Li û

Občina Logatec
LuckyLuka
UVODNI
IZ VSEBINE
IZ OBČINSKE HIŠE
V SREDIŠČU
Ustvarjalnih 70 let logaškega društva upokojencev............str. 5
Svetniki soglasno podprli razširitev lekarniške mreže v občini..........str. 8
Lokalno hrano v šole in vrtce..................................................str. 9
■
V objemu dobrote..................................................................str. 17
S pesmijo po Argentini..........................................................str. 18
Dočakali dokumentarni film o dr. Andreju Gosarju............str. 19
PJJT1
Od pobud do plemenite ustvaritve......................................str. 27
Internacionalizacija - izziv in priložnost za rast poslovanja..........str. 29
Zimska tekaška vadba...........................................................str. 30
K0L0F0N
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini
Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica:
Blanka Markovič Kocen
Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi.
Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš
Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 27. 12. 2016 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: zimska Sekirica Foto: Brane Pevec
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
Spoštovane, spoštovani,
Vesel božič srečno novo leto, veliko zdravja, sreče in miru si v teh prazničnih dneh voščimo drug drugemu. Trden oprijem dlani, iskren pogled in iz srca izrečene želje vsakemu veliko pomenijo. Še več pomeni beseda oprosti človeku, ki smo ga prizadeli, pa tudi nam samim, saj si želimo v novo leto spravljeni. Za vse nas je največja sreča prijateljstvo v družini, med sosedi, v kolektivu, med ljudmi. Bodimo odprti, ne čakajmo drugega, sami naredimo prvi korak, izrecimo besede, ki ležijo v našem srcu in željo naše notranjosti.
Leto 2016 je bilo zame in za občino uspešno. Dokončali smo veliko investicijo, dobili vsa sredstva za čistilno napravo in kanalizacijo v Logatcu ter za »martinjsko« cesto. Zgradili smo komunalno opremo za odpadno vodo v Lazah, položili optični vodnik in preplastili kar nekaj cestnih površin. Asfalt smo položili v Reški dolini, Logaških Žibršah, končujejo se dela v Grčarevcu in ureja težko pričakovani Drevored Napoleonove lipe. Na Vrhu Sv. Treh kraljev je pritekla voda iz novega 60-kubičnega vodohrana. Gradi se vodovod Rovte, čez Petkovec, Turkova grapa; povezava Tičnica - vrh Sekirice, kjer se gradita dva vodohrana po 500 m3 in navezava na vodovod za potrebe Martinj Hriba. Tudi Kalce, Grčarevec, Jakovica, Laze in povezava na vodovod Planina se končujejo. Dela na vodovodu bodo zaključena v letu 2017. Pod streho je OPPN za ožji del središča Logatca, pripravljajo se projekti za Zadrževalnik Cuntova grapa, nov Narodni dom in knjižnica. V izdelavi sta projekta za povečanje pokopališč v Dolenjem in Gorenjem Logatcu. Čakamo na gradbeno dovoljenje za poslovilno vežico v Rovtah in na Medvedjem Brdu. Vsaj eno bi radi zgradili v naslednjem letu. Urejajo se tudi zemljišča za vežico na Vrhu Sv. Treh kraljev in Zaplani za potrebe KS Log Zaplana s KS Zaplana. V Hotedtšici je pripravljeno vse za izdelavo pločnika v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste in obnovo ceste skozi naselje z vsemi varnostnimi ukrepi. Za uspeh se zahvaljujem občinskim sodelavcem, svetnikom, politikom in vam, spoštovani občanke občani, za vašo potrpežljivost.
Vesel sem uspehov naših zavodov, športnikov, kulturnih društev. Oživeli smo Mladinski svet, hvala gospema Saši in Jerci. Velika hvala gospodoma Grdadolniku in Pupisu za uspešno vodenje simfonikov, pevcev in pihalcev. Naš pevski zbor nas je povezal z rojaki v Argentini, hvala vsem. Hvala župnikom za duhovno oskrbo naših občanov. Hvala tudi vsem, ki skrbite za zgodovino, kulturno in naravno dediščino, predvsem pa tistim posameznikom in društvom, ki skrbite za medgeneracijsko povezavo in vse nas.
Skupaj in s pogovorom zmoremo vse.
Vse lepo v letu 2017 župan Berto Menard.
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ST. 12
3
IIZ OBČINSKE HISE
Išššššl
m
OBČINA LOGATEC	^
Drage občanke, dragi občani, od leta 2016 se poslavljamo z nasmehom in zadovoljstvom, saj smo tudi v letošnjem letu zaključili številne projekte ter dosegli mnoge zastavljene cilje. Bogatejši smo za prenovljeno in težko pričakovano cesto, ki pelje skozi Martinj Hrib, odprli smo spominski park ob 25. obletnici samostojnosti naše države, končuejejo pa se tudi dela na stari cesti med Logatcem in Vrhniko - Napoleonov drevored. Veliko zgodb smo že pripeljali do srečnega konca, v prihajajočem letu 2017 pa bomo skupaj pisali nove, še zanimivejše.
Preden polni pozitivne energije in smelih načrtov zakorakamo v novo leto, si vzemimo čas za radosti, ki jih prinaša december. Prav je, da se poveselimo in namenimo nekaj več časa svojim bližnjim in tistim, ki jih imamo radi. Čas je namreč najdragocenejše darilo, ki ga danes lahko podarimo.
Želim vam, da bi praznični trenutki trajali čim dlje, v novem letu pa vam želim veliko zdravja, *	osebne sreče in medsebojnega razumevanja.
vaš župan Berto Menard
^^^^^ Šola za starSe
TEČAJ ZA ZGODNJO NOSEČNOST (do 20. tedna): 16.1.2017 ob 18:00 - ZGODNJA NOSEČNOST
Irina Vostrueva, dr. med. spec. ginekologije in porodništva
TEČAJ PRIPRAVE NA POROD (po 30. tednu): 23.1.2017 ob 17:00 - PRIPRAVA PARA NA STARŠEVSTVO
Eva Hrovat Kuhar, univ.dipl.psih. ZOBOZDRAVSTVENA PREVENTIVA
Sonja Pajntar, ustna higieničarka
30.1.2017 ob 17:00 - SOCIALNA VARNOST V NOSEČNOSTI
Polona Lovšin, strokovna sodelavka iz CSD Logatec 6.2.2017 ob 17:00 - PRIPRAVA NA POROD
Vesna Marolt, dipl. babica
7.2.2017 ob 17:00 - NEGA IN OPREMA NOVOROJENČKA
Patronažna sestra iz Zdravstvenega doma Logatec
TELESNA AKTIVNOST V NOSEČNOSTI
Manca Bešvir, dipl. fizioterapevtka
14.2.2017 ob 18:00 - HANDLING IN SISTEMATIČNI PREGLEDI
Urška Benedičič dipl. med. sestra, IBCLC 21.2.2017 ob 18:00 - DOJENJE
Urška Benedičič, dipl. med. sestra, IBCLC
SREČANJA BODO POTEKALA V ZDRAVSTVENEM DOMU LOGATEC, SEJNA SOBA (2. nadstropje)
INFORMACIJE, prijave: Dispanzer za ženske, osebno ali na tel. št. 7508 246
OBČINA LOGATEC
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
pred 25. leti smo Slovenci dosegli največjo zmago v naši zgodovini - sprejeli smo ustavo naše nove domovine republike Slovenije. S plebiscitom smo se 23. decembra 1990 odločili, kako bomo živeli in oblikovali našo skupno prihodnost. Rezultati pebliscita so bili razglašeni tri dni pozneje in kar 95 odstotkov udeleženih se je odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Tako smo naredili prvi korak na težko pričakovano pot samostojnosti.
Tako pomembnega zgodovinskega trenutka za Slovence ne smemo nikoli pozabiti. Vsak dan se moramo spomniti, za kaj smo se borili in kaj vse smo v samostojni Sloveniji že dosegli. Pomembno je, da ohranimo zavest o enotnosti naroda, ki ve kaj hoče in zmore. Naše želje in cilji so pomembni, a še pomembneje je, da jih dosegamo skupaj - kot narod.
Ob prazniku samostojnosti in enotnosti vam iskreno čestitam. Župan Berto Menard
25 L£T SAMOSTOJNOSTI
REPUBLIKA SLOVENIJA
POLICIJA OPOZARJA: ZAVARUJTE SVOJE HIŠE!
V zimskem času se lahko poveča število vlomov v stanovanjske hiše. Okoliščina, da imate popoldne v zimskem času hišo nerazsvetljeno, omogoča vlomilcem lažjo odločitev za vlom v vašo hišo.
V zadnjih letih se je namreč izkazalo, da se vlomilci med 17. in 21. uro vozijo po mestih in zaselkih, kjer iščejo neosvetljene stanovanjske hiše. Po krajšem ogledovanju v hišo najpogosteje vlomijo skozi pritlična balkonska oz. terasna vrata ali pritlično okno. V kratkem času pregledajo hišo in iz nje največkrat ukradejo denar, zlatnino in manjše vredne predmete (ročne ure, mobilne telefone, fotoaparate, zbiratelj ske predmete).
Najbolj preprost ukrep je, da naredite vtis, da se v hiši nekdo nahaja. Ob odhodu ali s pomočjo stikal s časovnim zamikom prižgite v hiši kakšno luč, koristno je tudi televizijo. To niso veliki porabniki električne energije, nekoga na ulici pa prepričate, da ste doma in ga odvrnete od vloma. Opozarjamo vas, da večje količine gotovine in zlatnine ne hranite doma. Če pa se temu ne morete izogniti, svetujemo vgradnjo alarmnih naprav in drugih sistemov za zaščito hiš. Več si lahko preberete na spletni strani www.policija.si/ preventiva/kriminaliteta ali pokličite na Policijsko postajo Logatec in se dogovorite za posvet z vodjo policijskega okoliša ali lokalnim kriminalistom.
Policijska postaja Logatec
4
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
IIZ OBČINSKE HISE
Slovenska mreža starosti prijaznih mest in občin
USTVARJALNIH 70 LET LOGAŠKEGA DRUSTVA UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Logatec je 19. novembra zaznamovalo 70-letnico delovanja. Slovesnosti v Narodnem domu se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Glasba, beseda, ples in medgeneracijsko povezovanje so zaokrožili slavnostno prireditev, ki jo je v ozadju kot kulisa spremljala video projekcija dejavnosti članov društva. Prireditve pa tokrat ni povezovala kakšna brhka mladenka, ampak v svojem prefinjenem slogu, ki takemu dogodku pritiče, Marcel Štefančič, gospod sivih las in jasnih misli, ki se je podpisal tudi pod scenarij. Odločitev organizatorja je bila gotovo prava!
Program je bil preplet odraslega zborovskega petja, pa tudi sodobne glasbe, saj je uvodoma nastopil domači Rock Band, otroških zborov pod vodstvom Andreje Kržišnik, plesa in recitacij. Jubilej logaških upokojencev so počastile tudi Ivančice, pevski zbor pobratenega društva iz hrvaškega Ivanic grada.
Vrhunec prireditve je bil gotovo nagovor predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v tej isti dvorani 21. junija 1989 prvič presenetil javnost s prenovitveno napovedjo: »ZKS po meri stranke!« »Mladostni pogum je zavel na tedanji javni tribuni in mladostnega poguma ne manjka našemu predsedniku niti danes,« je predsednikov nastop pospremil Štefančič.
Pahor: iskrenost pred odgovornostjo do besed
Predsednik Pahor je v nagovoru uvodoma povedal, da vse besede, ki jih izreče, misli iskreno, čeprav se včasih v celoti ne zaveda, kakšen odmev bodo imele. »To me je v dolgoletni politični karieri včasih tudi drago stalo. Toda ne mislim, da mora zaradi odgovornosti do svojih besed človek biti neiskren. Tudi če si predsednik države,« je dejal Pahor. »To, kar je bilo takrat, na pragu slovenske politične pomladi rečeno v Logatcu, je bilo to res velikega pomena, revolucionarno.«
Preurediti družbena razmerja
25 let po ustanovitvi naše države je slovenski predsednik še vedno prepričan, da je treba govoriti iskreno. V povezavi z med-generacijskim povezovanjem je navedel osupljivo statistiko: pred dvema letoma je ameriško ministrstvo za delo presunilo svet z ugotovitvijo, da bo 65 odstotkov otrok, ki začenjajo šolanje, opra-
vljalo poklice, ki danes sploh še ne obstajajo. »Japonske oblasti so sporočile, da so lani v tej državi prodali več plenic za starejše kot za novorojence,« je še povedal predsednik. Tehnološki razvoj po njegovih besedah ustvarja zelo nepredvidljiva delovna mesta, na drugi strani pa vedno manj ljudi dela za vse več upokojencev. »Teh nasprotij sodobnega sveta ni mogoče na hitro spreminjati ali regulirati samo s pokojninskimi reformami. Premisliti moramo, kako preurediti naša družbena razmerja. Gre za novo paradigmo, o kateri moramo v prihodnje vsi skupaj razmišljati. Na ta svet pridemo, ne da bi prinesli kaj s seboj, in ga zapustimo, ne da bi s seboj kaj odnesli,« je dejal predsednik Borut Pahor.
Društvo upokojencev Logatec, ki danes šteje 1280 članov, se je na slovesnosti s spominsko plaketo in podelitvijo naslova častni predsednik za dolgoletno delo zahvalilo nekdanjemu predsedniku Francu Verbiču, ki je skozi šest mandatov, polnih 24 let skrbel za razmah in veljavo društva. Spominske plakete za uspešno dolgoletno sodelovanje so na družabnem srečanju po slovesnosti prejeli tudi najzaslužnejši člani, sodelavci in ustanove, med njimi Občina Logatec.
Blanka Markovič Kocen
5	LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
IIZ OBČINSKE HISE ALI JE LOGATČANOM RES VSEENO, KAKO ŽIVIJO?
Rekli bi, da je tako, če bi sklepali po udeležbi na posvetu, ki ga je organiziralo Stičišče NVO Osrednje Slovenije na temo ugotavljanja lokalnih potreb. Udeležila se ga je namreč samo ena oseba.
Seveda potrebe so, tudi take, ki bi jih lahko zadovoljile nevladne organizacije, torej katero od 139 društev, zavodov in ustanov, ki delujejo v logaški občini.
Organizacijam so za tovrstno usposabljanje na voljo evropska sredstva. Že vse leto potekajo aktivnosti Stičišča NVO, ki nudi podporo NVO v osrednjeslovenksi regiji, tako v smeri prepoznavanja potreb prebi-
valcev kot tudi prepoznavanja nevladnih organizacij, ki imajo potencial za razvoj.
Ker v Občini Logatec ni bilo pričakovanega odziva, je stičišče za idetifikacijo lokalnih potreb z anketo vprašalo predstavnike nevladnih organizacij, občanke oz. občane, kaj v Logatcu pogrešajo, kaj si želijo za izboljšanje kvalitete življenja.
Na podlagi analize vprašalnika smo prišli do naslednjih podatkov.
Občani si želite:
več vključevanja priseljencev v odločanje in ustvarjalno življenje v občini, več povezovanja med občani, več vključevanja
starejših v družbo, prostor za mlajše in več aktivnosti zanje.
Še vedno lahko izrazite svoje mnenje -pokličite tel. št. 059 927 619 ali pišite na info@consulta.si.
V naslednjih korakih v smeri rešitve ene od potreb bodo naša prizadevanja usmerjena v sestavo skupine, v katero vabimo aktivne občane. Naš cilj so močne in usposobljene nevladne organizacije, ki samostojno zadovoljujejo konkretne lokalne potrebe in tako prispevajo k napredku v lokalni skupnosti.
