VESTNIK
Ti:kovina # Poštnina plačana pri pošti Č4Ž (Tritč

5 S!
3 O
?
s; M
.3§E
'E5
MC O-
Sg,S.-
2 Q.'M
5i<°5
^ !r*s'.tst
7*
P. n.
Študijska knjižnica
62390 Ravne na Kor.
LETNIK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 9. OKTOBER 1981
ŠTEV. 41 (2040)
^etošzzjz OLtoLz*^Lz' faLor, pcfz po (z'z! pe^c po Tz*ifz' Lo v zzzaLa "Vojezzčzzo^f: žz: ^o/zJarzzcga ^oJdo-pz-zpaJzzzLotz oLfL zz^roJzzo^fz) ^°fpaj^ y peto oL/efzJco fz'cL JogoJ-.^. Lž LoJo v awfz':^L;L azzahL za-P'saM; Lor zzrzzzzt pn'wer yz'ofzzzzdz!)-/zo/zJzLe zzz L; to w: tn';e zzrzzz zzz zste /zzzzjc.' pet /et ;e prefe^/o oJ ^eJzMo;M(z';^Lc zaLozzoJajc, "23^07% o Z!z!Z'oJz!zL :^MpZ7!z!^", Lz jf P^atzzaprat; zzzLozz ^zrofz zzzzz-oJzzzzzz ^a^zTzazzz; yet Icf ;e zzzzzzz/o oz/ zzgo-^fljazzjg zzzazzjšzzze, Lz' 7M; Lž ZMztzz;-j^e potzttzzJo oL zzJ zzz zzzzz po^aza-,°' LJo ;e gotpoJar f Lzšž,- zzz pet /et ^ sfera erzotrza /rozzfa wcL protzzrzatz;-('HsLzL ^ rza Aoz-ošLezz! zzz Awfz*z;z, 'ffezzovarza „trottrazz^art^ž tpora-ZHHz"
^a ,,/rozzfa zavračazzja" vta^e zz-fofzzJvc zzzzzzzjšzzz^LzL pravzc, Lz' ;e
Proti
poiitiki
trostranskar-skega pakta
^*%tz' po/z'tz'<rz!a oszzova ycJzz!o)zz/ž;yLc e^ozzo^aje, fewe/;z Lof vsa^a ezzofrza ' °Hfa zta zzcLczzz t^zzpzzezzz zzzzezzova/-^f! fa t^zzprzz zzrzezzotza/ec awtrz;-žzz Loz*ošLc (protz)zrzarz;tzz!t^e po-'fz^e ^ veJrzo Jo/očzz zzajzzzazzjšž, ^zzJar rzzJz zza;agresz'fzze;sž parfzzer te-^ zfetvefega pa^fa; woLoJz!;ašM ?f3zz^a. 7tz prav ta tfrazz^a fzzJž zza;-°y zztz/j^e t tosvefz, Lar je LLrafz' ^j^o/jja ^ara^ferz'zacz';a fega a/z^t '°"<fHa.
feL pefzTz /efz'7z pa )e Lz7o taJž °?32ztz, Ja v/ogo g/avzze protzs/ovezz-^ sž/e tzzJz zzavzverz Tzo/; zzz ^o(; pre-^zzza ta trotfrazz^ars^a zzzeza/zazzsa. 7zar zajeva tp/otzzo zzzazz/sžzz-po/i'tz'^o, pa ta Jz g/eJe vsa^o/ef-^Ra vzt^a protzs/ovezzt^e gozz;e, g/e-o^/etrzz'ee p/eTzzsczfa. te) vsa^o-^fz protzzrzazz/tzzzs^z rzzoTzJzzaczp t^a-O^toTzrt^z' taTzor asfvarzfz' profz-. ^ araJaz' za po/araJaz po/zfz^ž za ^azatz, Ja ;e aa Jezao^rafzčaz osao-. ^ ^a^o zaožao p/oJao toJe/ova-^/z.paJaz^ov o^e/z aaroJaosfz' v
^ pojporo przzaJevaa)eza oTzeTz o^aajzTz t/oveas^zTz orgaazzacz; ;e "sa/ tp^ožztz' ae^a) zazczafzv. oJ ta-V /zrzreJztve ^of ta^e pre^o raz-^J"z;aa)a o ^oacepfz/z za Jvojezzc-^^^f Jo, reczzao, poTzaJ prz' tzaJz^aJaz Razzz'zacz')z. Letos Lo s^asa/ LoaLretz-^Tatz' ezzo o J poTzaJ, ^z so Me /oraza-^ae t. /aas^z' paM&aez;t' O^foLr-fRa tabora, za se potvefzfz acLaterzza Jkašaa)eza Jvo)ezzcaostz v so/z. ^J^tz pa Loče opozorzfz aa po/ztzč-^ ačzzzLe trosfraaLarsLega paLta, Lz' ^ ^^a/azza oJ/agaa)eza za aezzpo/a;e-^a;ezzz Jo/očz7 Jržavae pogoJLe po-jg^az' že acLaLšao prz'fa;eao „eaJ-^ag" s/oveasLega vprasaaja.
< sazao, Ja s teza paLfoza sLasajo [g^faztž S/oveace v po/zfzčaz' o)/sz'Je, '2rza)aa;e spreza/;a;o faJz LoaLret-t ^repz. Mer ;e res, Ja so zače/z .^ozf^rz^atsLzza teča;eaz aa trgovsLž ^^zazp, veaJar ;e prvzč aevaraost, ^ "o to osfa/ večea avsfrz;sLz pro-[^°**z) ,a ae prvz LoraL L Lozap/etaz' aLaJezazp, Jragzč pa s po-oLra;evaa)a Jvo;ezžčaega soJ-j " sLasa;o vsezaa sreJajezaa za vzs-*z t šo/stva vzefz osaovo. Zato Lo ^ a pozorao tprfM)at; vse aLrepe ^az poJročja — fa Jz OLtoLrsLz Lo sLaša/ svoje przspevatž L te-^ za se ;zra pravočasao postavzfz t,	Da se ae Lo paLf treL sfraaL
^kvz/ v „JoLoačao retzfev".
