tam že čakal I lažni profesor in prevzel steklenice in de-1 nar, rekši vajencu, naj malo počaka, da mu bo takoj prinesel bankovec _ v izmenjavo za drobiž. Vajenec je čakal in čaKal, a ..profesorja" jii -bilo od nikoder več. Izginil je iz hiše pri drugih vratih. Zdaj ga išče policija. m Preprečen zločin. Pred tekstilno tovarno Doclor in drug je prišel včeraj dopoldne nadmanar Bogomir R. in zahteval, da vratar pokliče njegovo ločeno ženo. Ta je res prišla iz tovarne in se približala svojemu -bivšemu možu. V tem trenutku pa je Bogomir potegnil samokres in ustrelil. K sreči krogla ni zadela. Na policiji je izpovedal, da se je hotel zaradi ljubosumnosti pred očmi svoje bivše žene us Ir eliti. * V počastitev spomina pokojnega bivšega dirigenta Glasbene Matice v Mariboru gosp. Jos. Hladeka-Bohinjskega je orkester Glasbene Matice izročil Protitu-berkulozni ligi v Mariboru 100 dinarjev. Prisrčna hvala! * Dunajski velesejem od 10.—17. marca 1940. Prijave, vprašanja, osebna ali pismena, sprejema za banovino Hrvalsko in dravsko samo častni zastopnik Dunajskega velesejma g. Josip Kulnanek, Zagreb, Iliča 9. — Za potovanje je potreben vstop; ni vizum, katerega prejmejo obiskovalci brezplačno. Vsak, ki želi obiskati velesejem se mora prijaviti najkasneje do 20. februarja pri gornjem zastopstvu v svrho priprave in izdan j a vstopnega vizuma. * „Jadran-Nanos“. Danes, 8. t. m., ob 20. uri predava v mali dvorani Narodnega doma g. dr. Fornazarič o vojni odškodnini. — Odbor. * Krojaški pomočniki (-ice) in sorod; ne stroke priredijo v soboto ob 20. uri v Gambrinovi dvorani veselico. Prijatelji zabave vljudno vabljeni. —■ Odbor. Kino * Esplanade-kino. čarobna romantična pripovedka »Veliki orel« (Winnetou), po romanu Karla Maya s Shirley Temple. * Grajski kino. Danes zadnjikrat film „Amanda“. Zabava, smeh. — V petek najnovejši Benjamin Gigli film „Mclotfija noči". * Kino Union. Do vključno petka veiefilm francoske produkcije »Marija Chapdelein«, prekrasna globoka vsebina. V glavni vlogi Jean Gabin — Madeleine Renaud. Mariborsko gledališče Četrtek, 8. febr., ob 20.: ..Othello". Red A. Petek, 9. febr.: Zaprto. Sobota, 10. febr., ob 20,: „Cigan baron". Red C. Premiera. Nedelja, 11. februarja, ob 15. uri: Neopravičena ura“. Znižane cene; ob 20. uri: .,Cigan. baron'". Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto in nedeljo zvečer sc uprizori priljubljena ’ in melodiozna klasična opereta „Cigan baron", v nedeljo popoldne pa zelo uspela zabavna komedija iz šolskega življenja, „Neopravičena ura“, za katero veljajo znižane cene. Radio Petek, 0, februarja: Ljubljana: 7. Poročila in ves. zvoki, 11. Šolska ura, 12 Iz naših krajev, 13.02 Koncert RO, 18 ženska ura, 18.20 Pesmice iz Pariza, 18.40 Francoščina, 20 Ura skladatelja Vodopivca, 21.15 Schubertov kvintet, 22.15 Instrumentalni dueti. — Beograd: 18.20 Jazz koncert, 20.10 Violinski koncert Zlatka Topolskega, 20.40 Zabavni koncert RO, 21.50 Koncert sodobne gl., 22.22 ‘PL gl. — Bruselj I.: 21.30 Mailartova komična opera »Les dragons de Villars«, 22.45 Straussova opereta »čokoladni vojaki«. *-»- Sofija: 18.10 Narodna gl., 19 Klavirski koncert, 19.50 Prenos iz opere. — London: 21 Radio verzija filma -^Ljubezenska parada«, 23.45 Koncert BBC orkestra. — Radio-Parls: 21.45 »Romantični Karneval-v Parizu«..