Stičišče NVO osrednje Slovenije
VODA, KI JO PRIPELJEJO GASILCI, NI BREZPLAČNA
V zadnjem mesecu smo prejeli opozorila s strani izvajalca gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo - Komunalnega podjetja Logatec, d.o.o., (v nadaljevanju: KP Logatec) in s strani gasilcev, da se je med občani, kjer še ni zgrajen javni vodovod, razširila informacija, da je voda, ki jo občanom pripeljejo gasilci, brezplačna. Zato je bil v začetku decembra v prostorih Občine Logatec sestanek na temo dovoza pitne vode in plačevanja stroškov za vodo ter stroškov prevoza v povezavi z veljavnimi predpisi. Poleg župana in občinske uprave so se ga udeležili tudi predstavniki prostovoljnih gasilskih društev ter gasilske zveze in predstavniki KP Logatec.
Gospodarska javna služba oskrba s pitno vodo se zagotavlja na območjih v občini, kjer je zgrajen javni vodovodni sistem. Na območju, kjer slednjega ni, se gospodarska javna služba oskrba s pitno vodo ne izvaja, razen v primerih pomanjkanja pitne vode (npr. zaradi suše).
Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Logatec (v nadaljevanju: odlok) ureja področje dovažanja pitne vode občanom, in sicer v primerih pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda (33. in 34. člen). V teh primerih KP Logatec objavi navodilo za racionalno porabo pitne vode v sredstvih javnega obveščanja in na svoji spletni strani.
Le ko je objavljeno navodilo za racionalno porabo pitne vode s strani izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, uporabnikom pitne vode na območjih, ki niso opremljena z javnim vodovodom, zagotavlja oskrbo s pitno vodo KP Logatec z organizacijo prevoza pitne vode uporabnikom.
V tem primeru uporabniki za pripeljano pitno vodo plačajo vodarino in omrežnino za obračunski vodomer DN20. Stroške
prevoza pa v primerih pomanjkanja pitne vode in poškodb na javnem vodovodu krije Občina Logatec.
KP Logatec, d.o.o., vodi evidenco o načinu izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo za posamezne objekte v občini, to je evidenco nepremičnin, ki so priklopljene na javno vodovodno omrežje, in nepremičnin, ki imajo zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo.
Po veljavnih predpisih KP Logatec na podlagi podatkov sporočenih s strani prevoznika vode (gasilcev) izda račun za pripeljano količino vode in omrežnino za obračunski vodomer DN20.
Stroške prevoza obračuna prevoznik. Če KP Logatec ni objavilo navodila za racionalno porabo pitne vode, vse stroške za dostavo vode krije občan, kateremu je bila voda pripeljana.
Stroške prevoza krije Občina Logatec le v primerih, ko izvajalec javne službe objavi navodilo za racionalno porabo pitne vode v sredstvih javnega obveščanja in na svoji spletni strani, strošek za pripeljano količino vode in omrežnino za obračunski vodomer DN20 pa tudi v teh primerih krije občan.
Občinska uprava
6
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12	6
IIZ OBČINSKE HISE
KOTIČEK LOKALNE TRŽNICE LOGATEC
m
¿¿oJiaina ¿Č&g/Oiea
Vključeni v izvajanje Lokalne tržnice Logatec smo aktivno pristopili k povezovanju lokalnih ponudnikov in s tem k povečevanju ponudbe pridelkov in izdelkov iz občine Logatec.
Vabimo vas, da vsako soboto obiščete tržnico v Logatcu in s svojim obiskom/nakupom podprete lokalne ponudnike. Vse, ki bi želeli prejemati e-novice o aktualni ponudbi v okviru Lokalne tržnice Logatec, vabimo, da nam na info@icra.si posredujete svoj elektronski naslov. Vse potencialne ponudnike iz občine Logatec, ki bi želeli sodelovati v skupini Lokalna tržnica Logatec, vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 05 37 20 180 ali e-naslov info@icra.si. Vabljeni k spremljanju FB profila Lokalna tržnica Logatec
Kupujmo lokalno!
ICRA d.o.o. Idrija
LOKALNI PONUDNIK SE PREDSTAVI
MESARSTVO ZABUKOVEC
(dopolnilna dejavnost na kmetiji)
Se lahko na kratko predstavite - kdo ste, od kod prihajate?
Mesarstvo Zabukovec s kmetije Petrič prihaja iz vasi Jakovica, na obrobju Planinskega polja. Oče Albin Petrič nadaljuje tradicijo reje živali, ukvarja pa se predvsem z rejo pasemskega goveda limuzin. Pogosto so udeležujemo razstav govedi v Sloveniji, kot npr. AGRA v Gornji Radgoni. Na kmetiji imamo tudi pasemske ovce IL DE FRANCE, avtohtono slovensko pasmo krško-poljskih prašičev, navadnih prašičev ter konje. Vse živali se prosto gibljejo skozi vse leto, pasejo se na travnikih Planinskega polja ter na bližnji Planinski gori. Tudi vso krmo za živali pridelujemo sami doma.
Kdaj ste začeli s predelavo mesa in prodajo mesnin?
Začeli smo pred dvema letoma. Ukvarjamo se s proizvodnjo mesnih izdelkov, ki jih pridobimo iz živali, vzrejenimi izključno na lastni kmetiji.
Kje ste pridobili vse potrebno znanje za izdelavo oziroma predelavo mesa?
Klementina se je kot naročeno poročila s Klemnom Zabukovcem, ki je prevzel predelavo mesa na kmetiji. Klemen je po poklicu mesar- živilski tehnik in tudi svojo službo opravlja kot mesar. Moja žena Klementina Zabukovec je po poklicu inž. živilstva in prehrane. Tako je torej večina strokovnega znanja iz prave stroke.
Že nekaj časa prodajate na tržnici v Logatcu. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje? Prodajate tudi kje drugje?
Prodajamo samo na Lokalni tržnici Logatec in na domu. Po opažanju kupci vedno bolj cenijo izdelke iz lokalne proizvodnje in se vedno radi vračajo k nam.
Pred kratkim ste se vključili v skupino Lokalne tržnice Logatec. Kakšna so vaša pričakovanja?
Iz tega naslova bomo bolj vidni kupcem, upamo pa tudi na to, da bo naše delovanje širše predstavljeno.
Prodaja vaših izdelkov je verjetno vezana tudi na sezono. Kakšne so vaše izkušnje glede tega?
Izkušnje se dobre, saj se sezonski izdelki v svojem času dobro prodajajo. Izdelujemo suhomesnate izdelke, kot so suhe salame in klobase, suhe želodce, bržole, suhe pancete,
kakor tudi mesne izdelke, ki jih je treba še dodatno obdelati: pečenice, krvavice, klobase za kuhanje in hrenovke. Izdelke prilagajamo letnim časom primerno. Tako v velikonočnem času poskrbimo za šinke, šunke in želodce za kuhanje. Sicer pa pri nas lahko dobite še za-seko, ocvirke, čisto mast, hrenovke ...
Kakšne so vaše želje, pričakovanja in cilji za prihodnost?
Zelo smo veseli, da je Klemen v letošnjem letu na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejel zlato priznanje za špehovko. To nam je dalo veliko upanje ter hkrati velik zagon za nadaljnji razvoj kakovostnih domačih izdelkov. Želimo si namreč pridobiti zaupanje kupcev v naše izdelke in njihovo vračanje k nam. V prihodnosti zato tudi pričakujemo povečanje prodaje in s tem večjo proizvodnjo izdelkov.
ICRA d.o.o.
7	LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12

HAKTUALNO
SVETNIKI SOGLASNO PODPRLI RAZŠIRITEV LEKARNIŠKE MREŽE V OBČINI
Sklep, ki so ga svetniki sprejeli na izredni seji, 30. novembra, bo omogočil povečanje lekarne, ki jo ima Javni zavod Lekarna Ljubljana v objektu zdravstvenega doma v Logatcu, in odprtje nove poslovalnice omenjene lekarne. investiciji, vredni okoli milijon
evrov, ne bosta bremenili občinskega proračuna, saj ju bo financiral javni zavod Lekarna Ljubljana sam.
Lekarna Ljubljana se bo morala zavezati, da se gradnja prizidka zdravstvenega doma začne v roku enega leta od podpisa aneksa
k pogodbi. S tem bomo v Logatcu rešili ali vsaj omilili pereč problem prostorske stiske zdravstvenega doma, zlasti na oddelku pediatrije, kjer morajo bolni in zdravi čakati v istem prostoru. Občina se namreč zelo hitro širi in ima že zdaj 14.600 prebivalcev, zato je že zdaj gneča v lekarni, je pojasnil župan Berto Menard.
Prizidek bo segal največ do zelenice, da se bosta ohranili prvi dve vrsti parkirišč, župana pa so svetniki zadolžili, da v bližnji okolici zdravstvenega doma, na Poštnem vrtu, zagotovi dodatna parkirna mesta.
Prizidek Zdravstvenega doma bo obsegal približno 300 kvadratnih metrov tlorisne površine na etažo in tri etaže. Potem ko na 14. redni seji svetniki o tej pobudi niso glasovali, češ da potrebujejo več pojasnil, je bil sklep tokrat soglasno in brez razprave potrjen.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com | Velja od 1. 12. do 31. 12. 2016
wmm®
izbrano iz kataloga ugodnosti (2017
LONČEK ZDRAVJA IN POSODICA ZDRAVJA S POKROVČKOM
Unikatna keramika - ekskluzivno ročno delo in ročna poslikava. Idealno za novoletno obdarovanje vaših najbližjih. Obstojno v pomivalnem stroju in varno v mikrovalovni pečici Pakirano v darilni embalaži.
Lonček, redna cena: 11,90 €
cena s Kartico zvestobe
Posodica, redna cena: 14,90 €
cena s Kartico zvestobe
Cene s popustom iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolne. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 1. 12. do 31. 12. 2016 oziroma do prodaje zalog.
8
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
DOGODKU LOKALNO HRANO V ŠOLE IN VRTCE
Tretji petek v novembru, dan slovenske hrane, v šolah in vrtcih obeležijo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. V ta vseslovenski projekt so v sodelovanju s čebelarji in drugimi lokalnimi pridelovalci hrane od vsega začetka vključene vse logaške šole in vrtci, naša ekipa pa je preverila, kakšen zajtrk so pripravili na dveh izmed osnovnih šol.
Na OŠ 8 talcev na ta dan vsako leto pripravijo kaj zanimivega. Letos so na tradicionalni slovenski zajtrk povabili župana Berta Menarda in logaške upokojence. Postregli so jim zajtrk, pripravljen iz lokalnih živil, ki so jih naročili pri Kmetiji Fečur, Pekarni Zdrav obrok, Kmetiji Kovačič in Čebelarstvu Marinč. S svojimi gosti so poklepetali o tem, kaj so za zajtrk jedle njihove babice in dedki in kaj otroci radi jedo danes.
O tej priložnosti so na šoli pripravili tudi razstavo kanglic za mleko, vezenin naših babic ter vezenin, ki so ki so jih izdelali učenci 6. razreda pri pouku gospodinjstva. Na OŠ Tabor so tradicionalni slovenski zajtrk začeli z maslom s Kmetije Fečur, medom čebe-
larstva Marinč, eko kruhom iz pekarne Zdrav obrok, mlekom s kmetije Trpin in jabolki s kmetije Sedmak. Prvošolce je obiskal čebelar, ki jim je predstavil pomen čebel in delo čebelarja. Nekateri razredi so ves dan posvetili pomenu zdrave, lokalno pridelane hrane, družili so se s čebelarjem in pripravljali zdrave prigrizke.
Mladinski pevski zbor pa se je pridružil 42.428 pevcem iz 430 slovenskih šol in vrtcev, ki so zapeli Slakovo pesem Čebelar. Otroci so se tako s pesmijo zahvalili čebelarjem in Čebelarski zvezi Slovenije, ki je bila pred desetimi leti pobudnica akcije medeni zajtrk, iz katere je pred šestimi leti nastal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk.
Na obeh šolah so mnenja, da so takšni dogodki vedno dobrodošli, saj je treba otroke že od malega ozaveščati o pomenu zdrave, lokalne hrane. Predvsem pa je treba šolam omogočiti, da bodo lahko neomejeno naročala lokalna živila in pri tem ne bodo omejene z javnimi razpisi, kjer ponujajo predvsem uvoženo in predelano hrano.
Nina Jerina
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
9
HAKTUALNO

OBISK V REPNU V SPOMIN FRANCU NEMGARJU, KOMANDANTU BAZOVIŠKE BRIGADE
V soboto, 12. novembra, so se številni člani ZB za vrednote NOB Logatec udeležili tradicionalnega obiska Repna, z Občino Logatec pobratenega italijanskega mesta.
Dogodek je organizirala KO Laze z namenom, da se člani združenja borcev poklonijo spominu na tamkajšnjem pokopališču pokopanemu rojaku iz Laz, komandantu Bazoviške brigade Francu Nemgaiju, ki je kot slovenski partizan 2. maja 1945 padel v bitki za Trst. Člane ZB
za vrednote NOB Logatec so v Repnu sprejeli župan mesta Repentabor Marko Pisani in predstavniki združenja ANPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije). Slovesnosti se je tokrat udeležil tudi častitljiv gost, udeleženec NOB Alojzij Milič (rojen 1919), ki je kot partizan Tankovske brigade sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Skupni poklon spominu na Franca Nemgaija je zazvenel skozi kratko komemoracijo članov KO Laze, ko je Tončka Merlak ob spremljavi članov KO Laze zapela ljudsko pesem Mati piše pismo belo, Magda
Lipovec prebrala pesem Karla Destovnika Ka-juha Mostovi in Vanda Lavrič povedala pesem Ivana Minattija Pismo materi iz groba. Nada Čamernik, predsednica ZB za vrednote NOB KO Laze, je ob grobu med drugim povedala, da je prišel čas, ko ne smemo gledati samo v preteklost, temveč se moramo truditi, da vsak po svojih močeh ohranjamo mir med ljudmi po vsem svetu. Člani ZB za vrednote NOB iz Logatca so skupaj s delegacijo iz Repna obiskali še dva partizanska spomenika, kjer so položili cvetje in prižgali sveče ter z minuto molka počastili spomin na padle borce. Po slovesnostih so se člani združenja borcev na povabilo župana Marka Pisanija ustavili v vasi Col, kjer so ob prijetnem klepetu zaključili druženje. Nada Ča-mernik se je gostiteljem zahvalila za topel sprejem in dobrodošlico tudi z nekaj priložnostnimi darili. Poudarila je, da večletno gostoljubje rojakov v Repnu ne temelji več le na pobratenju občin, temveč na stkanih vezeh prijateljstva med ljudmi, ki se srečujejo tako na dogodkih v Repnu kot v Logatcu in Lazah. Marko Pisani se je članom ZB za vrednote NOB, ki so obiskali Repen, iskreno zahvalil. Prav posebno zahvalo pa je izrekel za srčen kulturni dogodek pri spomeniku Francu Nemgarju vsem, ki so bili del le-tega.
Vanda Lavrič
HUMANITARNOST POVEZUJE REPENTABOR IN LOGATEC
Letos mineva že 34 let od podpisa Listine o prijateljskem sodelovanju med italijansko Občino Repentabor in Občino Logatec. Listino sta podpisala takratni predsednik Skupščine Občine Logatec, dipl. inž. Franc Godina, ter župan Občine Repentabor, dr. Pavel Colja, s čimer sta želela prispevati k utrjevanju prijateljstva med občani obeh občin, povezanosti z matično domovino, krepitvi stikov, izmenjavi izkušenj ter sodelovanju na področju kulture, mladinske dejavnosti, športa, kmetijstva in še bi lahko naštevali.