O. r.
Spet dvojna medila
v manjšinski politiki Avstrije
Koroška se je prejšnji teden „uradno" predstavila na Dunaju. Na čelu z deželnim glavarjem VVagner-jem so potovali v avstrijsko prestolnico vodilni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Koroške, da ovržejo razne enostranske „ klišejske" predstave o naši deželi, ki še vedno prevladujejo tako v avstrijski kot tudi mednarodni javnosti. Proti' takim trditvam so predstavili Koroško kot gospodarsko razvito deželo in jo še naslikali' kot domovino dveh baje povsem enakopravnih narodov.
Toda kljub temu, da so to samohvalno „koroško idilo" naslikali vodilni predstavniki Koroške, je resnica o naši deželi vendar bistveno' drugačna. Ne bomo navajali podatkov o stopnji brezposelnosti, ki je posebno visoka ter dosega že kar avstrijski rekord prav na južnem Koroškem. Tudi ne bomo razpravljali o dejstvu, da je ravno na našem ozemlju posebno veliko število tistih, ki moralo delo iskati izven domačega kraja. Mislimo pa, da je treba v luči resnice osvetliti vsaj tisti del VVagner-jevih izvajanj, ko je trdil, da se je vidno zmanjšala napetost v zvezi z manjšinskim vprašanjem in da ni nobene diskriminacije pripadnikov manjšine.
#	To je trdil deželni' glavar le nekaj dni po nezaslišanem napadu velikovške občine na ustavno in mednarodnopravno zajamčeno enakopravnost koroških Slovencev, ko je bil s prepovedjo občinske dvorane za slovensko kulturno prireditev postavljen čisto konkreten primer kričeče diskriminacije.
#	To je trdil v času, ko med drugim okrajno glavarstvo Velikovec kljub baje ..vzornemu" zakonu
o narodnih skupinah na slovenske vloge še vedno odgovarja izključno v nemškem jeziku, kot se je to zgodilo na primer Zvezi koroških partizanov.
#	To je trdil v času, ko na primer občina Bistrica v Rožu enakopravnost Slovencev in njihovega jezika razume tako, da posebej zahtevani slovenski prevod svoje odločbe dostavi šele tedaj, ko je rok za morebiten ugovor že potekel in potem ugovor v tem smislu tudi zavrne.
#	To je trdil v času, ko se na primer v preprosti gradbeni zadevi občine Galicija sestane najvišji vrh koroškega uradništva, da s „salo-monsko" zvitostjo prepreči možnost pravnega osporavanja zakona o narodnih skupinah zaradi njegovih diskriminacijskih dotočil.
Le nekaj konkretnih primerov, kakršnih pa bi lahko navajali še dolgo vrsto. Vsem pa je skupno eno: to ni enakopravnost, marveč je to nasprotno očitna diskriminacija — tista, diskriminacija, ki je po trditvi deželnega glavarja na Koroškem baje ni. Torej je resnica o Koroški bistveno drugačna od tiste ..resnice", ki so jo na Dunaju širili vodilni predstavniki dežele.
Pač pa je VVagner vsaj v enem primeru zastopal tudi resnico, namreč ko je trdil, da se zakon o narodnih skupinah na Koroškem korektno izvaja. Saj je vendar ravno ta zakon tisti pravni instrument, ki takšne diskriminacije ne samo dovoljuje, marveč jih celo predpisuje. In v tem dejstvu naj iščejo odgovor tudi tisti, ki še vedno nočejo razumeti, zakaj ne gremo v sosvete — v tiste sosvete, ki so del tega in takšnega zakona.
V okviru spiošne razprave na glavni skupščini OZN v New Yorku je prejšnji teden govoril tudi avstrijski zunanji minister dr. Pahr. Zavzel je stališče k aktualnim problemom današnjega mednarodnega položaja in pri tem posebej ocenil ter kot zgled drugim oferiral sodelovanje Avstrije s sosednjimi državami. Po njegovem so avstrijski sosedstveni odnosi „ne-problematični" — z izjemo dveh držav: to je po eni strani Češkoslovaška, s katero so odnosi menda obremenjeni s celo vrsto problemov; po drugi strani pa Italija, kjer odnose slej ko prej bremeni nerešeno juž-notirolsko vprašanje.
Minister Pahr je v tej zvezi obžaloval, da v minulem letu ni bil dosežen noben bistven napredek pri reševanju južnotirolskega vprašanja. Poudaril je, da dve tretjini južnih Tirolcev še nima možnosti, da bi se posluževali svoje materinščine pred sodišči in uradi — „to pa je osrednje vprašanje zaščite vsake narodnostne skupine". V primeru, da se v kratkem ne bodo pokazala znamenja resnega izboljšanja, „bo treba resno podvomiti, ali je Italija sploh pripravljena izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti," je naglasil minister Pahr.
Ponovni poseg Avstrije pred Združenimi narodi v korist svoje manjšine na Južnem Tirolskem je brez dvoma legalen in upravičen; Avstrija je ponovno demonstrirala, kako razume svojo vlogo zaščitnice južnih Tirolcev in predvsem kako dosledno izpolnjuje svoje iz te vloge izvirajoče naloge. V tem bi lahko bila zgled tudi drugim. Bistveno drugačna pa je seveda zadeva z njenim „zgledom", ki ga daje z reševanjem svojih lastnih manjšinskih problemov.
Ko je Pahr govoril v OZN o tem, kako so južni Tirolci prikrajšani za enakopravnost glede uradnega jezika pred sodišči in uradi, bi ga bilo
treba opozoriti na razmere doma v Avstriji, kjer je dosedanje „izpolnje-vanje" mednarodnih obveznosti (zlasti potom „vzornega" zakona o narodnih skupinah) povzročilo koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom še dosti večje krivice, kot pa so tiste, ki so jim izpostavljeni južni Tirolci. Jezikovna enakopravnost pa seveda ne more biti ..osrednje vprašanje zaščite" samo v primeru južnih Tirolcev, marveč v enaki meri velja tudi za vsako drugo narodnostno skupnost — torej tudi za manjšine v Avstriji!
Dokler pa merodajni avstrijski dejavniki ta načela zastopajo samo glede južnih Tirolcev, v lastni pristojnosti pa ravno ta načela brezobzirno teptajo, tako dolgo bo manjšinska politika Avstrije politika dvojnih meril in dvolične morale; kot taka pa tudi v vprašanju Južne Tirolske ne more biti verodostojna.