— Breslau: 20.45 Mascag-nijeva opera »Cavalleria rusticana«. — Stuttgart: 20.15 Velik operetni koncert s solisti. — HUversum: 22.45 Frimlova opereta »Rose Marie«. — Rim: 21.10 Velik simfonični koncert. — Firence: 20.30 Odlomki iz operet. — Berlin: 21 Lahka glasba. — Bukarešta: 18.15 Salonski trio, 19.20 Valčki slavnih mojstrov, 19.35 Prenos iz opere. — Bratislava: 19.40 Jazz, 20.30 Vokalni koncert, 21.30 Klavir (Scnubert), 22.15 Plesna glasba. ,, Sokolske smučarske tekme na Pohorju V nedeljo so imeli sokolski smučarji mariborske zupe zimski zlet na Pohorju s smučarskimi tekmami, že v petek se je pričel polniti Sokolski planinski dom s Sokoli-smu-čarji, ki so nato prihajali še tekom sobote iz Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice, izpod Pece in Urške in drugod in napolnili novi planinski dom ter deloma tudi Ruško kočo. V nedeljo je bil zbor pri Sokolskem plan. domu, kjer je zbrane tekmovalce po dvigu državne zastave pozdravil župni podnačeinik br. Ciril Hočevar z navdušujočimi besedami Nato je v polminutnih presledkih odbrzelo 19 prvih tekačev štiričlanskih štafet na tekmovalno progo, ki je vodila za člane in naraščaj od doma proti Razgledniku in čez Osetovo frato po severnem pobočju nazaj pred dom, kjer je bila predaja, tako da so mogli gledalci iz doma zasledovati potek napete borbe. Medtem so tekmovale članice in naraščajnice v smuku iz vrha Sokolske planine (1230 m) do cilja pred domom, na 1.5 km dolgi progi z višinsko razliko 1-30 m. Popoldne sc je vr- šila tekma v veleslalomu. Za to tekmo jc bilo pripravljenih 136 članov in naraščajnikov, a jih je nastopilo 82, ki so pokazali veliko zna uje in napredek. Po končanih tekmah so od-smučali vsi udeleženci v Ruše, kjer so jim ruški Sokoli pripravili veselo presenečenje. Razvila se je animirana zabava do odhoda vlakov. Po pozdravu domačina staroste Krej-člja je razglasil vodja tekem Zlatko Zei uspehe, ki so naslednji: člani — izmenski tek 4X6 km: 1. Guštanj 2:12.10, 2. Maribor matica 2:14.54, 3. Studen-£‘ 2:17.38, 4. Ptuj 2:28.40, 5. Maribor 1 2:29.40, 6. Maribor 111 2:36.28, 7. Maribor matica (2. štafeta) 2:46.40. Moški naraščaj — 4X5 km: 1. Ruše 2:09.34, 2. Maribor I (2. štafeta) 2:13.30, 3. Maribor matica 2:13.43, 4. Maribor I (3. štafeta) 2:19, 5. Maribor III 2:22.39, 6. Studenci 2:25, 7. Maribor I (l. štafeta) 2:28.19. člani — smuk z liki na 3 km: 1. Leskovec Franjo (Mežica) 6,44 ena petina, 2. Trbovšek Štefan (Guštanj) 6,55, 3. Pavlec Ivan (Sv. Lovrenc na Poh.) 7.03 dve petini, 4. Mlinar Franc (Žerjav) 7.06 dve petini, 5. Klemenčič Konrad (Studenci) 7.07, 6. Pečovnik Florijan (Mežica) 7.12 ena petina, 7. Koler Franc (Guštanj) 7.17 dve petini, 8. Ule Mirko (Tezno) 7.28, 9. Berlič Srečko (Ptuj) 8.08 dve petini, 10. Ribarič Ivan (Maribor III) 8.19 štiri petine. Moški naraščaj — veleslalom: 1. Cesar Pavel (Žerjav) 6.55 dve petini, 2. Knific Jože (Ruše) 6.57, 3. Mejovšek Rado (Slivnica) 7.04 štiri petine, 4. Hojnik Zivan (Maribor matica) 7.34 dve petini, 5. Kokal Ervin (Maribor matica) 7.39, 6. Srebotnjak Ivan (Maribor matica) 8.03 dve petini, 7. černovšek Branko (Maribor matica) 8.05, 8. Petovar Mirko (Ptuj) 8.07 dve petini, 9. Jankovič Mojmir (Maribor matica) 8.14 štiri petine, 10. Velunšek Ivan (Slovenjgradec) 8.16 trj peti* ne. V smuku članic je zmagala Bariča Černičeva s 5.30, pri naraščajnicah Novak Neva š 6.28, obe Maribor matica. 