Z leti se je zaradi odprtja mej to sodelovanje razširilo tudi na druga področja. Eno od teh je humanitarna dejavnost. Občani Repentabra so se vnovič, letos že šestič zapored, izkazali s humanitarno akcijo zbiranja oblek, igrač, hrane in darilnih paketov pomoči potrebnim logaškim družinam. Nabirka je tudi letos uspela, saj so ob prostovoljcih civilne zaščite v njej sodelovali še otroci iz vrtca Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Zbrane predmete in hrano so v petek, 2. decembra, dopoldne iz Repentabra pripeljali s tovornim vozilom civilne zaščite. Predstavnike civilne zaščite Repentabor, župana Marka Pisanija in podžupana Casimira Cibija je sprejel logaški župan Berto Me-nard z ekipo OZ RK Logatec, ki je pomoč prevzela. Ob predaji
pomoči je logaški župan Berto Menard dejal, da je to je lepa gesta, ki nas še bolj povezuje in nam daje topel občutek, da poleg nas še nekdo drug skrbi za občane, in se občini Repentabor zahvalil. Marko Pisani, župan Repentabra, je letošnjo akcijo ocenil kot posebno uspešno. Velike zasluge za uspešnost akcije pa je pripisal predvsem osnovni šoli, vrtcu in civilni zaščiti.
Besedilo in foto: Janko Repenšek
10
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
DOGODKU
HLADNIKOV VEČER V ZAVODU SV. STANISLAVA V LJUBLJANI
»Toda bilo ni nikogar, niti psa, ki bi me oblajal ... « so bile bridke misli Janeza Hladnika, velikega domoljuba in dušnega pastirja, po rodu s Petkovca, ko je februarja 1936 stopil na argentinsko kopno. Prav zaradi tega se je čez desetletje, ko so v Argentino začeli prihajati prvi slovenski begunci, toliko bolj potrudil.
9. novembra je v zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani potekala slavnostna prireditev s petjem, besedo in sliko o delu msgr. Janeza Hladnika ter z odprtjem razstav Življenje in delo msgr. Janeza Hladnika in Povojna emigracija v Ar-
gentini. Skozi umetniški koncept predstave z sliko in petjem basbaritona svetovnega slovesa Marka Finka, vokalnega kvarteta Grm, Obrtniškega mešanega zbora pod vodstvom Janeza Gostiše, tenkočutnim igranjem or-gličarja Mira Božiča in pritrkovalci župnije Rovte nas je peljala zgodba našega velikega rojaka. Vsekakor gre za osebnost, ki si zasluži najvišjo stopnjo spoštovanja in zahvale za svoja dejanja. Osebnost, ki bi jo morali postaviti za svetal zgled našim mladim rodovom in vsemu narodu. Človek, ki je bil v najtežjem obdobju zgodovine našega naroda po »božji previdnosti« poslan na drugi konec sveta.
Tam je s svojo odločnostjo in iznajdljivostjo znal izboriti odrešilno pot za svoje rojake, ki so bežali pred gotovo smrtjo zločinskega komunizma. Prepričal je takratnega argentinskega predsednika Perona, ki mu je osebno odobril, da lahko tja pripelje cele begunske družine in ne samo zdravo delovne silo. V Argentino izseljeni Slovenci so po zaslugi msgr. Janeza Hladnika v nekaj desetletjih uspeli zgraditi »Slovenijo na tujih tleh«. Ko je predsednik države Borut Pahor pred kratkim obiskal to skupnost v Argentini, je bil nad čistostjo ljubezni do domovine, vere in jezika vidno ganjen. Argentini se je zahvalil, da je sprejela naše rojake, ki so po tako imenovani svobodi tam našli pravo svobodo.
Msgr. Janez Hladnik je v svojih spominih, ki so bili objavljeni v knjigi Od Triglava do Andov, zelo pristno opisal svojo življenjsko pot. Knjiga je bila dolga leta na seznamu prepovedanih knjig v prejšnjem totalitarnem sistemu, kar smo videli tudi na nedavni razstavi z naslovom Stop cenzura v NUK-u. Vsa zahvala za obujanje spomina na Hladnika gre Jožetu Leskovcu, Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu, povezovalcema Maji Nagode in Matjažu Gnezda. Hladnika je čustveno in realno »nadomestil« Jože Gladek.
Robert Albreht
POGREB ŽRTEV IZ KRIMSKE JAME
Na prijazno zgodnjejesensko nedeljo nas je lepo število Logatčanov odšlo v Begunje pri Cerknici na pogreb žrtev iz Krimske jame. Ob navzočnosti predsednika RS Boruta Pahorja je obred vodil upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
Po pogrebu smo si ogledali priložnostno razstavo v tamkajšnjem gasilskem domu. V prvi polovici 2016 so jamarji in prostovoljci iz Borovnice, Logatca ter od drugod iz brezna dvignili posmrtne ostanke ok. 30 ljudi: nosečih žena, dojenčka in majhnega otroka, najstnika, pol razreda fantov in deklet, še več mož in žena, starih od 20 do 30 let, ter nekaj od 30 do 50 let. Nekateri so padec v globino preživeli in v strašnem trpljenju počasi umirali. Med odraslimi žrtvami so bili preprosti ljudje, kmetje, delavci in tudi partizani. Predstavljen je bil dokument, v katerem je na podlagi obtožbe brez utemeljenega suma zaukazana likvidacija treh 'tova-rišic' in 'tovariša'. Zločin se je dogajal na ozemlju samooklicane kožlješke (sovjetske) republike' pozno pomladi in zgodaj poleti 1942; zanj je odgovoren bataljon Ljube Šerceija. Nastanek republike je povezljiv z opogumljanjem partizanov, do katerega je
prišlo po prvih uspehih sovjetskega orožja na vzhodni fronti. Kot je zapisal zgodovinar mag. Okoliš: »Brez vere v vojaško zmago rdeče armade in revolucije - tudi po trdnem prepričanju Borisa Kidriča - zagotovo nikoli ne bi počila nobena partizanska puška.« Trenutno usklajujemo zadnje podrobnosti, da razstava v kratkem pride v zelo preizkušen Logatec.
Anton Velušček
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
11
HAKTUALNO
NA OS 8 TALCEV SMO TUDI LETOS RASTLI S KNJIGO
Tudi v letošnjem šolskem letu smo se na OŠ 8 talcev pridružili nacionalnemu projektu Rastem s knjigo. Gre za projekt spodbujanja bralne kulture in sodelovanja osnovnih in srednjih šol z bližnjimi splošnimi knjižnicami. Ministrstvo za kulturo ga je začelo izvajati v šolskem letu 2006/07, leta 2009 pa ga je prevzela Javna agencija za knjigo RS. Vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol obiščejo najbližjo splošno knjižnico in ob tem prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige.
Ker so predmetnik šole in dnevi dejavnosti strogo določeni, smo do leta 2013 projekt lahko izvajali le v okviru razredne ure, kar je bilo premalo, da bi vse predvidene dejavnosti lahko izpeljali v splošni knjižnici. V šolskem letu 2014/15 smo prvič dobili možnost, da ga izpeljemo kot kulturni dan. To se je izkazalo za dobro rešitev, saj imamo le tako dovolj časa za vse dejavnosti. Kulturne dneve smo izpeljali tudi letos. Z našimi sedmošolci smo Knjižnico Logatec obiskovali ob torkih v septembru. Pričakali so nas gospa Petra Rok, ki v splošni knjižnici skrbi za projekt Rastem s knjigo, in drugi zaposleni.
Učenci so z dejavnostjo začeli v pritličju knjižnice, spoznali so zgodovino knjižnice in njeno delovanje, organizacijo postavitve gradiva in pomembnost njegovega pravilnega vračanja. Po malici so z dejavnostmi nadaljevali v prvem nadstropju knjižnice.
Najprej so si ogledali razstavo starih razglednic na stopnišču in razstavo ob 70-le-tnici Knjižnice Logatec. V čitalnici so si ogledali predstavitveni film o letošnji izbrani knjigi, Kit na plaži, in njenem av-toiju, Vinku Moderndorferju. Spoznali so tudi izbirno iskanje v sistemu COBISS, delovanje storitve Moja knjižnica ter portala Kamra in Digitalna knjižnica Slovenije.
V zadnji uri kulturnega dne so se učenci razdelili v pare oz. skupine po tri in reševali delovne liste ter tako utrjevali pridobljeno znanje. Morali so poiskati zahtevano gradi-
vo, preveriti razpoložljivost, navesti nekaj primerov in podobno. Malo pred dvanajsto uro smo se zbrali pri izposojevalnem pultu knjižnice. Vsak učenec je v dar dobil knjigo Vinka Moderndorferja Kit na plaži, potem smo se odpravili proti šoli, knjižnica pa je odprla vrata za druge obiskovalce. Z učenci smo v splošni knjižnici preživeli tri čudovite kulturne dneve. Hvala zaposlenim v Knjižnici Logatec, še posebej gospe Petri Rok, ki se vsako leto trudi z nami in za nas.
Urška Peršin Mazi, šolska knjižničarka na OŠ 8 talcev Logatec
12
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
DOGODKU
KO PRIJATELJI NA DALJAVO POSTANEJO PRAVI PRIJATELJI
Na OŠ Tabor smo z učenci 8. in 9. razreda že nekaj let vključeni v mednarodni projekt eTwinning, v okviru katerega smo že drugič organizirali mednarodno izmenjavo učencev - tokrat z učenci iz Francije.
Pod okriljem projekta eTwinning smo se januarja 2016 povezali s šolo College Saint Joseph v Challansu ter na portalu eTwinnnig začeli s sodelovanjem na daljavo. Učenci so oblikovali predstavitvene profile, napisali prvo pismo francoskemu prijatelju ter v skupinah izdelali logotip projekta, ki smo ga kasneje natisnili na majice. Predstavili so svojo državo in kraj ter posneli video predstavitev šole. Sporazumevanje je potekalo v angleščini. Izvedli smo tudi pogovor preko Skypa. 9. oktobra pa je prišel čas, da prijateljske vezi, ki so se stkale prek spleta, poglobimo še v živo. Tako smo se s 30 učenci, ki so bili vključeni v projekt, za teden dni odpravili v mesto Challans, ki leži v pokrajini ob Loari na zahodu Francije.
Ker je imelo letalo zamudo, smo v Challans prispeli dve uri kasneje, kot je bilo načrtovano. Pred šolo so nas že čakale učiteljice in učenci z družinami, ki so nas odpeljale na naše francoske domove. Naslednji dan nas je čakalo opazovanje pouka. Šolski dan v Franciji je daljši kot pri nas, saj pouk končajo šele ob petih popoldne, vmes pa imajo uro in pol odmora za kosilo. Šola College Saint Joseph je zelo velika, saj jo obiskuje kar 1.400 učencev, starih od 11 do 15 let. Popoldne smo se sprehodili do mlina na veter, kjer nam je duhoviti mlinar razkril skrivnosti starodavnega načina mletja moke ter nas navdušil s slastnimi domačimi palačinkami s slanim karamelnim namazom, značilnim za regijo.V torek smo obiskali mestno hišo Challansa, kjer nas je prijazno sprejela predstavnica občine za izobraževanje, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen znanja tujih jezikov ter prijateljstvo med narodi. Po sprejemu so se učenci podali na raziskovanje mesta in lov za zakladom, ki so ga vsi uspešno našli. Popol-
dne smo preživeli v šoli, kjer nam je profesionalni režiser na predavanju predal mnogo namigov za snemanje kratkih filmov. Naslednji dan smo na delavnicah spisali različne scenarije za film in med njimi izglasovali najboljšega, po katerem bomo v Sloveniji posneli kratek film. Ogledali smo si tudi Saint Gilles Croix de Vie nedaleč od Challansa, ki leži ob Atlantskem oceanu. V četrtek smo se odpravili na celodnevno ekskurzijo v mesto Nantes, glavno mesto francoske regije ob Loari, ki je bilo v 18. stoletju središče trgovanja s sužnji. Tam smo si ogledali grad, katedralo, srednjeveško nakupovalno središče Passage Pommeraye in spomenik ukinitve suženjstva.
Ogled smo končali v tovarni živalskih strojev Les Machines de l'ile, kjer smo se lahko preizkusili v upravljanju strojev, ki posnemajo videz in naravno gibanje živali. V petek smo obiskali otok Noirmoutier, ki je s celino povezan z mostom in cesto, ki je prevozna le ob oseki. Po kratkem sprehodu po sipinah smo lahko poskusili ostrige, kar je bila za mnoge edinstvena izkušnja. Otok smo raziskali tudi s kolesi in si ogledali nekaj čudovitih plaž ob Atlantskem oceanu.
Dan smo zaključili s poslovilno zabavo v maskah; soboto smo namreč preživeli vsak pri svoji družini gostiteljici, v nedeljo dopoldne pa smo si morali pomahati v slovo. Ponovno se snidemo marca, ko nam učenci iz Francije vrnejo obisk v Logatcu. Projekt eTwinning z mednarodno izmenjavo predstavlja pomembno priložnost za uporabo angleščine v komunikaciji z vrstniki v evropskih državah ter spoznavanje novih držav, krajev, kultur. Ob tem učenci ne bogatijo zgolj znanja jezika, ampak dobijo dragoceno izkušnjo bivanja v drugačnem okolju, kar vpliva na širjenje njihovih obzorij. Občini Logatec se zahvaljujemo za pomoč pri sofinanciranju projekta.
Maruša Brenčič Nagode
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
13
HAKTUALNO
OPRAVIČILO VSEM
Domoljubi, partizani, ljudje. Sprašujem se, kaj je v nas tisto, da ne more premagati sovraštva med slovenskimi »brati«? Karma Kajna in Abela ter naše polpretekle zgodovine še ni odložila svojega težkega bremena. Med nami je še vedno polno sejalcev nestrpnosti in velike želje razdvajanja našega naroda. Kdo je tisti, ki si upa v deželi s preveč prelite bratske krvi za svobodno domovino skruniti pomnike žrtev? Strunjanski križ je bil zakurjen s pojasnilom verujočim, da je bilo to storjeno z vidika »ustvarjanja umetnosti«. Kakšna umetnost je bila odstranitev zvezde in zamenjava s križem na pomnikih ubite učiteljice Ljube Bavdek in pobitim vrh Židanka? To niso umetniki, ne domoljubi, ne partizani. To so bolni na duši in telesu. Ne razumejo simbola križa niti rdeče petokrake zvezde. Oba simbola govorita o svobodi, pravičnosti in ljubezni do človeka, naroda. V Mariboru, pri pokopu po vojni pobitih, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor poudaril: »Pogovorili smo se z Italijani, Nemci, Madžari. Mi, bratje Slovenci, pa nimamo volje prisluhniti drug drugemu, se pogovarjati in priznati storjene napake na obeh straneh«. Vsak človek, posebno še tisti, ki je daroval življenje za svoj narod, si zasluži dostojen pokop in miren pokoj. Pustimo jih mirno počivati v slovenski svobodni zemlji. Država mora zagotoviti zgodovinsko resnico in poravnati škodo. Vse vojne so krute in vsaka vzame prevelik davek. Nam Slovencem preveč.
Srečko Kosovel je v svojem kratkem življenju veliko razmišljal in zapisal v svojih pesmih o našem tlačenem in zagrenjenem človeku.
Izmučenost
Naj bo že, kakor hoče, sredi teh težkih dni, naj duša vriska, joče, naj srce krvavi.
Naj umiram v polju, v ječi, brezupnosti pijan, naj hrepenim po sreči, vse je zaman, zaman.
Živeli smo in mrli v ta neurejeni čas, življenju smo se uprli in šlo je preko nas.
POJASNILO IN OPRAVIČILO UREDNICE
Objava prispevka o skrunitvi spomenikov NOB ob cesti v Rovte je povzročila vznemirjenje med bralci, predvsem med krajankami in krajani Rovt, ki si ga nisem želela, zato se čutim dolžno pojasniti nekatere okoliščine in obenem izreči opravičilo prizadetim.
Prosim, hvala in oprostite so namreč besede, ki se jih moramo naučiti izrekati. Najbolje dovolj zgodaj, že v otroštvu.