SABAT UMORJEN
Na vojaiki paradi, ki :o jo prirediti v Kairu ob obletnici vojne z tzraelom ieta 1973, je bil izveden atentat na egiptovskega predsednika Sadata; težko zadetega od petih krogei so ga sicer takoj s helikopterjem prepeljati v bolnižnico, vendar je umri že pred operacijo. Žrtev atentata so bile že tri druge osebe, večje žteviio visokih predstavnikov Egipta in dipiomatičnega zbora pa je utrpeio hujže ali lažje po-žkodbe.
Vest o umoru egiptovskega predsednika je sprožila po vsem svetu veliko zaskrbijenost, kajti s tem dogodkom se je že prej napeti položaj na Bližnjem vzhodu le že zaostril. Sicer pa so mnenja o Sadatu in njegovi politiki precej deljena: eni ga slavijo ko veiikega državnika, ki mu gre zasluga za ^zgodovinsko spravo" med Egiptom in Izraelom; durgi pa mu ravno zaradi tega očitajo, da je izdal interese arabskih narodov.
Uraden protest
pri uradu zveznega kancierja
Celovec, 7. okt. (Sindok) — Na uradu zveznega kanclerja na Dunaju sta predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Stovencev dr. Matevž Griic v torek, 6. oktobra, sekcijskemu šefu dr. Ludwigu Ada-movichu v imenu obeh organizacij uradno izrazila ogorčenje nad dogodki v Veiikovcu, kjer je župan odkionii oddajo občinske dvorane sio-venski kuiturni organizaciji. Ob tem sta izjavita, da z ozirom na vse okoiiščine ne gre zgolj za iokaino zadevo, temveč dejansko za diskriminacijo vse slovenske narodnostne skupnosti in za izrazit primer kršenja 4. odstavka čiena 7 avstrijske državne pogodbe. Sekcijski šef Adamovich je zagotovil, da bo intervencijo posredoval zveznemu kanclerju Kreiskemu.
V razgovoru na uradu zveznega kancierja so biia načeta tudi še druga vprašanja siovenske narodnostne skupnosti, ziasti tudi dejstvo, da se v zadnjem času ni nič premakniio in da so razgovori takorekoč zamrznjeni. V tej zvezi je bila izražena žeija, da se razgovori za sporazumno rešitev odprtih vprašanj nadaijujejo.
Po razgovoru sta predsednika obeh osrednjih organizacij obiskaia tudi odpravnika poslov na veleposianištvu SFRJ na Dunaju Miiana Ribico in ga prav tako seznanita z dogodki v Velikovcu ter o njuni intervenciji pri uradu zveznega kancierja. Tema pogovora pa je bii tudi trenutni položaj siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Deželnozborske volitve na Štajerskem
pomenijo precejšnje presenečenje v notranji poiitiki Avstrije
Minuto nedeijo so prebivaici Štajerske voiiii nov dežeini zbor. To je bito prvo večje merjenje sii po državnozborskih voiitvah teta 1979 in je zato presegato pomen zgoij regionatnih voiitev. Sicer bi mandatna doba štajerskega dežetnega zbora morata trajati še dve teti, toda dežetni gtavar Krainer je s pomočjo absotutne večine tjudske stranke samovotjno razpisa) predčasne nove votitve — z argumentom, da niti on sam niti predsednik sociatistov Gros nista bita izvotjena, marveč sta bita šete pred pribtižno enim tetom nominirana v sedanje funkcije
po odstopu svojih predhodnikov.
V ozadju te taktične poteze je v resnici seveda stala misel, da bi ijudska stranka v sedanjih razmerah svojo večino na Štajerskem lahko še povečala. Krainer je računal z nazadovanjem simpatij za socialiste zaradi trenutnih gospodarskih težav in tudi zaradi vrste škandalov, ki so v zadnjem času stali v ospredju političnega zanimanja, tako da so- tudi razne ustanove za raziskovanje javnega mnenja govorile o tem, da je socialistična stranka trenutno zelo ..ranljiva". S prepričljivo zmago pa si je Krainer očitno želel utrditi tudi svojo iastno pozicijo znotraj ljudske stranke, kjer bi postal resen tekmec Mocku, saj je vso- volilno propagando- osredotočil na lastno oseb-
nost ter pustil vse zvezne- predstavnike OVP tekorekoč pred štajerskimi vrati.
Toda- izid nedeljskih volitev je vse te načrte prekrižal ter poskrbel za precejšnje presenečenje v avstrijski notranji politiki. Avstrijska ijudska stranka je sicer us-p-eia obdržati svojo absolutno večino z dosedanjimi 30 mandati, vendar je izgubila 8282 glasov oz. 1,2%, medtem ko je socialistična stranka število glasov povečala za 19.056 ali 2,5 % glasov, število mandatov pa od 23 na 24. Pridobljeni mandat je šel na račun FPO, ki je zgubila 10.292 ali 1,5 % glasov ter bo v novem štajerskem deželnem zboru zastopana le še z dvema poslancema. 9897 voliicev je glasovalo- za
NA RAZSTAViŠČU V KRANJU:
Sejem stanovanjske opreme
Prihodnji teden, v petek 16. oktobra, bodo na razstavišču v Kranju odprii letošnji 14. sejem stanovanjske opreme in dekorative, ki bo potem trajal do vključno 23. oktobra.
Sejem bo prikazoval opremo, ki je razpoložljiva na slovenskem tržišču. Urejen bo -tako, da bo obiskovalcem omogočal, da se odločajo in seznanjajo z eksponati v razstavljeni, demonstracijski in funkcionalni obliki. V enaki zasnovi bo še posebej razstavljena proizvodnja regijskega tekstila, ki spada k neposredni opremi in dekorativi človeškega bivalnenga okolja. Kot popestrilo bo na sejmu predstavljena tudi umetna obrt in likovni eksponati — odraz sodobnega okolja. Že tradicionalno, vzgojno in aktualno popestrilo pa bo razstava gob s specializirano gobjo restavracijo; obiskovalci si bodo lahko ogledali -preko 300 različnih vrst oziroma več kot 800 primerkov različnih gob, kar je verjetno edinstven evropski primer. V okviru sejemske prireditve pa bo tudi več strokovnih predavanj, posvečenih predvsem aktualnim vprašanjem energije, medtem ko bodo 16., 20. in 22. oktobra (vsakokrat ob 18. uri) predavanja o gobah — o nabiranju, razpoznavanju in kulinariki.