2an'imlvasti Presenetljivi rezultati občinskih volitev v SSSR Komunistični pristaši so prejeli 31.41%, niti Ssežjmo vseh odborniških mest Unije Pariški »Temps« prinaša iz Kovna poročilo o občinskih volitvah v sovjetski Rusiji, razen v zahodni Ukrajini in Beli Rusiji, ki sta bili nedavno priključeni k uniji, v Karelijski ožini, ki je v vojnem stanju in v Dagiristanu, kjer je bila zvina tako huda, da ljudje niso mogli na volišče. »Službeni rezultati volitev jo zelo zanimivi. Nudijo sliko mišljenja sovjetskih volivcev in njihovo stališče do osrednje vlade. Doslej je bilo izbranih 1,281.000 odbornikov, ki pripadajo 68.180 občinskim upravam. Od tega odpade 63.183 naselij s 998.295 odborniki na kmetske zemljo, ostalo na mesta. Sovjetski volivni sistem je precej demokratičen. Glasovanje je obče, neposredno in tajno. Imenovanje kandidatov ie pa pod kontrolo sovjetskih organov, V Palermu je nad 20.000 mumij Palermo na Siciliji, ki je svoj čas zelo trpel zaradi potresa, ima v podzemnih katakombah velike sarkofage, v katerih počivajo posmrtni ostanki meščanov. Katakombe se vlečejo več sto metrov daleč. Dan za dnem jih obiskujejo prebivalci. V sarkofagih leže mumije pokojnih z najčudnejšimi izrazi na obrazih. Neobičajen položaj imata ostanka dečka in deklice, ki sedita krepko objeta v kamniti krsti. Sredi velike dvorane je truplo nekega dekleta, ki drži v rokah vedno svežo rožo. Otroci, ki prihajajo dan za dnem v katakombe, nimajo pred mumijami strahu. Upravitelji in stražniki pazijo, da nihče ne moti pokojnih. Tujci smejo vstopiti le v spremstvu vodnika. tako da osnovni demokratski princip volitev izgubi na veljavi. Že pri volitvah 1938 je bilo opaziti, da so kmetje, kadar je bilo več kandidatov, glasovali največ za one, ki so bili označeni kot nasprotniki režima. Da bi se to preprečilo, je način kandidiranja izmenjan tako, da more biti za vsako mesto le po en kandidat s posebnim privoljenjem komunistične stranke. Razumljivo je tedaj, da so oblasti dovolile kandidiranje le tistim, ki se niso eksponirali kot nasprotniki vlade. Rezultat je pokazal, da je bilo izbranih 402.39S komunistov ali 3141% odbornikov ter 878.610 odbornikov, t. j. 68.59% kandidatov izven komunistične stranke. Na vaseh je ta razlika še večja. V mestih so komunisti zavzeli 43 do 50% mest. V sami Moskvi je od 1402 odbor-niških mest prišlo v roke komunistov 699 mandatov, 703 pa izvenstrankarjem. Večina tedaj tudi v prestolnici ni komunistična. Dvajset let po revoluciji in 10 let po kolektivizaciji poljedelstva takšni rezultati niso povoljni za sovjetsko javnost. Dokaz je, da nima moskovska vlada one moči med podeželskim ljudstvom kakor bi človek sodil. V primeru daljše mednarodne krize, spremljane z neuspehi, utegnejo takšne razlike v mišljenju ruskega podeželja in mesta postati usodne. Sovjetski tisk je kljub vsemu slavil rezultat volitev kot »zmago Stalinovega bloka«, sestavljenega od komunistov in ljudi izven strank. Kljub prikritim dejstvom so pa vidni dokazi, da je do ostvaritve komunistične misli na njenih rojstnih tleh še zelo daleč.« Paberki 800 poljskih letalcev v angleški vojski. Minister zrakoplovstva, Kingslev Wood, iih je nedavno pozdravil v poljščini. Letalci imajo angleške uniforme s poljsko trobojnico in orlom. Gosi so priiurznile na vodah okrog Kjevenhavna na Danskem. Zaspale so ob obali in niso čutile, kdaj jih je zajel nočni hlad. Ker je reševanje primrznjenih gosi zvezano z velikimi mukami, streljajo ponoči od časa do časa s puško, da prestrašijo vodne ptice in jih rešijo mučnega oklepa. Dame brez nogavic, to je nova dunajska moda za prihodnje poletje. Čevljar-.ska industrija bo morala s tem računati in mehko obložiti obutev od znotraj. lew£s, otok hrabrih angleških mornarfev Otok Lewis spada v skupino Hebri-dov in je dal doslej velik odstotek prebivalstva angleški mornarici. Občinski svet glavnega mesta otoka, Storno\vaya, je