Delo pri Logaških novicah opravljam z veliko zavzetostjo in ljubeznijo, vsaka nova številka je zame praznik. Z vsebinami si želim v lokalno okolje vnašati optimizem, v vsak dom posredovati zanimivo branje, ljudi obveščati, nikakor pa vnašati razdor in slabo voljo. Prav obveščenost je bila glavni namen objave omenjenega prispevka.
Sporni izraz v oklepaju me je zavedel, a njegovo neumestnost sem spoznala šele po izidu revije, ko so se začeli na uredništvo obračati bralci. Jože Leskovec in Bert Logar, krajana Rovt, ter Viktor Trček, predsednik KS Rovte, vsi izražajo ogorčenje nad vandaliz-mom, obenem pa poudarjajo, da ni prav nobenega dokaza, da bi to storil kdo izmed krajanov Rovt, kot to, čeprav v oklepaju, navaja avtorica Vesna Jerina.
Oglasila se je tudi avtorica prispevka Vesna Jerina in med drugim poudarila, da je bil njen namen izključno opozoriti logaško javnost o nesprejemljivem, javnem spodbujanju sovraštva in nestrpnosti s ponavljanjem skrunitev spomenikov in spominskih znamenj NOB v naši občini.
Kot urednica se vsem, ki vas je omenjeni zapis prizadel, iskreno opravičujem. Vaših prispevkov za naše skupno glasilo sem vesela, obenem pa pisce pozivam, da se retorike, kot je bila uporabljena v spornem prispevku, v prihodnje izogibajo. Sama bom skupaj z uredniškim odborom zagotovo pozorna nanjo.
Bodimo drug drugemu prijatelji, sosedje, ljudje ... Mirne praznične dni vam želim.
Blanka Markovič Kocen, urednica
Ja, bratje Slovenci in drugi državljani, dobro bomo lahko živeli samo v slogi. Vsak se mora po svojih močeh truditi za narodov blagor. Za našo kolektivno in lastno karmo akcije in reakcije moramo poskrbeti samo mi, posamezniki in skupine. Če se želimo »zveličati«, moramo breme preteklosti »oprati« s sedanjim pozitivnim razmišljanjem in delom za svojo in bodočega slovenskega naroda dobrobit.
Kot župan se vsem prizadetim, oškodovanim, opravičujem in prosim odpuščanja v imenu vseh, ki še ne razumejo, kako veliko škodo delajo posamezniku in celemu našemu narodu.
Župan Berto Menard
14	LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
S
pričetkom pouka se vnovič začenja tudi taborniška dejavnost: vodova srečanja, izleti in druge avanture.
Vodilne sile smo v oktobru staknile glave in oblikovale imeniten plan, vizije in načrte za prihajajočo taborniško sezono. Medse smo sprejeli tudi nove člane, ki so se že aktivno pridružili in vpeljali v taborniško življenje.
Malo starejši člani - gozdovniki in gozdov-nice - so se za prvo akcijo odpravili na jese-novanje na Pšenk nad Idrijo, ker so od 28. do 30. oktobra uživali na jesenskem soncu. Z zemljevidom v roki so po gozdu iskali izgubljene točke, izdelovali prebivališča v naravi, prepevali, si ogledali rally, se zabavali in veliko novega naučili. V soboto, 19. novembra, pa smo s celotnim rodom želeli osvojiti Logatec. V strateški igri naravne velikosti so se otroci pomerili v poznavanju skritih in manj skritih kotičkov naše občine, iznajdljivosti, uporabi strategij in prek raznolikih nalog zgradili maketo Logatca. Te so našli na točkah, razvrščenih po občini. Med drugim so pobirali smeti, iskali knjige v knjižnici, igrali tombolo z avtomobilskimi tablicami, šteli stopnice na Sekirico, snemali material za promocijski video, Lokostrelsko društvo Loga-
tec pa je poskrbelo za streljanje z lokom. Udeležence je malo zmočil dež, ampak se niso ustrašili. Poleg lokostrelcev smo se povezali tudi s Klubom logaških študentov in z gasilci, ki so pokazali svoje znanje in jim pripravili zanimivo nalogo - gasili so namreč čisto pravi (varovan) požar. Predstavniki Civilne zaščite pa so razkazali svoje orodje in predstavili intervencijske načrte. S tem smo članom omogočili nepozabno, čeprav mokro soboto.
Medtem se starejši taborniki pridno udeležujejo izobraževanj, tekmovanj, v novembru pa smo na Primorskem priskočili na pomoč pri obiranju oljk.
V petek, 25. novembra, smo se vsi skupaj uradno zbrali na občnem zboru in sklepčni prisluhnili poročilom vodstva, potrdili nov statut ter izvolili novo vodstvo. Zdaj z veseljem čakamo nove dogodivščine.
Jerca Trček
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
15
SREDISCU
Z MULTIKULTURNO NOVOLETNO TRŽNICO POLNILI ŠOLSKI SKLAD
2 decembra 2016 smo na OŠ Tabor že tradicionalno pripravi-• li novoletno tržnico - tokrat v znamenju multikulturnosti. Priprave na ta dogodek, ki ga šola organizira z namenom zbiranja prispevkov za šolski sklad, so potekale vse od začetka šolskega leta.
Vodja tržnice Marija Jereb Lukan in njena pomočnica, ki obenem vodi tudi šolski sklad, Mateja Podgornik, sta vsem zaposlenim že septembra določili smernice, po katerih smo skupaj z učenci iskali nove ideje za predstavitev različnih držav in za izdelavo izvirnih izdelkov, ki bi obiskovalce prepričali za nakup. Tako je v treh mesecih nastala vrsta zanimivih izdelkov, ki so jih učenci skupaj s svojimi učitelji ustvarjali na tehniškem dnevu, pri razrednih urah, pouku in v prostem času. Prvič smo na tržnici organizirali tudi srečelov.
Poleg prodaje izdelkov in srečelova so se razredi predstavili tudi s kulturno točko, povezano z državo, ki so si jo izbrali. Obiskovalci so si na tržnici tako lahko ogledali značilnosti posameznih držav in na stojnicah kupili raznovrstne izdelke: kazala za knjige, gumbe, tople nogavice, adventne
venčke, šale, voščilnice, zeliščne kreme, mila in čaje, koledarje, ptičje hišice in velik izbor okrasnih in uporabnih predmetov.
Da so si od nakupovanja zanimivih izdelkov lahko malce odpočili, so poskrbele bogate stojnice s ponudbo hrane in pijače, ki so bile ves čas tržnice najbolje obiskane. Tudi kulturni program je bil prilagojen letošnji temi. Poleg nastopa OPZ so si obiskovalci ogledali in prisluhnili zanimivim točkam, povezanim z državami, ki so si jih izbrali, in prav vsi nastopajoči so si prislužili močan aplavz. Da je tudi letošnja tržni-
ca uspela, smo zaslužni prav vsi: vodstvo šole, strokovni delavci, tehnično osebje, učenci, njihovi starši, številni donatorji in tudi vsi, ki so nam z nakupom izdelkov ali prostovoljnimi prispevki pomagali napolniti naš Šolski sklad in s tem pomagali še kakšnemu našemu učencu več, da se bo lahko udeležil dejavnosti, ki se jih brez pomoči ne bi mogel, učenci pa bodo deležni kakšnega novega učnega pripomočka, ki bo pripomogel k temu, da bo naša osnovna dejavnost, pouk, še boljši in zanimivejši.
Besedilo in foto: B. Levinger
KATRINA PRAZNIČNA TRŽNICA PONUDILA ZANIMIV PREGLED LOKALNE USTVARJALNOSTI
Prvo decembrsko soboto, ko so nam prazniki že potiho trkali na vrata, se je dogajala tradicionalna Katrina praznična tržnica. Dogodek že vrsto let zapored organizirajo učenci in učitelji OŠ 8 talcev v sodelovanju z drugimi lokalnimi ustvarjalci.
Praznični bazar je svoja vrata odprl že dopoldne in prostor se je kmalu začel polniti z obiskovalci. Med zelo pisano ponudbo je bilo največ ročno izdelanega nakita in različnih dekorativnih predmetov, na voljo so bili adventni venčki, praznične voščilnice, kape, rokavice in še bi lahko naštevali. Tudi letos so sodelujoči deset odstotkov zaslužka prispevali v šolski sklad, s katerim pomagajo otrokom iz socialno ogroženih družin. Kakšen znesek so zbrali letos, nam sicer ni uspelo izvedeti, je pa denar vsekakor dobrodošel, saj ga država tudi za otroke nameni vsako leto manj.
Besedilo in foto: Nina Jerina
16
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
V SREDISCUI V OBJEMU DOBROTE
Ko se približuje konec leta in so pred nami najlepši prazniki, se v naših srcih počasi spet začne prebujati tisto, čemur pravimo sočutje. Večkrat namreč pomislimo tudi na tiste, ki jim je življenje obrnilo hrbet, jih za mnogo stvari prikrajšalo. Nikakor ne morejo najti tiste poti, ki bi jih peljala v lepši in srečnejši jutri. A če smo tu mi, ki dobro v srcu mislimo, je mnogo lažje. Karitas je ena od dobrodelnih organizacij, ki ima oko in uho za tiste, ki potihem kličejo na pomoč.
Kako lepo je spet bilo videti polno dvorano obiskovalcev, ki so si vzeli čas in prišli na koncert, ki je v Rovtah skoraj že četrt stoletja rezerviran za prvo novembrsko nedeljo. Letos je to bilo 6. 11. 2016. Med nami so se zbrali znani in malo manj znani predstavniki vseh slojev naše družbe, od političnih predstavnikov, med njimi so bili predstavniki strank logaške občine z županom Menardom na čelu in tudi države, sodelavci Karitasa od blizu in daleč ter, seveda, domači župnik Janez Petrič in letošnji slavnostni govornik predsednik škofijske Karitas Ljubljana gospod Marko Čižman. Gotovo pa koncerta ne bi bilo, če ne bi vseh niti organizacije v svojih rokah držal naš neutrudni tajnik Hieronim Kavčič s svojimi sodelavci. Povabljenih je bilo mnogo gostov, ki so se odzvali vabilu in zastonj zapeli, zaigrali in tako popestrili prelepo popoldne oziroma večer. Ne gre prezreti mladih harmonikarjev, ki že uspešno povezujejo svoje znanje s še drugimi instrumentalisti. S citra-mi sta nežno izvabljali melodije tudi Maruša Pišljar in Urša Rožmanc, ki zven citer pošiljata med ljudi že kar nekaj let.
Tudi najmlajši se že zavedajo, kaj pomeni deliti, kar so lepo in prisrčno odigrali v prizorčku o zajčku in repi. Marko Čižman je poudaril pomen naših čutov, ki nam jih je ustvaril Bog, da bi občutili tudi stisko bližnjega, ga videli, slišali in mu podali roko v pomoč. Vsi smo
božji dar, zato moramo biti tudi drug drugemu dar. Ko se gledamo v ogledalo, pravi, vidimo le svojo zunanjo podobo, bližnji, ki smo mu priskočili na pomoč, pa vidi tudi tisto, ki je v nas in je še mnogo lepša. Podobno je povedal tudi župan Berto Menard, ki je še dodal, da je dobro sejati med ljudmi naša naloga, naša zavest in da je tudi molitev tista, ki bo naredila slovenski narod močan, povezan in predvsem čuteč. Med ljudmi se je kot nevidna nitka pletla ljubezen, roke so kar same zaploskale nastopajočim, v očeh pa ni bilo čutiti nobene slabe misli, vsi smo bili vsaj eno popoldne združeni v isti misli, biti dober, deliti z drugimi in pomagati, da se bo tudi trpečemu sočloveku življenje zasukalo v boljšo in pravo smer. Voditeljici programa Eva in Maja sta ob koncu povedali takole: En sončen dober dan in en nasmeh krasan, nasmeh iskren in iz srca, odpre ti vrata vsa ...
To ključ je, pravi ključ, od VSEH vrat sveta. Naj srečen bo, kdor ga ima .!
Metka Bogataj
ŠEGE IN NAVADE V ADVENTNO-BOZIČNEM ČASU
A
ko prvega dne v adventu na Barbaro (4. 12.) je mraz, trajal bo ves zimski čas.
To je le eden od številnih pregovorov, ki označujejo adventni čas. To je čas priprave na božič in je imel v preteklosti še mnogo večji pomen kot danes. Mnogo je bilo običajev in navad, ki so ta čas zaznamovali na poseben način. Obujanje le-teh je poseben čar in tako se šege ne izgubljajo in ponekod še vedno močno živijo med ljudmi. Da mladi tega ne pozabijo, smo poskrbeli tudi na OŠ Rovte. Že konec novembra smo organizirali posamezne delavnice, kjer so učenci pod budnim očesom učiteljic izdelovali različne izdelke, pekli jedi po starih receptih, se učili pritrkavanja, krasili božično drevesce, se spomnili običaja koledovanja, tepežkanja, godovanja, vezli prtičke z božičnimi motivi, se spomnili dobrih mož, predvsem Miklavža, pa pletli adventne venčke, iz lesa izdelovali adventne hišice,
na katere zdaj pripenjajo na listih napisane želje, delali jaslice iz gline ter izdelovali praznične voščilnice pa svete tri kralje, ki zaključujejo božični čas. Učenci so lahko izbirali delavnice po svojih interesih in zmožnostih. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako so njihove roke spretne, kako znajo vrteti šivanke, mesiti testo in žagati deščice. Ob tem pa tudi katero zapojejo, kar je neprecenljivo. To gre iz roda v rod, drži narod pokonci, to je njegova identiteta. Zakaj bi jo zanemarjali ali se je celo sramovali? Fotografije pa prav gotovo povedo največ. Kaj so učenci izdelali, je bilo mogoče videti tudi na razstavi v avli šole, v počastitev treh praznikov in zaključek omenjenega projekta pa je bila v Domu krajanov Rovte tudi prireditev. V šoli nas je te dni obiskal etnolog in priznani poznavalec naše pretekle dediščine dr. Janez Bogataj in nam povedal še marsikaj, česar o božično-adventnem času še nismo vedeli.
Besedilo in foto: Metka Bogataj
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
17
IKULTURA
S PESMIJO PO ARGENTINI
In smo šli na zborovsko popotovanje! V daljno Argentino, nadomestno domovanje premnogih Slovencev. Da bi tam obiskali slovenska društva, jim s slovensko pesmijo in besedo prinesli košček domovine in si hkrati vsaj malo ogledali svet na južni polobli.
Polni pričakovanj smo po skoraj tridesetih urah potovanja prispeli v Buenos Aires, kjer so si nato dogodki sledili z neverjetno hitrostjo. Ogledi znamenitosti prestolnice, pevske vaje, koncerti. Prvi koncert v Slovenski vasi v Hladnikovem domu, naslednji v San Justu. Vsakič nagrajeni z ovacijami občinstva in bogato pogostitvijo ter toplim druženjem smo se počutili kot doma. Nato polet na sever, v 1.200 kilometrov oddaljene slapove Iguazu. Tudi tam je v objemu prečudovite narave zadonela slovenska pesem. Sledil je polet na jug Argentine, v Bariloche, kjer je ogledu lepot tega mesta in patagonske stepe sledil večerni koncert v prostorih Slovenskega planinskega društva. Vrnitev v Buenos Aires je prinesla nove glasbene izzive, saj smo v domu Antona Martina Slomška koncert našega pevskega zbora pod vodstvom Lovra Groma združili z nastopom pevskega zbora Ex Corde, ki ga vodi Marta Selan Brula. Skupaj z občinstvom in veleposlanico Re-
publike Slovenije Jadranko Šturm Kocjan se je druženje zavleklo v noč, čeprav nas je zgodaj naslednji dan čakalo mašno petje in nato še krajši koncert v društvu Slovenska Pristava, ki domuje na naslovu Ulica Republike Slovenije št. 1851. Zadnji dan pred vrnitvijo smo si ogledali še veličastno baziliko v Lujanu, ki navduši s svojo velikostjo in neogotskim slogom, čisto za konec pa smo obiskali ranč Santa Susana, kjer nas znameniti gavči niso pustili oditi, ne da bi se izvrstno in obilno najedli, jezdili konje in si ogledali predstavo tanga.