Sejem bo prirejen na površini 6000 m-, kjer bo 247 razstavljalcev iz šestih evropski držav prikazalo 5700 eksponatov. Na sejmu bodo podelili zlate medalje za kvaliteto, in sicer na področjih varčevanja energije, dekorative in opreme stanovanj.
komunistično stranko (to- je nekaj desetin glasov več kot pri zadnjih volitvah), vendar KPA tudi tokrat ni uspela- priti v deželni zbor.
Ta-k izid volitev je presenetil toliko bolj, ker je ravno Štajerska tista dežela, ki so jo gospodarske težave trenutne krize avstrijskega kapitalizma najbolj prizadele. Tudi podržavljena podjetja s-o ravno na Štajerskem najbolj prizadeta ter jim grozijo brezposelnost in tako-imcncvano skrajšano delo. In vendar so si socialisti prav v industrijskih središčih, kot so Judenburg, Kapfenberg, Leoben in drugi kraji, kjer je SPO že tradicionalno najbolj močna, pridobili še dodatne glasove, medtem ko je OVP prav tam utrpela hude izgube.
V luči nedeljskega volilnega izida je torej videti troje značilnosti'. Krainerjev slog dinastičnega vladanja tudi pri Štajercih ne pritegne več ter se zlasti proletarizirani kmečki volilci odvračajo od tradicionalnih oblik;, ki so- veljale v času, ko je deželi še vladal oče sedanjega deželnega glavarja; tudi na splošno opozicija — zlasti pa ljudska- stranka. - ni zmožna profitirati od težav vladajoče stranke v državi niti ni, sposobna nuditi verodostojne alternative; v časih gospodarske krize je socialna demokracija v očeh velike večine delavcev slej ko prej boljši garant delovnih mest in socialne gospodarske politike, kakor pa, tradicionalni zastopniki podjetništva -in veleindustrije.
Propagandno geslo „V časih kot teh - SPO" je torej še enkrat zaleglo. Seveda pa bodo morali socialisti z dejanji dokazati, da so zaupanja res vredni. Do prihodnjih državnozborskih voiitev je še dve leti časa in položaj obeta postati še slabši, kot je sedaj. Tega se v vodstvu vladne stranke gotovo zavedajo, zato tudi ne pretiravajo v navdušenju, ki je sicer upravičeno ob uspehu, ki so ga zabeležili na Štajerskem.
,,Narodni kataster" na Južnem Tirotskem
Rllže prlF^jd	IjmFFcgg šterjd
f /talljl, Zolj se politične rdznrere wd /nžne/n FlroltZc/n zaostrujejo. V tej ztd/tjdHs^z provinci, Zl šteje /M(vl naj-^ogatejše v vsej zfržavz' In Z;er živijo tri narodnosti — poleg nemfZogovo-rečlZ ;/tžnl/ Tirolcev še /talžjazzz In T%d!nc! —, Zodo 23. oZtoZr% preštevali jezice. Ft%t!tt!čn! popisi, Z! wa tnZ alz' dwg%čen n%č!n zzgotavljajo jezikovno pripaJzzost, so t%Zo ali ta-
Zo že problematični, na /zzžnenz Tirolskem pa je zarazli avtonomije in določil „paketa", torej narodnostnega proporca, ta državna akcija dobila še posebno vprašljivo obliko. Vsak človek bo moral obvezno izpolniti „izjavo o pripadnosti jezikovni skzz-plnl" ($prdckgr%ppenzMgebdrigkeits-erklarzzng), ne samo zase, temveč tzzdz za svoje otroke. Ne samo, da zaradi tega predvsem v mešanih zakonik na-
Medsebojna informacija
o vprašanju šolstva in izobraževanja Šotska reforma oz. usmerjeno izobraževanje v Stoveniji je biia tema, o kateri je predsednica komiteja za vzgojo, izobraževanje in te-iesno kutturo SR Siovenije Majda Poijanšek minuti ponedeijek predavata profesorskemu zboru gimnazije za Siovence v Ceiovcu. O takšni obiiki medsebojnega informiranja so se zmeniti na zadnjem uradnem obisku predsednika izvršnega sveta SR Siovenije Zemtjariča na Koroškem, ki je tedaj med drugim obiskat tudi siovensko gimnazijo.
V okviru svojega bivanja na Koroškem je Majda Poijanšek s spremstvom obiskata tudi dvojezični otroški vrtec v Šentprimožu (na stiki) ter si ogtedaia napredovanje pri gradnji novega dijaškega doma v Ce-tovcu. Srečata se je z zastopniki obeh stovenskih osrednjih organizacij, ki so jo informirati o potožaju siovenske manjšine na vzgojnem področju od predšotske vzgoje do srednješoiske izobrazbe; v okviru razgovora pa so obravnavati tudi možnosti sodeiovanja in podpore s strani matičnega naroda na tem področju.
tt%;%;'o proZletnl, k%;še je to, d% to od te Izjave odvltne mnoge pravice v n%t!ednj!Z detetih letih — delovna metta, drnžZena stanovanja, šolanje Itd. .Samo primer.' za Tadlnce po jnžnotlroltZem proporca ni predvideno nobeno merto todnlZa; če bo tore/ Tadlnec v natlednjlZ detetih letih hotel pottatl todnlh, te bo moral Izjaviti ali za Nemca ali za /talljana.
O teh In podobnih problemih, hi to povezani z IjndtZlm štetjem In t problemi tožltja narodnosti na /tržnem TlroltZem, je bilo od 2. do 4. oktobra na Ijttdthl ttnlverzl v d/tnajtZem oZra-jtt Margareten dlthtttljtho zasedanje, hi to gr: organizirali -Sndtlroler FFocZ-tcbdlerrcbajt, j/ržnotlrolthl tednih „7andem", dttnajtha jezlhotlovna revija ..SjpracZe and Herrtcba/t" In Ijadtha anlverza Margareten.