poslal nedavno admiraliteti prošnjo, naj bi se ena izmed bojnih ladij imenovala po tem mestu. Prošnjo so cbčinski možje podkrepili s tem, da daje otok Lewis večji odstotek' moških angleški mornarici kakor katero koli drugo mesto Anglije. Blizu 1800 otočanov, 8% celokupnega prebivalstva, je v službi mor- narice. Admiraliteta je prošnji ustregla in ena pomožnih križark v Severnem morju ie dobila ime po mestu »Storno-way«. Na ladji služi 40 mornarjev z otoka Lewisa. Mimo 1800 mornarjev je 200 otočanov tudi v suhozemni angleški vojski. Doslej je utonilo na morju 15 njihovih ljudi, 5 jih je v nemškem ujetništvu. Prebivalci so izvrstni mornarji, pa tudi dobri piloti. Kanal Astrahan -Moskva • Baltik V zvezi z obnavljanjem trgovinskih odnošajev med Nemčijo in sovjetsko Rusijo se mnogo piše o težavah dobave ruskega blaga zaradi slabo organiziranega ruskega železniškega sistema. Zaradi različnih kolotečin razpravljajo zdaj o možnosti nove vrste vagonov z osmi, ki bi se dale regulirati. Pretovarjanje na obmejnih postajah je namreč zelo zamudno, ruski vagoni ne morejo v Nemčijo, ker so ruske proge precej širše od onih v rajhu. Poleg direktne zveze med Rusijo in rajhom je velikega pomena pomorska pot po- Baltiku v Leningrad. Pred svetovno vojno je bil tod zelo živahen trgovinski promet, kvantiteta transportnega blaga je letno presegala številke, ki jih navajajo danes kot maksimum bodočega trgovinskega prometa z Rusijo. Po vojni je promet v baltskih lukah zelo nazadoval. Samostojne baltske državice so zgradile več železnic k morju. Rusija je pa povezala Kaspijsko in Črno morje z Volgo in Baltikom. S tem so dosegli, da bodo na mesto dosedanjih dveh milijonov prepeljali 20 milijonov ton blaga iz notranjosti v baltska pristanišča. Obramba pred pitni v svetovni vojn: Prvi nemški napad s strupenimi plini i;a francoskem bojišču je bil povsem iz-nenaden dne 22. aprila 1915. Anglija in Francija sta zaradi tega utrpeli na mah nad 5r00 mrtvih mož. Vojaki so se sprva branili pred plinom tako, da so z robci mašili nos in usta. Pa tudi nogavice in druge krpe so močili v vodo ali čaj ter jih pritiskali na usta. Že po nekaj dneh so pa dobili prva pomožna sredstva za dihanje, razne tkanine, ki so bile namočene v solne raztopine z ogljikovim kisikom. V revanži so Angleži napadli 767 krat Nemce s strupenim plinom. Pri tem je bilo porabljenih 38.000 steklenic plina, 179.000 metalccv plina in 178.000 posebno izdelanih plinsk'h bomb. »Potrebujem lunin žarek, na katerem bi lahko plesalo 100 vil proti nebu!« je naročil režiser Maks Reinhardt pri sni-manju »Sna kresne noči«. Tak lunin žarek so mu tudi napravili, tehtal je 7 ton. Spleten je bil iz 45.700 m dolgih celofanskih niti, ki so reflektirale milijonsko svečno luč. Po njem so lahko plesale 104 lepotice. Pijance fotografirajo za novine v Nemčiji V Mainzu je policijski šef odredil, da mora slika vsakega pijanca priti v lokalne liste, morda jih bo ta sramota le izpametovala. Kino v ordinaciji zobozdravnika Obisk zobozdravnika predstavlja večkrat muko za odrasle, še bolj pa za deco. Zdravnikom je včasih težko spraviti malega pacienta na operacijski stol, ,pred katerim imajo otroci velik strah. Dvojica lastovk, ki še nima mladičev, ulovi na dan blizu 40.000 žuželk, če pa gnezdi in ima mladiče, ulovi lastovica približno 270.000 žuželk. Mnogo parov lastovic ulovi v enem samem letu več kot milijon škodljivega mrčesa. Neki zdravnik v Chicagu je prišel na idejo, da bi s kinematografom odvrnil pacientovo pozornost od pogleda na lile-šče, pincete in druge instrumente. Za stolom je postavil kinoaparat in ko se pripravi, da izvleče zob ali živec, zaigra na platno pred pacientom film z napeto vsebine. Otroci pozabijo na stanje, v katerem so in vso pozornost posvetijo dogodkom na platnu. Zdravnik se je pohvalil da ga, odkar ima kino v ordinaciji, še noben otrok ni ujel za roke. — Rad bi poročil vašo hčer. Imate kai prot! temu? MARIJ SKALAN: RAM AS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI 78 »Sestra!