Slovenstvo v najžlahtnejšem pomenu besede
In kaj nas je na gostovanju najbolj navduševalo? Pripadnost tamkajšnjih Slovencev
domovini, veri in slovenskemu jeziku. Otroci od treh let naprej, ki pojejo slovenske otroške in ljudske pesmi in ob sobotah redno obiskujejo slovenske šole, čeprav to ni obveza. Druženje Slovencev ob koncih tedna, njihova povezanost in slovenstvo v najžlahtnejšem pomenu besede, ko je hrepenenje po domovini Sloveniji čutiti na koncertu, ob pogovoru, ob pogledu na mnogoštevilne slovenske zastave, narodne noše in druge simbole slovenstva. Enkratna izkušnja, bogata in poučna, vredna, da jo delimo z vsemi in povsod. Hvala predsedniku Pevskega društva Logatec Tonetu Jerini in organizacijskemu odboru, zborovodji Lovru Gromu, pevcem in solistom Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec, Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika in drugih pevskih sestavov, Občini Logatec in vsem, ki ste prispevali k izvedbi tega zahtevnega projekta. Še posebej srčna hvala mnogoštevilnim argentinskim Slovencem, ki ste skrbeli za naše dobro počutje, ter pevcu Bogdanu Magistru in njegovi v Argentini živeči družini za topel sprejem in vodenje.
Srečno, Argentina, dobrodošla v Sloveniji!
Marinka Dodič
ZAHVALA
Mešani zbor Pevskega društva Logatec se zahvaljuje vsem donatorjem in sponzorjem oziroma vsem, ki so podprli gostovanje zbora v Argentini od 27. oktobra do 9. novembra.
To so: Občina Logatec, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Krajevna skupnost Naklo Logatec, Občina Vrhnika, Nova Slovenija Krščanski demokrati, GVO d.o.o., Gostilna in pizzerija Boter Vrhnika, Blagomix d.o.o. Vrhnika, Župnija Dolenji Logatec in župnik Janez Kompare, Pečelin Pavle s.p. Žiri, Cvetličarna Karmen Angela Menart s.p., Cvetličarna Anja, Franc Musec, Janez Ovsec, Zvonka Loštrek, Emilija Erbežnik, Milan Trobič, Janja Štebe in Laura Podgornik.
Pevsko društvo Logatec
18
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
DOČAKALI DOKUMENTARNI FILM O DR. ANDREJU GOSARJU
Andrej Gosar, po rodu Logatčan, sicer pa uveljavljen politik, pravnik, sociolog, pedagog in • privrženec krščanskega socialnega gibanja, je bil nadvse zanimiva slovenska osebnost. Njegovo delo in življenje sta bila predvsem po zaslugi Knjižnice Logatec in Občine Logatec v zadnjih letih temeljiteje osvetljena. Simpoziju in razstavi v NUK je sledil izid knjige Andrej Gosar 1887-1970, sedaj pa je dobil svoje mesto tudi v dokumentarnem filmu Andrej Gosar -mislec v prelomnem času. Nastal je v produkciji RTV Slovenija, kot režiser in scenarist pa se je pod delo podpisal Jernej Kastelec. Film je bil predpremierno predvajan v okviru 5. Gosarjevega večera, 22. novembra, v dvorani Narodnega doma.
Župan Berto Menard je pred samim predvajanjem filma opozoril na aktualnost Gosarjeve misli in delovanja, ki sta bila usmerjena k malemu človeku in njegovi socialni problematiki: »Z njegovimi mislimi bi lahko spremenili čas, v katerem živimo, saj je zloraba političnega vpliva velekapitalistov veliko zlo, ki delavcem odvzema človeško dostojanstvo.« Stanovanjska problematika, delavske pravice, zadružništvo in samoupravljanje so nekatera od osrednjih področij Gosarjevega delovanja, poleg pedagoškega dela, ki se mu je kot profesor in dekan posvečal na naravoslovno-tehniški fakulteti. Po koncu druge svetovne vojne je bil zaradi zvestobe svojim načelom, ki so temeljila na krščanskem etosu, postavljen v osamo in umaknjen iz družbenega dogajanja, »uklonil« se ni niti »levi« kot tudi ne »desni« struji. »Gosar je jasno videl, da dialog ni vedno mogoč, kar je dojemal kot nasilje nad človekom. Zato njegove ideje tudi niso imele nobenih možnosti za uresničitev. Hkrati pa je trčil ob nemoč krščanskega poslanstva ob sočasnem
družbenem angažmaju. Gosar je bil pri tem zelo dosleden in kot tak za zgled kristjanom in voditeljem« je v pogovoru po predvajanem filmu izpostavil filozof in teolog dr. Janez Juhant.
Bo filmu sledila spominska soba?
Nad njegovo osebnostjo je bil očaran tudi režiser Jernej Kastelec, ki pred tem Gosarja ni poznal, ukvarjanje z njim pa mu je dodatno osvetlilo zagonetno pred- in medvojno dogajanje v Sloveniji. »Presenečen sem, kako veliko ljudi je Gosar svojim življenjem in delovanjem nagovoril in kako veliko jih o njem še vedno razmišlja.« O svojem videnju Gosarja so spregovorili še Tomaž Simčič, avtor prve knjige o Gosarju, ki je izrazil čudenje nad tem, da 25 let po osamosvojitvi še vedno nismo uspeli povzeti krščanske socialne miselnosti injo razviti naprej. Med sogovorniki je bil tudi Kajetan Gantar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katerega je med vsemi Gosarjevimi deli najbolj nagovorila knjižica Oče naš, za katero bi si želel, da bi jo v celoti ponatisnili, saj je njegova interpretacija krščanske molitve izšla v zelo majhni nakladi.
Na zbrane in Občino Logatec se je obrnil tudi z vprašanji, ali v Logatcu že obstaja spominska soba z Gosarjevo zapuščino, ki bi bila vedno na ogled. Kot zanimivost naj povemo še to, da je imel v filmu poleg Marka Lesjaka, ki igra Andreja Gosarja, pomembno vlogo tudi njegov pisalni stroj, ki ga je Gosarjev sin Peter po naključju našel na podstrešju njihovega doma. Delal je tako brezhibno kot pred 80 leti, ko je soustvarjal pomembne in še danes aktualne misli znamenitega Logatčana.
Besedilo in foto: Saša Musec Čuk
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
19
IKULTURA
SIMFONIČNI ORKESTER CANTABILE VNOVIČ NA ODRU GALLUSOVE DVORANE CANKARJEVEGA DOMA V LJUBLJANI
Tokrat so navdušili na gala koncertu Radia Ognjišče, in to kar dvakrat, saj sta se v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 20. novembra, ob 22. obletnici Radia Ognjišče, zvrstila dva koncerta, ki sta bila oba razprodana.
Prav za to posebno priložnost je pet aran-žerjev, Slavko Avsenik ml., Gašper Jereb, Matija Krečič ter Nada in Dečo Žgur, po-
skrbelo, da so starejše, a zelo znane cerkvene pesmi in popevke zazvenele na nov, svež način. Izvajali so jih solisti z gala zborom, spremljali pa so jih simfoniki orkestra Cantabile z dirigentom Marjanom Grdadolnikom. Z orkestrom so tokrat zapeli Marjan Bunič, p. Janez Ferlež, Petra Stopar, Iva Stanič, Tomaž Krt, Lea Likar, Lea Bartha Pesek s skupino Alfa in Ornega, Tadej Sadar, Irena Vidic, Irena Yebuah
Tiran, Andrej Jerman, Ivan Hudnik, Metod Palčič, Jure in Urša Sešek, Vokalna skupina Gloria, Kvatropirci, Modrijani, M.J.A.V in nadškof Alojzij Uran, ki je nastopil kot glasbeno presenečenje. Nenazadnje pa je velik prispevek dodal tudi 40-članski Gala zbor, ki ga je uspešno vodila Klementina Tominšek. Koncerta so preko zgodb povezovali radijski napovedovalci Mateja Feltrin Novljan, Jože Bartol, Blaž Lesnik, Matjaž Merljak in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Vsakoletni koncert Radia Ognjišče povezuje mnoge ljudi, od zvestih poslušalcev, glasbenih ustvarjalcev preko radijskih sodelavcev do pomembnejših cerkvenih osebnosti. Orkester Cantabile si s takšnim sodelovanjem širi svoj krog poslušalcev. Sedeži njihovega naslednjega koncerta se namreč že polnijo. Na božični večer, 25. decembra, ob 19.30 bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zaigrali skupaj z MePZ Ljubljanski Madrigalisti in MePZ Adoramus Logatec ter z drugimi priznanimi in poznanimi solisti, kot so Janez Lotrič, Mojca Bitenc, Tina Drole, Domen Križaj, Manca Rupnik in Jernej Gantar. Božič v Ljubljani bodo popestrile baletne plesalke KGBL Ljubljana, pritrkovalci z Brezovice in pastirci iz Drežnice.
Lucija Treven
160 LET PRVE VOŽNJE POTNIŠKEGA VLAKA SKOZI LOGATEC
Načrtovanje železniške proge od Dunaja proti Trstu (Južna železnica) so v Avstriji začeli že leta 1837. Zgodovina železnice v Sloveniji se začne 2. junija 1846, ko je na binkoštno nedeljo prvič uradno (že 27. aprila 1846 je bila poizkusna vožnja med Mariborom in Celjem, še prej pa vožnje gradbenih lokomotiv oz. vlakov) zapeljal vlak po slovenskih tleh, saj je bila odprta proga med Gradcem in Celjem kot del Južne železnice. Na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta 1849, je vlak prvič pripeljal v Ljubljano. Cesar je s soprogo Elizabeto (Sisi oz. Lisi) ob priliki njenega godu (19. novembra) 1856. obiskal slovenske kraje. »Novice« so poročale o sprejemu v Trbovljah, 17. 11.: »Kmalu po 6. uri privihra krasno okinčani hlapon »Planina« (lokomotiva tipa Grosse Gloggnitzer, ki je dobila ime po Planini pri Rakeku op. p.) in ž njim Nju Veličanstvi s Svojim spremstvom.« Ob 9.00 je vlak prispel v Ljubljano. V torek, na predvečer godu, je bilo veličastno slavje v okrašeni Ljubljani. »Oj, če je že tukaj tako neizrečeno lepo, kaj bo šele v nebesih!« je za »Novice« izjavil okoliški kmet. V četrtek, 20. 11. 1856, je cesarski par nadaljeval pot do Trsta. »Po vsi poti od Ljubljane po železnici do Postojne (naprej s kočijo, op. p.) ...« so vlak spremljale navdušene množice. Takrat je vlak prvič peljal skozi Logatec. V ponedeljek, 27. julija 1857, »je krasno okinčani hlapon Capo d'Istria
peljal v Trst Njih Veličanstvo Cesarja ...« S tem je bila končana Južna železnica in za naše kraje se je začela nova doba. Najprej se iz Planine v G. Logatec preseli okrajno glavarstvo, postopoma usiha furmanstvo in Dolenji Logatec postaja pomembnejši. O Južni železnici in Logatcu bo v četrtek, 26.1.2017, ob 19.00 v Knjižnici Logatec predaval vrhunski strokovnjak za zgodovino železnic, dr. Tadej Brate.
Gvido Komar
i\
20
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
RECEPTA, KAKO POSTATI VELIK PISATELJ, NI
Na predvečer kulturnega praznika, 2. decembra, se je v logaškem Narodnem domu odvijala predstavitev literarnega zbornika mladih Vse veliko je sestavljeno iz malega. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Logatec, je v knjižici zbral in objavil 20 kratkih zgodb in pesmi, ki so jih prispevali mladi z vseh treh logaških osnovnih šol, med njimi je tudi eno študentsko delo.
Izbor je pripravila Lela B. Njatin, pisateljica in vizualna umetnica, ki je imela oktobra motivacijsko literarno delavnico za prijavljene na razpis. Nanj se je z 72 deli odzvalo 70 avtorjev, med njimi tudi osem nagrajenih, ki so na prireditvi prebrali svoja dela. Izpostava je v letu 2016 že petnajstič zapovrstjo pripravila razpis, tokratno temo pa so posvetili duhovnim vrednotam. Tistim »majhnim in na videz nepomembnim stvarem, ki življenju dajejo pravo vrednost in osmišljajo naše bivanje,« kot lahko preberemo v uvodnem delu zbornika. Pred branjem avtorskih del je zbrane nagovorila tudi Lela B. Njatin, diplomirana univerzitetna filozofinja in literarna komparativistka ter prejemnica številnih literarnih nagrad, ki je med prispelimi deli izbrala 20 najboljših za objavo v zborniku. Mlade pisateljice in pisatelje je pozvala, naj se otresejo treme pred bralci in naj pišejo raje tako, kot se to njim zdi prav. Recepta, kako postati velik pisatelj, namreč ni.
Osem mladih literatov prebralo svoja dela
V drugem delu smo prisluhnili mladim iz OŠ 8 talcev Logatec, OŠ Tabor Logatec in OŠ Rovte. Najprej so svoja dela prebrali tisti, ki so ustvarjali poezijo- Jure Modrijan, Manca Oblak, Maks Babič, Marko Ribic in Amalija Černe. Za njimi so na oder pogumno stopili še avtorji proznih del - Nejc Rozman, Lea Hribar in Luka Vovk. Za svoje literarne stvaritve so prejeli iskren aplavz, ki jim bo zagotovo v spodbudo, da bodo na literarnem področju iz majhnih opek zgradili veliko in trdno hišo. V kulturnem programu so se predstavili učenci Glasbene šole Logatec; Tilen Bor Prosen na kitari in Maks Babič, Miha Hodnik ter Iza Roglič na klavirju.
Saša Musec Čuk

O
SOBOTA, 31. 12. 2016, OB 19. URI, NARODNI DOM LOGATEC
O
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
21
IKULTURA
ALMA M. KARLIN: SVETOVLJANKA IZ PROVINCE
Odlomek iz stripa (vir: slika s predavanja)
V četrtek, 24. novembra, na dan, ko se je pisateljica, te-ozofinja, raziskovalka sveta in globine svoje duše, izjemna Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin (18991950) l. 1919 odpravila iz domačega Celja (z vlakom skozi očitno zasneženi Logatec do Trsta) na potovanje okrog sveta, sta avtorja Marijan Pušavec, scenarist, in Jakob Klemenčič, risar, v Knjižnici Logatec predstavila življenjepis v stripu z zgoraj navedenim naslovom.
Pogovor je vodil Gvido Komar in v več kot dveh urah izjemnega predavanja gospoda Pušavca, »karlinoslovca«, ki se je z življenjem in delom Alme Karlin kot domoznanec v Osrednji knjižnici Celje (pa tudi doma) ukvarjal dolgih 15 let, je uživalo žal samo 15 obiskovalcev. Pušavec je ob sočasni projekciji stripa razlagal njegovo nastajanje, sodelovanje z risarjem Klemenčičem in repre-
zentiral podrobno poznavanje Karlinove, tako njenih del in pisem kot tudi njenega izredno zanimivega življenja, prednikov in sorodnikov, ljudi, s katerimi si je bila blizu, in takratnih razmer v Celju in svetu. Klemenčič pa se je osredotočil na razlago, kako se je lotil risanja tega življenjepisa. Strip, razdeljen na štiri dele, teče kot av-tobiografija in je vrhunska predstavitev Karlinove, saj sta avtorja črpala material še iz Alminih in Theinih neraziskanih osebnih dokumentov ter življenjepisu(risu) dodala svoj umetniški pečat. M. Pušavec je napovedal, da bo te dni izšla knjiga Almine življenjske sopotnice Thee Gamelin Schreiber: Dvoje življenj - en cilj, ki je prevedena iz rokopisa. Sam je pisec spremne besede, izbral pa je tudi slikovno gradivo. Upam, da se bo odzval našemu vabilu, da tudi to knjigo v naslednjem letu predstavi v naši knjižnici.