Nadvte zanimivo je bilo npr. predavanje Rainerja Mdnza z danajthe-ga Inštltata za demografijo, hi je razčlenil tmltel In pomen jezikovnih štetij In med dragim agotov!!, da je ob-jektlvnort takih štetij v obratnem to-razmerja z njihovim političnim pomenom In da je reglrtrlranje Ijadl ena od tehnik gotpodovanja. $ problemom jezika v politiki te je bavll Domenlco Canclan! Iz Milana, medtem ko to te Franz /anatchek Iz Oldenbarga, zlfdo Mazza In Siegfried baar Iz Rožna poglobili v vprašanja dvojezičnosti In šoltke vzgoje. Flavta Prlttlnger z anl-verze v Padovi pa je t pronicljivo analizo „etn!čne dražbene delitve dela" na /ažnem TlrolsZem dala pregled toclalnega In gotpodartkega razvoja od dvajtetlh let naprej. Claat Gatterer In zl!exander Fanger, deželni potlanec v Pozna, tta razpravo zaokrožila t političnim pregledom In nakazala politične Implikacije Ijad-tkega štetja kot „narodnega hatattra".
Ker je nadaljnji razvoj na /ažnem TlrolsZem, ki zdaj pred Ijadtklm štejem ttopa bolj In bolj v ospredje — avttrljtkl zananjl mlnltter Pabr je o njem govoril pred Zdrazenlml na-
OKTOBRSMlABOR
Pravzaprav bi lahko rekli, da sta to dve skupini, čeprav pri drugi igrajo tudi muzikanti prve. Razlika pa vsekakor je, namreč v načinu in vsebini glasbe. Pri prvi skupini Benno< Simma (na sliki prvi z leve) v nemščini poje lastne in druge pesmi, ki prikazujejo južnotirolsko dejanskost z druge plati, z glasbene strani pa gre za sodobno glasbo. Andrea, Maffei (na sliki tretji
z leve) pa v tradiciji italijanski kantavtorjev poje italijanske šanso ne, ki tematsko niso povezani z južnotirciskim problemom. Vseka kor nam bosta obe skupini (z de!°^ ma enako glasbeno zasedbo) ^ glasbenimi sredstvii pred o čiil i n eni strani družbeno vzdušje na Južnem Tirolskem, po drugi stran pa sodobne tokove v italijanski napredni glasbil.
Dobimo se na Radišah
V SOBOTO 10. OKTOBRA 1981 OB 14.30 URi V KULTURNEM DOMU Nastopajo:
#	Emi) & Co - skrbet bo za začetno ogrevanje
#	zbor domačega prosvetnega društva Radiše s stovenskimi narodnih'
#	Maja Hadertap — bere svoje pesmi
#	Firtefanz & Dittetanz — na zabavtjiv način predstavijata neko „doni°* vinsko" organizacijo
0 Mario & Co. — rock skupina Romov iz St. Poitena
#	Godete Decken & Roman Verdet pojeta tjudske pesmi od vsepovso
#	Fratt & Schacherreiter prodajata mešano kabaretno biago
#	skupina ZOT & Andrea Maffei s skupino — prvi predstavijajo drugo ptat Južne Tirotske, drugi pa poje itaiijanske šansone
#	Koroški partizanski pevski zbor — z borbenimi pesmimi raznih narodov
Konec prireditve okoti 19. ure. Ob 13.30 uri vozi poštni avtobus iz Ce-tovca. Za nazaj bomo ob potrebi organizirati prevozno stužbo.	.
Tej izdaji pritagamo potožnice Oktobrskega tabora. Ker je prireditev o visna tudi od vašega prostovotjnega prispevka, vas vabimo in prosinj da se potožnic s pridom postužujete! števiika računa 3047 pri P°s^ jitnici Cetovec.
Alp(
je naj ne bodo iočnica
temveč most sodelovanja in prijateljstva
V Ljubljani je bilo prejšnji teden določili nove naloge, hkrati pa osmo zasedanje iniciativnega odbo- menjali širša mnenja o dogajal ra za sodelovanje dežel alpskega na tem zemljepisnem stičišču ^ loka, na katerem so sodelovali viso- ličnih političnih in gospodarskih s'* ki politični predstavniki trinajstih ctemov. Obravnavali so vrsto sktP' dežel iz šestih držav: Štajerske, nih vprašanj in možnosti njihoveS^ Tirolske, Provanse, Furlanije-Julij- usklajenega razreševanja. Čept^ ske krajine, Lombardije, Piemonta, sodelovanje, kot je bilo ugtovljeh Trentina, Vali d'Aosfe, Benečije, Ti- na dvodnevnem posvetovanju, cina, Bavarske, Slovenije in Hr- meni ozračje nove napetosti vaške. Območje tako imenovanega Vzhodom in Zahodom, na svoj hf** alpskega loka sega torej od Mar- čin odsevajoče tudi v Alpah, ' selila v Franciji do Zagreba na Hr- splošna gospodarska kriza, ki je ^ vaškem ter obsega področje, na občutijo le državne, temveč tudi r . katerem živi 52 milijonov ljudi.	gionalne vlade, se med dežeia^
Zasedanje odbora, ki je bilo pr- alpskega loka krepijo interesi P vič prirejeno v Sloveniji, je otvo- scdelcvanju, hkrati z njimi pa rita članica republiškega izvršnega rašča tudi število konkretnih rez
sveta ter predsednica komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Marija Zupančič-Vičar, ki je po-
oJa*
tatov.
Med konkretnimi problemi so< lovanja so obravnavali vpraša^
tem na zaključni tiskovni konferen- migracije prebivalstva!, odnose hj ci poudarila, da so razprave med mestom in vasjo, vprašanja P**° Jj. predstavniki alpskih dežel potekale nih povezav preko Alp, problem v vzdušju prepričanja, da Alpe ne cte vode, dalje vprašanja smejo biti ločnica med različnimi in drugih gospodarskih p-odto&l interesi evropskega vzhoda in za- vprašanja kulturnega sodelova hoda, severa in juga, temveč most Dogovorili so se, da se bodo P ^ sodelovanja in prijateljstva med de- etavniki vseh dežel sestajali vsa želami v tem prostoru. Udeležen- leto in preučili možnosti konlj ^
ce zasedanja pa je sprejet tudi povezav na. kulturnem področji' .j
predsednik izvršnega sveta SRS zgled širokega sodelovanja
Janez Zemljarič.
Na sestanku so ocenili delo organizacije v minulem obdobju in
ro</l, aMtrl/Th! kancler Krc/Tky
z !t%!!j%Msk!?7! wlr/Mtwkl/M prc^crl/rlko/w ^p^dollnljc/rr, M-wc/w /r/ž/!C/w FlroFkc/M Ra nfr/jc M^cloMdlArlČM Mkaf<2clj% y tc-?*o/*Arlč/rl/Ml ^ktl —, powffMhe?! tMrll howo ^o*urwlll
ro prohlc/n^tlko.
dežel alpskega loka. so P'^ poudarili odnose med Italijo ih
goslavijo v okviru osimskih ^ razumov, ki so hkrati tudi z9 možnosti uspešnega sodelo dveh sosednih področij, ki Padata državam z različnima dfi nima ureditvama.	.