« je vzkliknil Mahabali in jo objel. »Prav tebe sem hotel poiskati.« »Kje je Jora?« .ie vprašal hlastno Ra-mas. »Ali se še nisi pobrigal zanjo?« se je začudila Mana. »Pojdimo ponjo!« je vzkliknil Ramas m zgrabil Mano za roko. »Pojdimo,« je pritrdila Mana. »Pojdimo!« je ponovil Mahabali. »Kam hočete?« se je razburil Takur. Ali ne vidite,, da ne moremo več izgubljati časa?« »Storite kar hočete,« je dejal Ramas. ’Brez Jore se nc ganem iz Rayanipura.« »Ne izgubljajmo časa! je kriknila Mana.' »Mudi se! Pojdimo!" je ponovi! Mahabali. Ramas, Mahabali in Mana so planili proti vratom in izginili, še preden so se Takur, Rayani in Hampur Kamthi dobro zavedli, kaj se dogaja. V .renutku so bili ua glavni ulici. Kakor biez uma so hitel: vsi trijp proti Seonijevi vili. Razsvetljava v naselbini je še delovala, a je vendar že znatno pojemala. Zunaj so srečavali ljudi, ki so brez uma begali sem ter tja V tem brezumnem beganju jili niti spoznali niso. Tako so srečno prispeli do Seonijeve vile in stali nekaj trenutkov v Jorini sobi. Ramas je planil k dekletu, ga zgrabil in dvignil v naročje: »Jora, moja Jora, brž! Gremo!« »Ramas...« je vzkliknila Jora in se ga oklenila. Ramas je planil z Joro v naročju po stopnicah in ven na ulico. Mahabali in Mana stu hitela za njim. Tekli so v ovinku okoli senatne palače, in manjkalo jim je le še dobrih dve sto korakov do predsedstva, ko jim je pridrvela nasproti skupina zbeganih ljudi in jih ustavila. »Stojte!« je .zaklical nekdo iz množice. Ramas se za klic ne zmenil, toda ljudje so mu zastavili pot in mu niso dovolili naprej. »Umaknite se!« je ukazujoče zaklical Mahabali. »Kdo si, ki nam hočeš ukazovati?« je odvrnil dolgin, ki se je hipoma odločil od množice. »Aha, to je eden izmed Raya-nijev!« »Pobijmo ga!« jih je kriknilo hkratu več. »Nazaj!« je zarjul Mahabali in segel po orožju. »Kdor se ga dotakne, bo padel!* »Pobijemo vse!« je kričala množica in navalila na begunce. Mahabali je dvignil orožje in sprožil. Prvi so se molče zgrudili na tla, toda ostali niso mirovali. Nekaj jih je skočilo Mahabaliju za hrbet, in še preden se je zavedel, kaj se dogaja, ga je nekdo udaril s topim predmetom po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Drugi so planili po Mani in jo zajeli. Samo Rama-su se je v zmedi posrečilo planiti dalje in z Joro v naročju doseči predsedstve-no palačo. Množica je udrla za njim in se pripravila na naskok. Toda tedaj so se pojavili na vhodu Takur, veliki in Hampur Kamthi. Takur se je z orožjem v roki postavil napadalcem v bran. A tudi oni so bili oboroženi. Vnel se je obupen boj na življenje in smrt. Smrtni žarki napadalcev so zrušili na tla velikega in filozofa. Tudi Takur Rayani je bil ranjen, a posrečilo se mu je umakniti se v palačo in zapreti za seboj vrata. Množica je sicer navalila nanje, a vdati se niso hotela. Ramas je pritekel z Joro na rokah v Mahabalijo delavnico in hip nato je bil tam tudi že Takur. »Kje sta Mahabali in Mana?