Gvido Komar
PRAVA LITERATURA NE RAZLIKUJE MED BARVAMI IN ŠTEVILKAMI
Na logaški izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so letošnji literarni razpis za odrasle avtorje posvetili razmišljanju o današnjih odnosih med ljudmi doma in po svetu.
Za osnovo jim je bila misel Davida Al-baharija, v Kanadi živečega srbskega avtorja in nagrajenca mednarodnega literarnega festivala Vilenica 2012: »V vseh nas bije človeško srce, ki ne razlikuje med barvami in številkami.« Literati iz Logatca in z Vrhnike so svoja dela predstavili na prireditvi Besedna dotikanja, ki se je 7. novembra odvijala v Knjižnici Logatec. Pred tem se je v oktobru odvijala delavnica, na kateri so razmišljali o vrednotah, ki nas spremljajo na vsakem
koraku, o (ne)ljubezni, (ne)potrpežljivo-sti in (ne)strpnosti do drugih in drugačnih v kakršnemkoli pogledu. Delavnico je vodila Dragica Veskovic, dolgoletna samostojna svetovalka za literaturo pri JSKD, urednica Mentorja, predavateljica in voditeljica literarnih šol ter dobitnica številnih priznanj s tega področja.
Na srečanju so literati skupaj z njo predelali in popravili prispela besedila, Veskoviceva pa je izbrala končne odlomke za javno branje. Med dolgoletnimi udeleženci delavnic je tudi Branka Novak, ki tovrstna srečanja priporoča vsem, na vseh umetniških področjih: »Srečanja z drugimi ustvarjalci te sicer pogosto ozemljijo, velikokrat pa opogumijo za ustvarjanje, ponudijo možnost, da se zazreš v lastne ustvarjalne mreže, iščeš
vzporednice in odkrivaš nove dimenzije ustvarjalnosti.« Na letošnjem srečanju sicer ni sodelovala z deli, ki bi se neposredno dotikala razpisa, a kljub temu njene pesmi odsevajo njen odnos do meja, razseljenosti, vojne in miru.
Največ avtorjev se je predstavilo s pesmimi
Svoje razumevanje osrednje misli razpisa so v obliki pesmi, proze in aforizmov na prireditvi prebrali člani logaških in vrhniških literarnih društev - Francka Čuk, Branka Novak, Jože Omerzu, Andrej Kos, Milan Žniderič, Jože Brenčič in Dušan Ša-bič.
Saša Musec Čuk
22
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
FOTOGRAFIJA MORA IMETI ZGODBO!
To je samo ena od misli mentorja študijske skupine Fotografija, ki od pomladi deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Logatec.
Člani skupine so najprej spoznavali osnove fotografiranja, se seznanili z zgodovino in potem seveda šli ven, na teren. Tako je do novembra nastala vrsta fotografij, ki jih šest avtorjev razstavlja v prostorih društva
na Notranjski 14. O njih je spregovoril mentor Andrej Korenč, Mateja Hajdinjak je prebrala odlomek iz Slave vojvodine Kranjske in ugotovila, da bi imel Valvasor veliko lažje delo, če bi takrat že poznali fotografijo.
Z recitacijami sta večer popestrila Jože Omerzu in Ivica Glušič Matko. Delu Univerze sta namenili še nekaj besed Marija Cirman in predsednica Metka Rupnik. Odprtje je bilo v petek, 11. novembra, torej točno na Martinovo, zato je seveda razumljivo, da je po končanem uradnem delu zadišalo po pečenem kostanju, potici in dobrem vinu.
Še najvažnejše: fotografije so delo Alenke Mrak, Vencislave Habjan, Jožeta Rupni-ka, Grege Hrvatiča in Marjana Cirmana. Ogled je možen po dogovoru z društvom.
Besedilo in foto: Brane Pevec
Z LIKOVNO RAZSTAVO ŽELIJO SPODBUJATI MEDKULTURNOST
V Knjižnici Logatec si lahko še do konca decembra ogledate razstavo risb žensk in otrok, ki je del projekta 'Od begunke do sosede: Sooblikovanje multikulturnosti'. Prispevali so jih otroci in ženske, ki bivajo v azilnem domu v Logatcu. Medkulturni dogodek se je odvil 16. novembra, pritegnil pa je številne obiskovalce.
Razstavljena dela so nastajala od julija do oktobra v okviru delavnic likovne terapije in vizualnega pripovedovanja, projekt pa je bil delno financiran s strani Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V organizaciji društva Terra Vera je delavnico vodila Fanni So-mlyai, prostovoljka in umetnostna terapev-tka iz Kostanjevice na Krki. Na stenah stopnišča in v nadstropju Knjižnice Logatec so razstavljene risbe, ki razkrivajo paleto različnih občutij. Od veselejših poudarkov, ki so vezani na spomine pred odhodom iz domovine, do prizorov, ki kažejo na tragičnost in posledice vojnih konfliktov na Bližnjem vzhodu. Društvo Terra Vera je želelo z delavnico spodbuditi spontano ustvarjalnost ljudi, ki živijo v azilnem domu, brez vnaprejšnjih ciljev in kriteri-
jev, ki bi jih morali vključeni doseči, in, kot so zapisali v besedilu ob razstavi, gre za poskus boljšega spoznavanja drugega ter ustvarjanja povezav skozi umetnost kot sredstvo komunikacije. Prostor knjižnične čitalnice, kjer se je odvijal program, je bil pred začetkom uradnega programa zapolnjen do zadnjega kotička, obiskovalci pa smo najprej prisluhnili iranskima glasbenikoma, pevki Siran Shokri in Omidu Shirmohammadiju na klaviaturah. V drugem delu smo si lahko ogledali tudi projekcijo kratkih dokumentarnih filmov Luksuz Produkcije, ki je gledalce seznanila s proble-
matiko in življenjem beguncev v Sloveniji. Večer je bil tudi v znamenju afganistanske kulinarike, dobrote so napekle Nadjile, Hamide, Aja in Hind. Kot nam je povedala Tamara Raftovic Loštrek, prostovoljka v azilnem domu, so ženske pri organizaciji dogodka sodelovale vse od začetka do konca, tako nastanjeni v azilnem domu kot tudi prostovoljci, ki delajo z njimi, pa so bili navdušeni nad podporo in odprtostjo logaške knjižnice, pa tudi nad odličnim odzivom in obiskom Logatčanov.
Besedilo in foto: Saša Musec Čuk
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
23
IKULTURA
RAZSTAVA LOGAŠKIH LIKOVNIKOV: ZAKLJUČEK ŠE ENEGA USPEŠNEGA LETA
' Hit!
tiii
msij i
Društvo likovnikov Logatec je sredi decembra v Stekleni galeriji Večnamenske dvorane Logatec odprlo Bo-žično-novoletno razstavo, na kateri so člani še zadnjič v tem letu predstavili svoja dela, hkrati pa so se pogovorili o tem, kaj jih čaka v letu, ki prihaja.
Uvodno besedo pa je kot običajno imela likovna kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn, ki je poudarila, da so bili člani Društva likovnikov Logatec vse leto delovni, da razstavljajo ne samo v domačem kraju, ampak tudi drugje, nekateri so uspešni tudi izven meja naše domovine. Iz leta v leto napredujejo, kar je opazno tudi na tej razstavi.
Letos so razstavljali: Janez Štros, Nande Rupnik, Brane Žunič, likovna sekcija Društva distrofikov Slovenije, Erna Kopše; pre-
gledni razstavi sta imela Franc Godina in Ljudmila Dolenec. Na ogled so bila še dela z 12. likovnega Ex-tempore Logatec in Likovne kolonije Medvedje Brdo, akvarelisti pa so razstavljali še v galeriji Krka v Ljubljani ter sodelovali na Likovnih kolonijah na Vrhniki. Ob koncu leta je o tem spregovoril predsednik društva; pohvalil člane, ki vedno znova presenečajo s svojimi deli, zahvalil pa se je tudi Občini Logatec, ki prispeva del sredstev za njihovo delo.
V kulturnem delu programa so sodelovali učenci Glasbene šole Logatec. Razstava bo odprta v času delovanja Večnamenske dvorane do 15. januarja.
Besedilo in foto: Brane Pevec
»KVAČKARIJE ZA MALO IN VELIKO«
To je naslov razstave petih zelo marljivih in spretnih mamic (Nataša Gor-njak Pejic, Mojca Zajec, Lucija Pivk, Martina Albreht, Maja Vochl Čer-ne), ki je na ogled v preddverju doma Marije in Marte v Dol. Logatcu. Glavna tema razstave je ustvarjanje s kvačko.
Prave mojstrice kvačke so se predstavile z izdelki od miniaturnih kvačkanih jaslic, čudovitih igrač, prekrasnih otroških oblačil, kapic, copatkov pa vse do toplih šalov, ki jim ustvarjalke rečejo kar »objemi«. Neizmerna materinska ljubezen in ročna spretnost se v teh izdelkih preliva v prave umetniške mojstrovine.
Maja se je predstavila z »amigurumi«, malimi kreacijami mišje družinice in jaslic. Kvač-kane jaslice? Kdo jih ne bi imel?! Mojca se je usmerila v otroške igračke: želvice, zajčki, ježkova družinica ... Prekrasno! Martina in njeni prelepi otroški kompletki! In na koncu Nataša in Lucija z njunimi toplimi »objemi« ter šali, čudovitimi modnimi dodatki!
Velika hvala in pohvala mamicam za lepo in prepričljivo razstavo!
Besedilo in foto: Robert Albreht
24
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12	24
OGNJIC: ZADNJE LETOŠNJE DRUŽENJE PO TRADICIJI ZAKLJUČILI S ČAJANKO
Na Čajanko, ki jo je v torek, 13. decembra, po šesti večerni uri priredilo Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec, so vabljeni poleg dobre volje in optimizma prinesli darila, ki so si jih izmenjali ob čaju, namazih in slaščicah.
Pred tem pa je imela Maja Nagode z Vrhnike, umetnostna zgodovinarka, ki pravi, da se trudi postati »zerowasterka«, predavanje z naslovom Dom brez odpadkov.
»Ne kupuj nepremišljeno, zmanjšaj, znova uporabi, recikliraj oziroma ločeno kompostiraj« - to so osnovna vodila ljudi, ki se trudijo preživeti brez odpadkov, torej »zero waste«. »Vse letne odpadke moje družine bi lahko stlačili v en sam zabojnik,« nam je zaupala Maja Nagode, potem ko nam je razložila, kako lahko to dosežemo.
Na koncu je spregovorila predsednica društva Ognjič Logatec Metka Rupnik: »Vesela sem, da nam mladi to pripovedujejo, da mladi na ta način spreminjajo svet. Seveda sem ponosna na članice in člane našega društva, ki že vrsto let nabirajo čaje in ze-
lišča, izdelujejo mazila, čistila in tako tudi zmanjšujejo količino odpadkov.« Vsem je zaželela tudi vse lepo v letu 2017.
Besedilo in foto: Brane Pevec
»NOTRANJSKA« Z GOSTI ŽE TRINAJSTIČ VZRADOSTILA POSLUŠALSTVO
Bilo je na predzadnjo oktobrsko nedeljo, ko je Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, ki ga od vseh začetkov vztrajno vodi tenkočutni zborovodja Janez Gostiša, z domiselno odbranimi gosti pritegnil na Vrh Svetih Treh Kraljev obilo poslušalcev, tudi teh od blizu in daleč, k dodobra ustaljeni žlahtni prireditvi V nedeljo popoldne bo luštno pri nas. In luštno je tudi bilo: radosti in zadovoljstva - vsega na pretek.
Prav radostnim dobrosrčnostim sta botrovala imenitna govorca Maja in Jože, oba duhovitih nravi; s tehtno odmerjeno igrivo preprostostjo in s prav nikakršno nareje-nostjo sta naravnost odigrala ne le prizora iz Cvetja v jeseni (ona Metka, on pa Janez), ampak celotno dogajanje. Vse pa se je začelo z nastopi domačih šolarjev, ki so vsi tudi pevci in igralci in so se pod vodstvom učiteljic Ane Kreč in Mihaele Kavčič prikupno preizkusili v Treh korenjakih, v Novem predpasniku pa v Zlati ptički. S štajerskega Frama so na Vrhovski oder pripela dekleta Vokalne skupine Virtus, ki deluje v Kulturnem društvu dr. Pavel Turner. Pod vodstvom Dore Ožvald so navdušile pozorno poslušalstvo s štirimi ljudskimi: Zeleni Jurij v Weigerlovi priredbi, Plenič-
ke je prala v Gobčevi priredbi, v priredbi Brede Šček Le pridi, le pridi, v Leskovar-jevi priredbi pa makedonsko Brala Jana kapini. Ljudskemu blagu so pevke dodale še popevki: Avsenikovo Čakala bom in Ciglerjevo Zate na Triglav. Lepo petje, ki bi bilo še lepše, ko ne bi bilo prepogostih dihov. Med gosti so se predstavili še Vrhovski zvoki, ki so s harmonikami še posebej razživeli nedeljsko popoldne. Čeprav ni šlo za veselico, je bilo slišati tudi Golico. Kako da ne, »luštno« prireditev pa je uokviril gostiteljski zbor »Notranjska«; zborovodja Gostiša ni želel ničesar prepuščati naključju, zato je segel po preizkušenem
repertoarju, prikrojenemu odzvanjanju »luštnega« od Avsenikovega Viharnika prek Kramolčeve Nmav čriez jizaro, Ker-njakovih Spominov, Kalanove Ni treba črne tinte (z lirično prefinjeno solistko Petro Nagode), Kumarjeve Kantaj Nineta, Leskovarjeve Čej so tiste stezice pa spet do Avsenika, se pravi do njegovega Tamarja. Kljub opazni razredčenosti pevcev je bil zbor pevsko prepričljiv.
Bilo je lepo, prijetno - že trinajstič. Smemo se tedaj nadejati še štirinajstič.
Marcel Štefančič
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
25
IMED NAMI OD POBUD DO PLEMENITE USTVARITVE
Ob 70-letnici logaškega Društva upokojencev in ob 15-letnici Doma starejših v Grapovčniku je stekel prav zanimiv pogovor s Francem Verbičem, častnim predsednikom Društva upokojencev.
Gospod Verbič, bi nam zaupali kaj malega iz svoje osebne izkaznice?
Zakaj pa ne? Mirne duše lahko zapišete, da sem bil rojen v delavski družini na Mar-tinj Hribu, 12. februarja 1929. Naš oče je bil progovni delavec, kar je tudi mene nekako privabilo, da sem se po osnovni šoli zaposlil pri železnici, kjer sem se izšolal za kretničarja in potlej ostal zvest železnici do upokojitve 1981. Z ženo, ki sem jo dobil prav tako, kakršno sem iskal, sva si ustvarila družino še s sinom in hčerjo ter si ostala vseskozi zvesta v dobrem in slabem.
Kdaj ste postali predsednik Društva upokojencev in kaj vas je prepričalo, da ste prevzeli to zahtevno in odgovorno nalogo?
Glejte, ko sem se šele dobro včlanil v Društvo upokojencev (v nadaljevanju:
Društvo), sem bil naslednje leto že povabljen k predsedovanju. Za to funkcijo me je prepričeval prejšnji predsednik Društva Anton Nagode, s katerim sva se poznala že iz skupnega dela pri železnici. In prav kot železničar sem pridobival nekatere vodstvene izkušnje, ko sem predsedoval sindikatu in tudi logaškim čebelarjem.