Prihodnje leto se bo imi^gip-odbor za sodelovanje deže skegc loka sestal v Vali d'Aosh-
SEMINAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V PODRAVLJAH:
Najti nove poti v kulturnem delovanju
Slovenska prosvetna zveza je kot osrednja stovenska kuiturno-Prosvetna organizacija in kot napredna sita Stovencev na Koroškem Prisotna povsod, kjer obstajajo in deiujejo krajevna prosvetna društva. ^B'Q je tako živa aii šibka, kakršni so njeni čiani, njena društva na te-V tem smisiu je SPZ odziv sprotne narodove žiiavosti na vseh krajih, kjer se izraža naša siovenska samobitnost v tej aii fjppsikuiturni dejavnosti. Je pa tudi zrcaina stika siovenske narodne Ppoce skozi tako razburkano zgodovinsko obdobje, kot so desetietja ipBastoietja.
. V tem kratkem povzetku so zalete osnovne misli, ki jih je nanizal predsednik SPZ Valentin Po-enšek, ko je minulo soboto v Pojavljati ctvarjal dvodnevni seminar, na katerem so zastopniki krajih prosvetnih društev skupaj s fnkcionarji Slovenske prosvetne
O vplivu ideološke diferenciacije na kulturno delovanje in o posledicah razslojevanja ter gospodarske odvisnosti na kulturno delovanje koroških Slovencev je tekla razprava drugi dan. Ugotovljeno je bilo, da je v SPZ dosti prostora za široko paleto idejnih tokcv in da v pri-
^veze v Celovcu pregledali trenutne razmere na področju naše kulturno-Prosvetne dejavnosti ter predisku-""Bli možnosti, kako bi s posodab-lanjem oblik in vsebine prispevali Poglobitvi in razširitvi te dejavno-Kajti osnovno spoznanje se je 9^silo: kakor se sproti posodablja ^aka gospodarska dejavnost, tako ^ mora prilagajati razvoju in vsa-akratnemu položaju tudi kulturno-Pr°svetno udejstvovanje.
Vprašanja, ki se postavljajo v 'razi s tem spoznanjem, na semi-arju niso bila obravnavana v velijo referatih, marveč je bilo o njih 9ovora v živahnih razpravah tako a skupinah kot v skupni izmenjavi Penj vseh udeležencev. Pri tem ° bila prvi dan v ospredju bolj j' soretična" vprašanja, kaj je kul-ra in kakšen odnos do nje ima .asameznik, ima skupnost. Čeprav razprava tekla najprej po skupila, ki so bile osnovane po idejni ^strankarski opredelitvi posamez-'P udeležencev, so si bili v nasled-P skupni diskusiji vsi enotnega ^ Panja predvsem glede tistih vprašaj, ki so se nanašala na „sla-°sti" y preteklosti (in tudi se-.PPjosti) ter na „recepte", po katera naj bi se razmere v bodoče iz j ^išale. Slišati je bilo kritične ugoditve, da smo še vse preveč obredeni s tradicionalnimi oblikami ^svetnega dela in da zato pred-
^9a
^ sede o ..kulturnih analfabetih" in "kulturnem bankrotu". Obenem -P ia bilo izraženo mnenje, da se ijde oblike in vsebine na naši vasi ^ težko uveljavljajo, ker je naš dni okus še vse preveč pod ?'idom stare, tradicionalistične ^ 9°je. Zato ima SPZ tukaj zelo J^Po nalogo, da s posodabljanjem de dejavnosti prispeva k vzgaja-
?iP
ha
merjavi KKZ idejno ne dopušča tako široke kulturne dejavnosti. Ne sme se pa prezreti tudi vloge cerkve pri idejni diferenciaciji, pa tudi to, da je farna mladina delovala dostikrat kot konkurenca obstoječim prosvetnim strukturam. Samokritično pa je bilo ugotovljeno, da obstoječe pomanjkljivosti v delu SPZ otežkočajo razvoj takšnega dela, kot ga predvidevajo statuti, to bo v prihodnjem delu Slovenske prosvetne zveze treba spremeniti.
Pojavila so se tudi različna mnenja do dvojnega članstva, in v odprti razpravi se je govorilo o nastanku tega problema, ki se ni rodil na bazi, med prosvetnim delom na podeželju. Zastavljeno pa je bilo tudi vprašanje, ali so socialne in druge razlike med pripadniki slovenske narodnosti na Koroškem res tako velike in dolgoročno nepremostljive, da ni mogoče misliti na
enotno kulturno organizacijo koroških Slovencev. O tem bomo gotovo morali še temeljito razpravljati.
Zelo razgibana je bila tudi razprava v delovnem krožku, ki se je bavil s posledicami razslojevanja. Vsi poznamo odseljevanje z dežele, priseljevanje novih slojev na vas, deagrarizacijo in popolno spremembo življenja na vasi.
Razkrojevanje konzervativne družbene strukture pa se v narodnostnem vprašanju ne razvija v pozitivno, ker med delavskim slojem še vedno prevladuje asimilacija, ki jo vsled ideološke struje tja do socialistov, pospešujejo oz. se ji ne upirajo. Prav zaradi takšnih političnih razmer, pa bo treba v prosvetnem delovanju iti nove poti, najti boljše možnosti s slovenskim kulturnim delom prodreti med delavce in na-stavljence. Bolj bo treba upoštevati njihove probleme, se povezati s sindikati in jih skušati pridobiti za podporo slovenskega kulturnega dela. Prav v tem sklopu pa je padel tudi predlog, da naslovi SPZ na socialistično stranko in druge organizacije pismo v katerem poziva, da zavzamejo stališče do slovenske kulture, do dvojezičnosti v družbenem življenju in drugih važnih vprašanjih slovenske manjšine.