« je vprašal. »Pobili so ju,« je odvrnil Ramas in postavil na tla Joro, ki se je od groze vsa tresla. »Kje je veliki? Kje je filozof? »Tudi njiju so pobili,« je povedal Takur. »Potem smo ostali sami,« je obupano vzkliknil Ramas in Jora je zajokala. »Kje je Gaya?« »Nisem je iskal,« je odvrni! Ramas in sprožil pripravo za pogrezanje. »Kaj hočeš?« je kriknil Takur. - »Saj vidiš: Ali naj še dalje izgubljamo čas?« »Ti hočeš z njo sam v letalo?« »Ne samo z njo, ampak tudi s teboj, oče.« »Potem pojdeva sama, brez nje.« »Ramas!« je kriknila Jora in se ga oklenila. »Oče,« je dejal Ramas m se odločno postavi! pred Takurja, »ako mi nc- dovo-liš vzst’ s seboj nje, potem pojdi sam. Ostala bova tu in delila usodo z ostalimi.« »Oče,« je zaprosila Jora. »ne uničite najine sreče! Vem, nepopisno je bilo trpljenje, ki ga je vaši rodovini povzročila rodovina Seonijev. Popolno pravico 'mate sovražiti vse, kar je v kakršni koli zvezi s tem imenom. Toda — jaz nisem to, kar mislite, da sem. Težko mi je priznati, toda prisilili ste me, da vam izdam skrivnost svoje matere: Yagiri Seo-ni ni moj oče.« »Ni tvoj oče?« je vzkliknil Ramas. »To mi je tik preden si prišel k nam. izdala moja mati.« (Dalje.) Spori Razno Še enkrat o obmejnem kolesarstvu. Dosedanji predsednik KKP s sedežem v j lesarske sekcije SK Mislinje, koliko dirk sc Slovenjem Gradcu nam je poslal na dopis iz je vršilo pod vašim vodstvom? Kolikor je Slovenj Gradca, objavljen v našem listu dne meni znano, samo ena s 4 dirkači, od kate-20. 1. in v celjski »Novi dobi« 22. XII. 1939 rih sta bila 2 naša. Napadom g. Gregoriča sledeči odgovor, ki ga v glavnem objavljamo se je pridružil še g. B. H., ki mi očita stroške TORBICE LISTNICE po načelu, da naj se da obema strankama J v zvezi z mojo proslavo. Moram mu pove-. denarnjCe, aktovke, kovčege, prilika, javno izpregovoriti, s čimer pa to po- dati, da sem ves deficit kril iz svoje blagajne, j nahrhtnike priporoča Sterba! 1 f, H 4 I rt Itll.rv Da.vm n X,.1 .1 I .1 n ^ rt- r, , ,I. i -1 ivl A _ n. NA DOBRO HRANO sprejmem več delavcev ali nameščencev. Sredi mesta in poceni. Vprašati v Kneza Koclja ulici 24-1. vrata 4. 14088-1 iemiko tudi zaključujemo. G Vinko Cajnko nam piše: Ni primerno, da športniki ob severni meji po časopisih obračunovamo svoja dela, najmanj sem pa to pričakoval od športnikov, za Ravno tako odklanjam vsa namigavanja glede ustanovitve KKP, ki temeljijo na osebni zavisti ali na ne vem čem. Naša podzveza je imela 21 verificiranih dir kačev v 4 klubih. Žal radi svetovnih dogod- katere sem sam šel prosit v neko tovarno, j kov ni bilo mogoče izvesti podzvezinega pr-da sem jih 'spravil do kruha. Prvi tak primer venstva, zakaj pa je odpadlo banovinsko prvenstvo, naj se izvoli g. G. informirati pri je bil 1. 1934, ko nam je tak športnik pozneje delal samo razdor v klubu. Pozneje je prišel g. Janko Gregorič, podpisnik dopisa v »Novi dobi«. V informacijo ostalih podzvezah, zvezi ter pri tehničnem odboru. Ob priliki športne manifestacije na severni meji je nastopilo na kolesarskih dir- o njegovem delu navajam sledeče: Pristopil kali nič manj ko 48 vozačev, čeprav Zagrcb-je v naš klub, udeležil se je več dirk, ki pa čani niso niti mogli na start. Morda res boli, niso prinesle klubu uspeha, čeprav je imel njegovo in mojo podboro. Na izbirnih tekmah za mednarodno cestno dirko Beograd — Sofija se je plasiral kot drugi ter prišel tako v jugoslovansko ekipo. Kaj je na dirki dosegel, nam še do danes ni znano. Le toliko vemo, da je v prvi etapi pri- da se je to zgodilo baš v zvezi z 10-letnico mojega športnega udejstvovanja, nihče pa nam ne more očitati, da smo s kako prireditvijo zapravljali. Po vseh dosedanjih izpadih, bodisi proti meni bodisi proti podzvezi, svetujem g. Gregoriču in njegovim ožjim prijateljem, naj z Maribor, Meljska 2 — T/S svobode 6. 