V kakšnih okoliščinah ste prevzeli vodenje Društva?
Tudi tedaj je bilo v Društvu nekaj nerga-nja. Kot slišim, pa tudi danes ne manjka slabe volje in celo prepirov. Moram pa reči, da smo nesoglasja poravnavali, kar se je dalo hitro, tako da v Društvu ni bilo posebno zateženih težav. Če je pa le kdaj hotelo iti kaj narobe, sem se posvetoval z Vinkom Haložanom, pametnim in izkušenim članom upravnega odbora Društva (nekdanjim šolskim ravnateljem, predsednikom občinske skupščine in nazadnje direktorjem Valkartona).
Znano je, da ste bili uspešni pri vodenju Društva, da vam je bilo članstvo naklo-
njeno; Društvo ste vodili skoraj četrt stoletja. Kako Vam je to uspevalo?
Ja, rad sem pošteno in vdano delal za Društvo, ki mi je postalo drugi dom. Od vsega začetka sem spoštoval njegove člane, le--ti pa so mi spoštovanje iskreno vračali. Složno smo se lotevali del in nalog, ki so bile Društvu v prid. Tako smo se, recimo, zagnano lotili prenove silno dotrajane nekdanje Dolšajnove hiše, ki nam jo je občina izročila v uporabo, da smo si v njej uredili primerne društvene prostore. Tako je Društvo prišlo na svoje, kot smo radi rekli.
Katero prizadevnost bi pa še posebej izpostavili?
Veste, tako bom povedal. Od vsega začetka svojega predsedovanja sem poudarjal potrebo po skrbi za bolne, za starejše, še posebej za najstarejše, oslabele in osamljene. Marsikje po Sloveniji so tedaj že imeli domove za starejše. Naši občani so iskali in moledovali za zatočišča vsepovsod, največ pa na Vrhniki, kamor je bila naša občina namenila dobršna sredstva za tamkajšnji dom starejših občanov. Zato smo
26
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12	26
v Društvu zastavili dobršne moči, da bi spodbudili prizadevanja za gradnjo doma starejših občanov (v nadaljevanju: Dom) -tudi po zgledu Karitasa. Idejo je podpiral tudi Puc (Ladislav Puc, tedanji predsednik izvršnega sveta občine, op. M. Š.), ki je dal vodstvu našega Društva na voljo kombi, da bi si ogledalo domove po Sloveniji in bi se morda odločilo za kako rešitev.
In kako je šlo od vaše pobude dalje?
No, naša zamisel je v javnosti dobivala vse večjo podporo. Sredi marca 1997 nas je občina - kot pobudnike za gradnjo Doma - povabila na razgovor. Temu je konec aprila 1997 sledilo imenovanje pripravljalnega odbora za gradnjo: predsedujoči je postal Franc Godina, člani pa Ladislava Furlan, Viktor Kermavnar, Štefan Kociper, Lidija Obreza, Franc Verbič in Vinko Ha-ložan. Po štirih zasedanjih tega odbora je bil oblikovan gradbeni odbor, ki se je lotil iskanja ustreznih idej za Dom. Odbor je učinkovito sodeloval z oblastnimi organi, med katerimi je najvidnejšo vlogo odigral dvojec: poslanec Brenčič (Stanislav Bren-čič, državni poslanec, op. M. Š.) skupaj s tedanjim županom Janezom Nagodetom.
Kako se spomnite postavitve temeljnega kamna in konca gradnje?
K vzidavi temeljnega kamna je Brenčič pripeljal tudi Ropa. (Anton Rop, predsednik vlade, op. M. Š.) Ker smo bili tam zbrani tudi iz vodstva Društva, je Brenčič dejal Ropu: »Tu so tisti ta sitni, ki hočejo dom.« Nakar se je Rop nasmehnil in pomenljivo zatrdil: »Imeli ga boste, dom - v enem letu!« In predsednik vlade je bil mož beseda. Gonilno moč gradnji Doma, ki je konec januarja 2001 (od tedaj mineva 15 let!) med odmevno slovesnostjo odprl svoja vrata, skozi katera se je zvrstilo 168 varovancev, pa sta, kot rečeno, dajala poslanec Brenčič in župan Nagode; obema gresta prav gotovo vse priznanje in zahvala.
Le pomislite, kakšna pomembna pridobitev je bil ta Dom, ki je nastajal vzporedno s Karitasovim domom Marije in Marte. V obeh domovih prebiva zdaj blizu 250 varovancev, zaposlenih je več kot 100 ljudi. Večina varovancev ostaja tako rekoč doma, zanje je posebej vredno, da skoz okno Doma gledajo svoje okolje, okolje,
MED NAMII
ki jim je bilo od nekdaj blizu. Oba domova sta krasna, oba opravljata hvalevredno in nadvse pomenljivo človekoljubno poslanstvo.
Letos se izteka 70-letnica Društva, ki je s svojimi prizadevanji zaznamovano od preteklosti v sedanji in prihodnji čas. Kakšni razmisleki in želje se vam poro-jevajo ob bogatem jubileju? Vesel sem 70-letnice in vsega dobrega v Društvu skozi 70 let, žalosten pa sem, ko slišim, da ta čas ni dovoljšnje sloge, da se prepirajo, se med sabo ribajo. Veste, vselej so bile ob uspehih tudi težave, vendar smo jih strpno in sporazumno reševali. Tega
sem še posebej vesel in na to sem tudi ponosen. Kako da ne, če rečem - pa ne da bi slišalo preveč samohvalno -, da smo vsa ravnanja usmerjali samo v prid Društvu, v prid ljudi.
Zato tudi ne bi smelo biti drugače, kot da bi v Društvu delali resno, skrbno in složno še naprej. V slogi in pameti je vendarle moč, kajne?
Gospod Verbič, častni predsednik Društva upokojencev Logatec, hvala Vam za Vašo neposredno sporočilnost. Pa še veliko klenega in tehtnega razmišljanja!
Marcel Štefančič
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
27
IPOSLOVNE STRANI
SPOŠTOVANI »LINDABOVCI«, VAŠE DRUŽINE, POSLOVNI PARTNERJI IN OSTALI!
Spet je leto naokoli in za nas "Lindabovce" je to prvič, da smo bili celo leto pod okriljem švedske skupine Lindab.
Leto 2016 so zaznamovale novitete, inovacije in integracije na vseh področjih. Skupaj z ostalimi Lindabovimi družbami se postopoma preusmerjamo na tržišča Evropske unije in držav Bližnjega Vzhoda ter Severne Afrike.
V prihajajočem letu bomo potrebovali nove kadrovske okrepitve in v ta namen smo že podelili nekaj štipendij, k sodelovanju pa vabimo tudi nove sodelavce in sodelavke.
Vesele praznike ter uspehov in sreče polno 2017 vsem kolegom in kolegicam v družbi Lindab IMP Klima, vašim družinam, našim poslovnim partnerjem, sindikatom in vsem ostalim!
Vojko Sedej
Glavni direktor Lindab IMP Klima d.o.o.
O) Lindab*
Lindab IMP Klima d.o.o., zaradi krepitve svojega proizvodnega programa in povečane prodaje k sodelovanju vabi nove, motivirane sodelavce (m/ž) s pozitivnim odnosom do dela in željo po strokovnem in osebnostnem razvoju.
Na voljo so prosta delovna mesta na področju izdelave naprav za klimatizacijo, gretje in hlajenje, za različna dela kot so vezava elektroinštalacij, krmiljenja strojev, varjenje, delo na orodjarskih strojih, ...
K sodelovanju vabimo kandidate z najmanj 4. stopnjo izobrazbe elektro in strojne smeri, mehatronike ter kandidate s tehničnim predznanjem in veseljem do dela v skupini.
Zaželeno je osnovno znanje angleškega jezika.
Za enostavnejša dela v proizvodnji vabljeni tudi kandidati z nižjo stopnjo izobrazbe.
Nudimo vam:
•	zaposlitev za določen čas z možnostjo dolgoročnega sodelovanja,
•	možnost napredovanja v vodstvene funkcije,
•	zaposlitev v uspešnem in stabilnem podjetju,
•	redno plačilo in napredovanje v skladu z doseženimi rezultati,
•	delo v urejenem in čistem okolju,
•	delo v skupini Lindab z družbami v 35 državah sveta.
Izkoristite priložnost za nove izkušnje in nam, do vključno petka, 06. 01. 2017, pošljite pisne prijave z dokazili ter življenjepisom po pošti na naslov: Lindab IMP Klima d.o.o., Godovič 150, 5275 Godovič s pripisom: Razpis prostih delovnih mest ali po elektronski pošti: kadri@lindab.si.
28
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
POSLOVNE STRANII INTERNACIONALIZACIJA - IZZIV IN PRILOŽNOST ZA RAST POSLOVANJA
Internacionalizacija je proces širjenja podjetja v tujino. To je za slovenska podjetja skoraj neizogibno, saj je za večino naš trg premajhen, da bi delovanje in poslovanje lahko bilo uspešno.
Po podatkih statističnega urada mikropod-jetja prispevajo okrog desetino vrednosti celotnega slovenskega izvoza. Glede na dejstvo, da so najmanjša podjetja najštevilčnejša v Sloveniji, saj jih je kar 95 % od vseh, in ustvarijo 20 % celotnega prihodka od prodaje, so prav pri teh še številne priložnosti in izzivi za (učinkovitejšo) internacionalizacijo poslovanja.
Gospodarski strateški svet Občine Logatec kot posvetovalno telo župana je na decembrski seji posvetil pozornost ukrepom za uspešno širjenje poslovanja s tujino. Uvod v temo internacionalizacije je pripravila članica gospodarskega sveta mag. Neja Rupnik.
Logaške podjetnike smo pred časom prek ankete povprašali o ukrepih na področju internacionalizacije: organizacija mednarodnih srečanj ter obisk delegacij doma in v tujini; svetovanje pri čezmejnem opravljanju storitev in napotitev delavcev v tujino; informiranje in izobraževanje o mednarodnem poslovanju; pomoči pri iskanju zastopnikov, posrednikov in agentov v tujini; potrebi po učenju tujih jezikov.
trgu, dostop do tržnih poti in dobaviteljev, strateške partnerje, dostop do informacij za oceno in analizo tujih trgov, lojalnost blagovnim znamkam tuje konkurence, potrebo po investicijah v trženjsko komuniciranje. Ključno pri vsem tem pa je razumevanje lokalnega (nacionalnega) trga in obnašanje porabnikov (kultura).
Na kateri trg se podati in selekcija trgov? Pri odgovoru na to vprašanje je ključno ali ponujamo storitve ali proizvode, za začetek je običajno lažje na bližnjih trgih, ali so ti dovolj perspektivni in je kupna moč dovolj visoka, izkoristiti moramo slovenska združenja in manjšine npr. v Italiji in Avstriji ter poznavanje posameznega trga. Podjetnikom so pri internacionalizaciji na razpolago podporne ustanove, ena od njih tudi v Logatcu - Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec.
Raziskave kažejo, da mora podjetnik, ki se želi spopasti s tujimi trgi, poleg ključnih sredstev in znanja imeti še: pogum, pripravljenost se prilagajati, učiti in razumeti. Dejstvo je, da večina malih podjetnikov pride do prvega izvoznega posla slučajno, manj pa se jih loti internacionalizacije sistematično.
Kaj lahko tukaj stori oziroma logaškim podjetnikom pomaga Gospodarski strateški svet Občine Logatec? Priložnosti vidimo na področjih: individualnih podjetniških sveto-
vanj, skupinskih izobraževanj in strokovnih seminarjev, organiziranih skupinskih sejemskih nastopih z vodenjem in prevajanjem, pomoči pri napotitvi delavcev v tujino ter ustanavljanju podjetja v tujini, digitalizaciji in prevodih spletnih strani, raziskavah o panogah in dejavnostih na izbranem trgu, okroglih mizah o internacionalizaciji ...
Dejan Šraml
Logaški podjetniki, obrtniki ter podjetja: sedaj želimo slišati vaše potrebe po individualnih ali skupinskih aktivnostih na področju internacionalizacije - kje vi vidite potrebe, da bi vam lahko pomagali pri uspešnejši internacionalizaciji?
Na kakšen način želite, da vam približamo področje internacionalizacije oziroma odgovorimo na vaša vprašanja? Zdaj vam to možnost nudimo prek in v sodelovanju z Gospodarskim strateškim svetom Občine Logatec.
Vaše pobude in želje pričakujemo na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec, kontaktni podatki: info@ ooz-logatec.si, 051 651 538, 01 750 90 80 (mag. Dejan Šraml, direktor OOZ Logatec).
Ali je vaš prodajni program primeren za izvoz? Kdo so vaši kupci? Kako se lotiti vseh aktivnosti vstopa na tuj trg, da bo ta uspešen? Načini vstopa na tuje trge so: izvozni (blago ali storitve), pogodbeni ter investicijski.
Zakaj naj podjetnik sploh gre v internacionalizacijo, kateri so motivi? Ti so lahko dobiček in rast (ekonomija obsega na domačem trgu ni več mogoča), motiviranost podjetnika, tehnološke prednosti, majhen in zasičen domači trg, presežna proizvodnja ali nezasedene kapacitete, nepričakovana (slučajna) naročila iz tujine, zmanjšanje sezonskih nihanj ter bližina tujega trga.
Pri vstopu na tuje (nove) trge se moramo zavedati tudi tveganja in stroškov, zato moramo preveriti pravne in carinske ovire, transportne stroške, regulacijo na tujem
Vrednost izvoza blaga v poslovnih dejavnostih, Slovenija, 2012 (vir: SURS)
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
29
ZIMSKA TEKAŠKA VADBA
Z veselim decembrom prihaja v vaš vsakodnevni ritem polno motečih dejavnikov. Veliko bolj ali manj pomembnih opravil in hladnejše vreme bo odpihnilo nekaj dni vaše redne rekreacije, novoletne zabave z obilo hrane pa bodo prinesle nekaj kilogramov viška. Temu se boste morali upirati po najboljših močeh.
Ponujam nekaj napotkov za zimsko vadbo.
Nikakor ne smete opustiti vadbe na svežem zraku, saj morate svoje telo sproti prilagajati nižjim temperaturam. Če izpustite teden ali dva, se boste zelo težko vrnili brez prehlada, do pomladi pa tudi ne morete čakati. Tecite brez ustavljanja in se dovolj oblecite. V slabih razmerah je najbolje, da se pred tekom malo raztegnete, naredite nekaj tekaških vaj in potem tečete. Pazite, da ne začnete teči prehitro, zato da boste proti koncu tempo stopnjevali in tako ohranjali toploto v telesu. Poskusite narediti tako, da pritečete do doma in potem doma naredite še raztezanje. Prehladili se boste, če boste stali mokri na mrazu. Trudite se, da greste ven vsak drugi dan, pa tudi če hodite. Hoja v hrib je za ta čas dobra izbira.
Bolj motivirani tekači se trudite, da vas še kar ugodno vreme ne premami v hitrejši tek. V prvem delu zime vam svetujem, da naredite raje kakšen kilometer več v zelo lahkotnem tempu, saj boste vse nadoknadili kasneje. Problem je v tem, da potem, ko v januar-
ju nastopi res slabo vreme, ne morete graditi naprej in končni rezultat je slabši, kot če v prvem delu tečete lahkotneje. Z lahkotnim tekom boste veliko učinkoviteje razvijali aerobne in energijske potenciale kot z vadbo v coni neugodja.
Drug pomemben del je vadba moči, ki je zelo koristna za vsakogar. Poleg stabilizacijskih vaj za trup je smiselno delati tudi moč za velike mišice. S tem boste izboljšali učinkovitost svojega teka, zmanjšali verjetnost poškodb in s primerno prehrano ugodno vplivali na vaš hormonski sistem. Vsemu skupaj dodajte še kakšno raztezanje doma med gledanjem TV.