Več pozornosti pa ni treba posvečati samo gospodarskim težavam, temveč tudi gospodarskim uspehom — to je bilo ugotovljeno tudi napram slovenskim tednikom — saj igrajo uspehi kake domače zadruge za samozavest slovenskega prebivalca važno vlogo. Prav tako pa so si želeli kulturni delavci več podpore s strani posojilnic in sploh več razumevanja slovenskih gospodarskih ustanov za kulturno delovanje nasploh, prav tako pa od celotne koroške družbe, katere del smo Slovenci.
O kulturnem položaju Slovencev na Koroškem po drugi svetovni vojni so udeleženci seminarja v prostem pogovoru razpravljali soboto zvečer, med drugim jim je nudil magnetofonski posnetek Janka Ogrisa st. — Miklavža iz Bilčovsa veliko snovi za razpravo. Ob zaključku seminarja pa so udeleženci sprejeli resolucijo o zadnjih veli-kovških dogodkih, ki jo pa objavljamo na drugem mestu.
Dom v Tinjah odslej še holj prostoren
4-" med mladino ne najdemo šir-odziva. Padle so celo trde
"irn
oblikovanju novega, sodob-kulturnega okusa. Zlasti pa srne še dalje zanemarjati svoje
dstvene naloge: dajati krajev-društvom pobude za vsebinah? °bnovo in vključevanje novih dejavnosti ter jim nuditi pod-pri izpolnjevanju njihovih zadrtih in pomembnih nalog.
Prejšnji teden so v Tinjah izročili svojemu namenu nov, povečani dom „Soda]itas", znan katoliški izobraževalni center v Podjuni. S preureditvijo oziroma dograditvijo so pričeli pred dobrim letom in z obsežnimi deli bili gotovi v rekordnem času. Za organizacijo potrebnih sredstev ter za uresničitev projekta je bil odgovoren rektor doma, Jože Kopeinig, ki je prav ob tem pokazal svoje vsestranske sposobnosti. Tu seveda ne smemo prezreti številnih ljudi, ki so s svojo nesebično pomočjo v obliki finančnih darov pomagali uresničiti povečavo tinjskega doma. Da so pri tem z ustreznimi dotacijami pomagale tudi dežela, država in cerkev, je povsem razumljivo.
Otvoritvene svečanosti so v domu „Sodalitas" pričeli z dnevom odprtih vrat, da so obiskovalci imeli priložnost si ogledati nove prostore, ki tej izobraževalni ustanovi dajejo še večje možnosti za izobraževanje tako mladine kot odraslih. V okviru otvoritvenih svečanosti je bila tudi likovna razstava del, ki so jih umetniki naslikali na ). slikarskem tednu v Svečah. Pri sporedu je med drugim sodeloval tudi moški pevski zbor SPD ,,Kočna" v Svečah. Otvoritvenih svečanosti so se udeležili vidni predstavniki cerkve s škofom Kostnerjem na
čelu in drugih kulturnih in političnih predstavnikov v deželi.
Čeprav je dom „Sodalitas" v Tinjah cerkvena ustanova, je v svoji dosedanji dejavnosti vedno spet bil tudi prizorišče dialoga med slovensko manjšino in večinskim narodom na Koroškem.
A U L A
SLOVEN!CA
CELOVEC. PAULfTSCHGASSE 5-7
Vljudno Vas vabimo na razstavo slikarskih del
AKADEMSKE SLIKARKE
Dore
Piestenjak
Miijkovič
Razstava bo odprta do 16. oktobra 1981, od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
st -
Umetniki sosednjih dežel razpravljajo v Ljubljani
Tik pred zaključkom mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, so v glavnem mestu Slovenije spet odprli likovno razstavo. Pri le-tej ne gre za razstavo take razsežnosti kot je bienale, je pa to vseeno pomembna likovna razstava, saj gre za prikaz slikarske umetnosti dveh sosednjih dežel in sicer Furlanije-Julijske krajine in Koroške.
Razstavo je organiziralo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v svoji galeriji. Kot je že kar v navadi pri tovrstnih likovnih manifestacijah, prirediteljem tudi tokrat ni šlo za to, da bi prikazali stvaritve vrhunskih likovnih ustvarjalcev. Njihov namen je bil predvsem ta, da po številu in kvaliteti del skromno, toda po dobrih namenih z bogato razstavo znova podkrepijo in poglobijo že skoraj tradicionalno sožitje in neposredno izmenjavo likovnih mnenj med sosednjimi deželami — Furlanijo, Koroško in Slovenijo.
Koroško na tej razstavi zastopajo FF. Shreiber, K. Brandstatter in G.
raz-
Ko-
Egger. Žal moramo tudi ob tej stavi ponovno ugotoviti, da je roška spet zastopana samo po umetnikih večinskega naroda, čeprav je, kot to zatrjujejo organizatorji razstave, njen namen poglobiti sožitje med narodi treh dežel. Torej se moramo vprašati ali se sožitje ne pričenja tam, kjer živita dva naroda v eni in isti deželi? To velja tako za Koroško kot za Furlanijo, kjer slovenska narodna skupnost tvori razmeroma močan del kulturne ustvarjalnosti — tudi likovne. Sicer nam ni znano, kdo je za izbor in organizacijo te sicer spodbudne razstave v Ljubljani odgovoren, kar v tem trenutku niti ni tako pomembno. Zaskrbljujoče je le dejstvo, da na manjšine tudi ob pripravah na to razstavo spet nihče ni mislil. Morda je krivda celo pri nas samih, ker menimo, da se bi naša centralna kulturna organizacija ob takih kulturnih akcijah morala bolj vključevati oziroma opozarjati na pogreške, ki so očitno namerne.
V Gorici bodo odprti nov kutturni dom
Slovenska narodna skupnost v Italiji se pripravlja na izredno pomemben kulturni dogodek. Še letos - novembra meseca, bodo v Gorici izročili svojemu namenu nov kulturni dom. To bo za Slovence v Gorici in okolici brez dvoma velika pridobitev, pa tudi za širši slovenski prostor bo ta kulturni objekt izredno velikega pomena.
Kulturni dom v Gorici gradijo že nekaj let. Njegova zasnova pa je izredno široka in funkcionalna, saj dom ne bo služil le kulturni dejavnosti, ampak bo v le-tem možno gojiti tudi telesno kulturo. Poleg ustreznih dvoran za večje in manjše prireditve, razstave in seminar-
Bergova gaierija naj bi postaia ustanova
Po nenadni smrti slikarja Wer-nerja Berga se je postavilo vprašanje, kaj bo s Bergovo galerijo v Pliberku? Kot znano je ta galerija bila ustanovljena leta 1968 in je kmalu postala sestavni del koroškega kulturnega življenja. Kajti število obiskovalcev se je večalo iz leta v leto, danes pa je Bergova galerija v Pliberku znana tudi daleč preko deželnih oziroma državnih meja.