105-1 šel na cilj med zadnjimi ter nato izstopil,1 njimi prenehajo, zavedajoč se, da nam je da-baje radi bolezni. Na dirkališčnih dirkah v nes bolj kakor kadar koli poprej potrebno, Sofiji je baje dosegel drugo mesto, za kar da se odzovemo narodni dolžnosti ter se zdru pa nima dokazov, tudi objavljeno ni bilo nikjer. Ko pred letom občni zbor ni mogel odobriti denarja za dirke, je pristopil v Klub slov. kolesarjev v Celju. G. Gregorič, kaj ste tam dosegli? Kaj ste dosegli kot načelnik ko- žimo k skupnemu delu. Vinko Cajnko. (Zaradi tehničnih težkoč nam gornjega dopisa ni bilo mogoče objaviti popreje ter ga prinašamo šele danes. Op. ur.) ,,STANGLOV SMUK" ODPOVEDAN SSK Maraton je odpovedal nedeljski spominski Šlanglov smuk od Ruške koče v Ruše. Južno vreme je izvedbo konkurence onemogočilo. OBČNI ZBOR KOROŠKE KOLESARSKE PODZVEZE Koroška kolesarska podzveza je imela pri Kajfežu v Slovenjem Gradcu svoj redni letni občni zbor, ki so mu prisostvovali tudi predsednik in tajnik zveze podp. Jaklič in Otrin Ivo ter predsednik LKP Vospernik. Občni zbor je vodil predsednik KKP Vinko Cajnko. Vsa poročila so bila sprejeta, nakar je dobil odbor razrešenico. Pri volitvah je bila predložena le ena lista. Novi odbor je sledeč: predsednik Kavs Ivan, podpredsednik Bizjak Herman, tajnika Bradač Drago in Suhadolnik Ludvik, blagajnik Kakol Karel, tehn. ref. Zavašnik Franc, nam. Stumberger Ivan. Predsednik kolesarskih sodnikov Cajnko Vinko, podzvezin uelegat Kavs Ivan. Odborniki so Križnik za SK Slovan (Guštanj), Riegel za SK Prevalje, Grabec Janez in Smeh Ignac za SK Slovenji Gradec, Kočan za SK Korotan (Mežica). Nadzorni odbor tvorijo dr. Strnad Stane, Vaupot Lenci in šerbak Štefan. Občni zbor se je zaključil v trdni želji in pričakovanju, da med športniki preneha mržnja in zagrizenost. Predsednik Kavs Ivan je ob za ključku poudaril, da prihaja novi odbor kot nosilec miru in sprave. naši dosegli sledeča mesta: Praček je 47. s časom 5:17.6, Lukane je 48. s časom 5:18.8, bil pa je diskvalificiran, ker je izpustil vratca, Voller je 52. s časom 5:37, Žvan pa 53. s časom 5:37.6. V opravičilo našim smučarjem služi, da so imeli vsi jako visoke startne številke. K slalomu je bilo pripuščenih samo 20 najbolje plasiranih v smuku, med njimi je bilo 17 Nemcev in 3 Italijani. Izmed ostalih gostov so pripustili na start tudi po enega najboljšega. Nas je zastopal Praček, ki se je plasiral kot 23. s časom 8:35.9. Jako dobro so se odrezali naši skakači. Startalo jih je 5. Zasedli so sledeča mesta: 14. Albin Novšak 207.1 točke (69, 73 m), 15. Karel Klančnik 206.7 točke (70, 73 m), 23. Bevc Edo 198.9 (63, 73 m), 32. Jakopič Albin 185.9 (64, 65 m), 43. Florijančič 137 (72, 75 m). Ker so tekmovali z elito nemških skakačev, so uspehi naših tekmovalcev nad vse častni. ... s. Letošnji redni občni zbor podružnice ju goslovanskega turing kluba v Mariboru bo v četrtek, 8. februarja, ob 20. v lovski sobi hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji turinga iskreno vabljeni! — Uprava. ____ DAMSKA KAPELA s slovečo hartnonikarico Sofijo danes v restavraciji »Lju tomer«. Štibler, Rotovški trg 166-1 Posest HBE-d::- " -52BBBB NOVA HIŠICA s 1900 kvm parcele. Zgornje Radvanje naprodai. Ponudbe pod »35-000« na ogl. odd. »Ve černika«. 164--. Prodam MED . ajdov, cvetlični in medicina!