Vodja treninga ŠD Tek je lek, Miro Petrovec
ZASADILI 12.500 DREVES!
Člani Tekaško smučarskega kluba Logatec smo ob pomoči Športnega društva tek je lek v štirih dneh posadili 12.500 dreves na območju Grčarevca in Bukovja.
Skoraj vse dni smo se borili z dežjem, meglo in mrazom ter izredno zahtevnim terenom, vendar sta tekaška trma in vztrajnost zmagala.
Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali. Skupaj nam je uspelo.
Sonja Vidonja
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12	30
KJE SI, ZIMA?
SPOR!
V telovadnici OŠ 8 talcev je zadnjo novembrsko soboto potekal že 43. smučarski sejem, ki ga je organiziralo Področno združenje učiteljev in trenerjev smučanja Logatec - PZUTS.
Rabljena oprema je bila v komisijski prodaji na voljo po ugodnejših in marsikomu lažje dostopnih cenah kot v trgovinah. Predstavili so se tudi vsi logaški klubi in organizacije, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Ker PZUTS deluje že častitljivih 40 let, si je bilo ob tej obletnici možno ogledati tudi razstavo slik in smučarske opreme. Po končanem sejemskem delu je potekala slavnostna prireditev. S svojo udeležbo je slovesnost počastil tudi predsednik Zveze
učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Martin Kreč je v svojem govoru predstavil delovanje društva skozi bogatih štirideset let, sledil pa je govor predsednika PZUTS Logatec Uroša Šemrova, kateremu je sle-
dila slavnostna podelitev priznanj najzaslužnejšim posameznikom.
Posebno priznanje sta prejela Tone Mihevc st. kot prvi učitelj smučanja v Logatcu in začetnik organiziranega učenja smučanja in izobraževanja strokovnih kadrov na področju smučanja v Logatcu in izjemni ljubitelj smučanja Martin Kreč, ki že vseh 40 let aktivno uči smučanje, organizira smučarske tečaje in sejme, izobražuje strokovne kadre .
Za svoje aktivno delovanje in nesebično razdajanje je bil predlagan in izbran za priznanje za življenjsko delo s strani ZUTS Slovenije, ki letos praznuje 80-letnico.
Lahko smo ponosni na samo združenje in na predane posameznike, zaradi česar se ni bati za smučarsko prihodnost v logaški občini.
Metka Bogataj
Utrinek s prireditvenega prostora in razstava o smučanju v Logatcu
NIK MARIC
JE POSTAL MOJSTER KARATEJA
V sredo, 26. oktobra 2016, je v Športni dvorani OŠ "8 talcev" potekal izpit za mojstre karateja. Naš učenec oziroma kandidat Nik Marič je po prikazanih elementih za črni pas, šolskih in mojstrskih katah ter prostem boju 3 krat po 1 minuto z zelo dobro demonstracijo opravil izpit ter si tako pridobil naziv SHO-DAN (1.DAN) oziroma mojster karateja!
Za omenjeno uspešno opravljanje izpita mu v svojem imenu in v imenu Karate kluba Logatec čestitam.
Karate klub Logatec Boris Peček
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
31
IMLADI POROCEVALCI
NAPOVEDNIK
20 ZA 20 - OBISK MARKA SORSKA - SOKIJA
V
sredo, 30. novembra 2016, nas je kot posebni gost na OŠ 8 talcev obiskal Marko Soršak - Soki, bobnar skupine Elvis Jackson.
Prireditev UVOD V PRAZNIČNI MESEC je odprl 7. b razred z bobnarsko točko na plastičnih vedrih, nato so tri nadarjene pevke iz 5. in 6. razreda ubrano zapele. S petjem nas je razveselil tudi otroški pevski zbor, ki je zapel dve ljudski pesmi.
Prireditev se je nadaljevala z odlično točko šolskega benda z gostom, našim nekdanjim učencem Andražem. Sledil je nagovor priljubljenega Sokija, ki je pojasnil namen obiska na naši šoli: obisk je bil namreč del projekta 20 za 20, ki ga je začel ob 20-letnici svojega bobnanja. Gostuje na slovenskih šolah in jim daruje glasbila.
V Logatcu je k sodelovanju povabil Klub logaških študentov, ki so donirali del sredstev za nakup glasbil. Zato smo se učenci zelo razveselili bas kitare, kahona in električno-akustične kitare, bobnar šolskega benda pa je dobil še par bobnarskih palic skupine Elvis Jackson naravnost z Japonske.
Pred odhodom v učilnice se je gospa ravnateljica vsem gostom zahvalila za darovana glasbila. Učencem bo verjetno v spominu najbolj ostal šolski bend, medtem ko bodo zagotovo uživali v igranju na nova glasbila.
Nadja Šaric, 7. b OŠ 8 talcev Logatec
NAPOVEDNIK DOGODKOV
Torek, 27. decembra 2016, ob 19.00, Prešernova dvorana Narodnega doma, Gong kopel.
Obvezne prijave na spela.delux@gmail.com ali 041 436 319. Org. in info: 041 436 319 (Špela), www.novioder.si
Četrtek, 5. januarja 2017, ob 17.00,
Galerija Hiša sonca Logatec, Notranjska 14,
Prvo srečanje udeležencev delavnic Gnetemo glino za otroke
v starosti od 6 do 9 let.
Delavnice, ki jih vodi Darinka Lapajne, bodo v Galeriji Hiša sonca potekale vsak četrtek od 17.00 do 18.30. Org. in info: JSKD Logatec, oi.logatec@jskd.si
Četrtek, 5. januarja 2017, ob 17.00, Knjižnica Logatec,
Naravni porod - kaj je to, je to zame, zakaj, kako ... ? Brezplačna delavnica in predstavitev Simone Kindermann.
Prijave sprejemajo na: knjiznica.logatec@log.sik.si
Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si
Četrtek, 5. januarja 2017,ob 19.30,
Knjižnica Logatec,
Filmska glasba, Mitja Reichenberg.
Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si
Tor/čet, 10.-26. januar 2017, ob 16.00
Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Tržaška c. 11, Tečaj tehničnega risanja s programom AutoCAD - 2D osnovni.
Org. in info: info@ooz-logatec.si, 051 651 538
Četrtek, 12. 1. 2017, ob 19.00, Knjižnica Logatec,
Kalčki - priprava kalčkov za prehrano, predavanje Damjane Benec.
Org. in info: Knjižnica Logatec, knjizmca.logatec@log.sik.si
Sobota, 14. januar 2017, ob 6.30,
mučarski izlet OOZ Logatec | Smučišče Gerlitzen (Avstrija).
Org in info: info@ooz-logatec.si, 051 651 538
Četrtek, 19. januarja 2017, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Regresija/Center Afectum.
Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Četrtek, 26. januar 2017, ob 10.00,
Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Tržaška c. 11, Ajpes: Novosti na področju sprejema in vnosa letnih poročil za leto 2016
Org in info: info@ooz-logatec.si, 051 651 538
Četrtek, 26. januarja 2017, ob 19.00, Knjižnica Logatec,
predavanje Tadeja Brateta o železnici v Logatcu.
Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si
32
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12	32
ZAHVALEI
ZAHVALA
JOŽE MENART (1949 - 2016)
IZ NOVEGA SVETA
Ob nenadni in prerani smrti brata, strica in svaka se zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani in ga obiskovali. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala osebju ZD Logatec in osebju iz Ljub-Hospic Ljubljana za nesebično pomoč. Hvala g. župniku, pevcem in pogrebnemu zavodu za lepo opravljen pogreb.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
NADA ZRIM 10. 11. 1950 - 5. 11. 2016
Ob boleči izgubi naše žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter sveče in ki ste Nado pospremili na njeno zadnjo pot.
Zahvala tudi Zdravstvenemu domu Logatec, zlasti dr. Špeli Albreht z njeno dežurno ekipo. Zahvala gospodu župniku za lep poslovilni obred in g. Bošnjaku za pripravo pogreba.
Žalujoča mož Jože in sin Kristian
ZAHVALA
Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
KOLER ZVONE 1986 - 2016
Ob prerani izgubi moža, sina, brata in vnuka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe.
Posebna zahvala Stanku Omerzelu in Zvonetovim sodelavcem za poslovilne besede, kakor tudi podjetju Avtoprevozi KASTELEC, KASTELEC Lado, s.p., iz Grosuplja za nesebično finančno pomoč.
Hvala tudi Cvetličarni Karmen in Gorazdu Bošnjaku za pomoč pri organizaciji pogrebnega obreda.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
Ob izgubi našega dragega atija in partnerja
TOMA NARTNIKA (1961 - 2016)
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovane sveče in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Janezu Komparetu in Tomovi zdravnici dr. Blagici Džaic. Zahvala velja tudi sodelavcem iz Mercatorja in Gorazdu Bošnjaku za vso pomoč in organizacijo pogreba. Pevcem, trobentaču in Blaževima sošolkama Živi Špeh in Teji Pejič hvala za lepo odigrane pesmi na violino. Hvala lepa vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
33
IKRIZANKA
DAVID NIVEN
LOGAŠKE NOVICE	ODBOJNO STEKLO NA ZADKU VOZILA	RIMSKA NASELBINA TROJAN	VZKLIK PRI BIKO-BORBI	TOČKA, IZ KATERE IZHAJA SEVANJE	BOSANSKI PISATELJ SAMO-KOVLIJA
NOVOZELANDSKI DOMAČINI					
KNJIGA ZEMLJEVIDOV					
VEČJA SKUPINA KRAV					
JANEZ ERŽEN			IVAN KENDA KASETOFON (ŽARGON.)		
ŠOLSKI CVEK					ANTON OCVIRK
NAŠEL. TEHNIK Svic. POLITIK (PHILIPP)					
		ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA NACE ŠUMI			
				VOJAŠKI IZSTRELEK	MAŠKA-RADNO OBLAČILO
	ŠTORKLJA AMER. COUNTRY PEVEC (GRAM)				
		RT NA VZHODNI OBALI ŠPANIJE			
		X NASA NEKD. RTV SPIKERKA			
OBLAČILO DUHOVNIKOV KRILO RIM. LEGIJE					
			TUKAJ VODNA RASTLINA Z RDEČIMI CVETI		
					
				TKIVA, KI VEŽEJO MIŠICE NA KOSTI	GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO
NAŠA JUDOISTKA (RAŠA) ANGLEŠKO PIVO					
	STARORIMSKI PESNIK IVANA KOBILCA				
					
					
IZREK SODBE O KRIVDI
ŠKOTSKI RAZISKOVALEC (DAVID)
DESNI PRITOK DONAVE V NEMČIJI
MESTO V BELGIJI, OB REKI DENDER, ATH
PRAOČE INDIJSKEGA VERSTVA
PLOVILO
BREZ POGONA
TV ZASLON
ANTON LAJOVIC
GOZDARSKO ORODJE
NAPAD, NASKOK
NARAVNO BARVILO ZA LASE IN NOHTE, KANA
POSODA ZA SMETI
NEKDANJI
GRŠKI FILOZOF
IZDELOVALEC SFT
NAS NEKD. SPIKER (RADO)
KDOR LIČKA
FOTO: BLAŽ KORENČ
RAVNINSKI ŠTIRI-KOTNIK
MOČNA SVETLOBA
HRIBOVJE V JUGOZAHODNI SLOVENIJI
V VIETNAMU
KILOMETER
NAJSTAREJŠI ODDELEK JURE
ČRT KANONI GRŠKA ČRKA
EMIL BARONIK
ŠPORTNI BOJ
BORIS ZRINSKI
DAN PRED NEDELJO
LIMONI SORODEN SADEŽ
IZDELOVALEC OBLAČIL IZ KRZNA
KRŠENJE REDA, IZGRED
34
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
OBČINA LOGATEC LETO
ZAKLJUČUJE TUDI Z AMBICIOZNO VIZIJO RAZVOJA PROMETA
Priprava in oblikovanje Celostne prometne strategije, ki poteka vse od julija 2016, je v polnem teku. V decembru je bila v okviru druge faze izvedena še zadnja, četrta javna razprava, na kateri so občanke in občani oblikovali vizijo razvoja prometa v občini ter pričeli z izbiro konkretnih ukrepov.
Na tokratni javni razpravi je bil predstavljen osnutek vizije, ki so ga udeleženci pod mentorstvom pripravljavcev CPS dokončno oblikovali. Vizija se tako glasi:
Občina Logatec bo s strateškim izvajanjem prometnih ureditev in ureditev ulic in trgov poskrbela, da bo Logatec postal prometno varen in urejen. S tem bo zagotovila dobre pogoje za visoko kakovost življenja prebivalcev.
S kakovostnim, strateškim in celovitim urejanjem peš in kolesarskih poti ter zelenih površin na območju celotne občine bo spodbujala občane k uporabi trajnostnih načinov mobilnosti ter pogostejšemu obiskovanju javnih površin tudi v prostem času. Pri tem bo z dobrimi zgledi s strani zaposlenih spodbujala trajnostno mobilnost s poudarkom na krajših razdaljah.
Občina se bo prednostno lotevala urejanja prometa za potrebe industrijskih con na način, da tranzitni promet ne bo motil lokalnih prebivalcev. Za potrebe tranzitnega prometa in bolj trajnostne mobilnosti pa bo uredila prostore za spodbujanje P+R in sopotništva.
Po svojih zmožnostih bo spodbujala večjo usklajenost javnega potniškega prometa s potrebami prebivalcev tako, da bo uvedla lokalni javni potniški promet, spodbujala razvoj železniškega prometa, na obstoječih postajališčih pa zagotovila dobre pogoje za dostopnost ter intermodalnost.
Podani so bili tudi konkretni ukrepi, s katerimi bo moč vizijo uresničevati. Probleme tranzitnega prometa skozi naselje bi po mnenju obiskovalcev v veliki meri rešila že nova cestna povezava med obema industrijsko-obrtnima conama ter izgradnja parkirišča za tovorna vozila.
Na ta način bi se odprle možnosti za ureditev središča Logatca bolj po meri pešcev in kolesarjev. Udeleženci so izpostavili državno cesto G1-102 na območju Sončnega Loga in novega trgovskega središča, ob kateri so se v zadnjem času razvile nove urbane rabe, ne pa tudi prometne ureditve, primerne za pešce in kolesarje.
Prav na področju kolesarjenja bo treba storiti še veliko; s primerno urejeno kolesarsko potjo povezati Gornji in Dolnji Logatec, z umestitvijo kolesarnic in izposojevalnic koles pa bi lahko še dodatno spodbudili kolesarjenje.
Kot alternativo pešačenju in kolesarjenju je treba spodbujati razvoj lokalnega javnega potniškega prometa in omogočati intermodalnost.
Poleg omenjenih ukrepov so bili pogosteje omenjeni še ukrepi, povezani z ozaveščanjem prebivalstva o koristih trajnostne mobilnosti ter okrepljen nadzor nad kršitvami prometnih predpisov.
Javno razpravo je skozi risbe spremljal logaški umetnik Vid Sark. Njegove ilustracije bodo na ogled od 12. januarja 2017 naprej v prostorih Upravnega centra Logatec. Odprtje razstave Vizije prometnega razvoja Logatca bo hkrati tudi zaključek ankete, namenjene pripravi celostne prometne strategije, na kateri bodo izžrebani trije dobitniki nagrad.
LOGAŠKE NOVICE - DECEMBER 2016 - ŠT. 12
35
*
/ »
SILVESTROVANJE V LOGATCU

'A
pred Narodnim domom
Sobota, 31. december od 21.00 dalje
LUkDM
SUPCR ZA5AVA Z
5ASIJEM (Slovenija ima talent)
IN PRIMA 5ENDOM
Se vidimo :)	1
i________jilm^____________________^
x Mm&Mm y
Silvestrovanje je projekt, ki je v interesu Občine Logatec in ga sofinancira Občina Logatec