-ni, priznane kakovosti od din 14.— naprei pri čebelarju O-Crepinko, Zrinjskega trg 6. Preprodajalci ponusL 13850-4 ČEVLJARSKI CIL. ŠIVALNI STROJ (Hohlmaschiiie) poceni napro daj. Pobreška c. 9. Kumar. 165-4 Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE čisto, sončna lega. v Koroščevi ul. 6-ll z uporabo vrta oddam v najem. Vprašati Koroščeva ul. 8. Hlebš. 155-5 DVE SONČNI STANOVANJI na koncu Teznega ob glavni cesti, 4 sobe. 2 kuhinji. 2 verandi- 2 kleti, drvarnice in velik vrt takoj oddam. Vprašati: Hace, Maribor. Aškerčeva 16. 160-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam mirni stranki. Jerov-škova 16-1. 161-5 Sobo odda 3T>: JFBS4SS ......— SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Vprašati Mesarski prehod 5-1. 154-7 SIUZOO OObl PLAČILNI NATAKAR mlajših let. trezen, solden, malo kavcijo, se sprejme. Naslov v ogl. odd. »Večerni* ka«. 157'9- OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Koroščeva ul. 5-1. ______________________159-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam eni ali dvema osebama. Vodnikov trg 3-b. 163-7 Sobo išže gaSBiki-..- restavracijsko kuharico sprejmem takoj. Piača po dogovoru. Naslov v ogl. oda-»Večernika«. 158-»- Sluibo »šže mHBKa&rliaK-Jii vu ^m:2Li23S ZAKONCA poštena, iščeta mesto niajerja ali slično. Nastop lahko takoj. Matija Čirič, Vrhov dol 94, Limbuš. 153-10 Zgubljeno 1 - c— ■ ■ AKTOVKA se je pozabila. Vsebina kruh I in očala. Nai se odda proti nagradi v upravi »Vecerni-ka«. 152-11 Kapital SOBO IŠČE gospodična, najrajši v centru mesta, po možnosti z uporabo kopalnice. Ponudbe pod šifro »33« na ogl. odd. »Večernika«. 151-8 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in proti takojšnjemu olačiiu Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. 13617-16 STANOVANJE lepo. sončno, trisobno, oddam takoj v novi hiši Slovenska ul. 37. Povprašati Gospojna ul. 13, Schmidt. 132-5 DVOSOBNO STANOVANJE sončno, z elektriko, plinom, parketirano oddam s 1. marcem. Meljska c. 38-1- 135-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Studenci. Slomškova ul. 9. 156-5 KRAL]A PETRA TRG 6 Tkalke za revolver stroje išče tekstilna tovarna BRAČA BUREŠ ZAGREB, Branimirovs 43 (Palača Penkale) NAŠI SMUČARJI V GA-PA Šele po povratku naše smuške ekipe, ki je sodelovala na mednarodnem zimsko-sport-nem tednu v Ga-Pa, nam je mogoče objaviti podrobne rezultate naših tekmovalcev. O uspehu v štafetnem teku 4x10 km stno že poročali. V smuku so med 75 tekmovalci Smučarska poročila (,,Putnik“ Maribor, 8. februar) Koča na Pesku: —5, jasno, mirno, lOo cm snega z lomljivo skorjo Mozirska koča na Golteh: —3, poobla-čeno, mirno, 80 cm zrnatega snega Celjska koča: —2, pooblačimo, mirno, 50 cm zrnatega snega Pohorski dom — Mariborska koča: 0, jasno, mirno, 10 cm zrnatega snega Kolljc— Rimski vrelec: —1, mirno, visoka megla, 30 cm zrnatega snega __________ Ma želite oglaševati, pokličite telefon: § 25-67 Klobuki obleke, pomladanske novosti, najugodneje lakob Lati, Maribor, Slavni trg 2 SCHMEIPER ZAGREB. NIKOUCEVA10 harmonike so od vseh najboljše Celjska posojilnica d. d. v Celju javiia tužno vest, da )e njen dolgoletni in zvesti ravnatelj podružnice v Mariboru, gospod ^ FRANJO PISEK po dolgi mučni bolezni preminul, vi Pogreb bo v petek, 9.t.m,ob pol 16.uri iz kapele na Pobrežju do avtofurgona, ki bc prepeljal truplo v Laško, kjer bo pogreb v soboto. — Pokojnika ohranimo v častnem spominu. Celje-Manbor, 8. februarja 1940. Upravni svet in ravnateljstvo . 'n- .'-':. * v' :' Vj' ■■ ‘MC-m.