Po želji pokojnika naj bi galerija v Pliberku postala ustanova. To pa je seveda povezano z več faktorji, glavno besedo oz. skrb za izvedbo Bergove želje pa naj bi prevzeli plibrška občina, deželna in zvezna vlada.
Če iz kakršnih koli vzrokov do ustanovitve galerije VVernerja Berga v Pliberku v ustanovo ne bi prišlo, bodo vsi eksponati, razstavljeni v Pliberku vključeni v zapuščinsko premoženje in tako prešli v zasebno last. To pa bi za Pliberk pomenilo ukinitev galerije in s tem izgubo ene od glavnih privlačnosti tega južnokoroškega mesta. Seveda pa bi ukinitev Bergove galerije za vso Koroško pomenila izgubo velike umetniške pridobitve, zlasti še zaradi tega, ker je izbor za pli-brško galerijo napravil Werner Berg sam in je tako najbolj avtentičen prikaz njegove umetniške ustvarjalnosti, ki obsega vsa njegova slikarska obdobja in tehnike od skic, lesorezov, akvarelov in oljnih slik.
je, je v domu tudi športna dvorana, ki omogoča gojitve vseh panog lahke atletike in drugih rekreacijskih oblik telesne kulture.
Zato je razumljivo, da se v Gorici temeljito pripravljajo na otvoritvene slovesnosti, ki bodo potekale v času od 27. do 29. novembra. Tako bodo med drugim po otvoritveni svečanosti uprizorili izrecno za to priložnost napisano uglasbeno kantato, katere besedilo je napisal tržaški pesnik Filibert Bene-detič, uglasbil pa skladatelj prof. Aleksander Vodopivec, zrežiral pa Ježe Babič. Krstna uprizoritev kantate bo novembra, ponovili pa jo bedo še 28., medtem ko bodo 29. novembra v telovadnici doma imeli telovadno akademijo.
Slovenci v Gorici in okolici na ta zgodovinski dogodek čakajo s ponosom in velikim zanimanjem, saj so s posebno nabiralno akcijo zbrali toliko sredstev, da bodo z le-temi skoraj v celoti pokrili stroške za umetniško opremo goriškega kulturnega doma. Predsednik teritorialnega odbora Slovenske kuttur-no-gospodarske zveze za Goriško dr. Mirko Primožič je ob pripravah za otvoritev kulturnega doma dejal, da že zbiralna akcija, ki je presegla vsa pričakovanja potrjuje, da pridobitev tako pomembnega objekta ni le dogodek za goriški predel, marveč velika pridobitev za vso slovensko narodno skupnost v Italiji in zato naj tudi otvoritvena slovesnost izzveni v tem duhu.
tž PROGRAMA SKUPNOST) JUŽNOKOROŠKtH KMETOV:
Hočemo še naprej kmetovati
V okviru priprav za ietošnje voiitve v kmetijsko zbornico so na zborovanju deiegatov na Radišah kmetje iz skoraj vsega dvojezičnega območja južne Koroške sprejeti tudi program Skupnosti južnokoroških kmetov. Danes začenjamo z objavo uvodnega deia programa. V na-siednjih števiikah Stovenskega vestnika pa bomo objaviti v odtomkih še druge dete programa.
Razvoj celotnega gospodarstva omogoča naraščanje dohodka na vseh območjih ljudskega gospodarstva. S tem seveda rastejo tudi zahteve kmetov po višjem dohodku. Teh zahtev po višjem dohodku danes v zapostavljenih legah oz.
pri majhni površini ni več možno doseči s primerno poljedelsko produkcijo. Manjkajoča velikost kmetije ali dejstvo, da neugodna lega ne dopusti ugodne tehnologije, sta vzrok, da ostane obseg produkcije sorazmerno majhen. Majhna produkcijska količina pa ne more prinesti družini primernega dohodka, če je mogoče producirati samo z visokimi stroški in prodajati po nizkih cenah.
Te okoliščine silijo številne kmete, da si iščejo dodatno zaposlitev. Ta zaposlitev je pretežno težko telesno delo z nizkim zaslužkom. Kmet postane v prvi vrsti delojemalec, zraven pa še kmetuje. Najbolj pa nastrada pri teh kombinacijah kmetica. Če pa ta kmet ne najde možnosti zaslužka izven kmetije, je eksistenca njegovega obrata kot gospodarska osnova kmečke družine ogrožena.
Strma in gorata področja postav-tjajo razvoju kmetijske tehnike meje. Prav tako postavlja malim kmetom nizki dohodek meje pri nakupovanju nove tehnologije. Tehnični napredek pospešuje torej koncen-
tracijo pridelovanja v področjih, ki' so po ravni in tehniki ustrezni legi ugodna.
Enotna politika cen daje prednost velikim kmetijam z ugodno lego in oškoduje male in gorske kmete. Pri danes veljavni politiki
cen in dohodkov pomeni vsako povišanje kmečkih proizvodov (iz-vzemši les) povečanje dohodkovne razlike med kmetovalci: Čim večji je kmet, tem več prisluži', čim manjši je kmet, tem manj prisluži. Ta disparitetni pritisk najbolj občutijo kmetje v ekstremnih legah.
Zato bodo potrebni' čim prej do-
Pozor: od 8. do 18. oktobra imate na občini možnost vpogleda v votitni seznam.
Prav tako sami izpotnite opisni tist votitnega upravičenca (Wahteraniagebiatt). tz-potniti ga je treba na občini ati pa pride popisovaiec na dom.
polnilni ukrepi regionalne gospodarske politike, da se zagotovi v interesu celotne družbe obstoj vsem, ki danes še kmetujejo.
Vsi ukrepi bodoče agrarne po-titike morajo stužiti odpravi raztik dohodka za isto opravtjeno deio v okviru kmetijstva!
Racionalizirano obdelovanje tal omogoča sicer najvišje dobičke, privede pa do monokultur s stopnjevanjem uporabe kemikalij. Tak industrijski način agrarnega gospodarjenja se ne ozira na pokrajino in naravno rodovitnost tal kot življenjsko osnovo poznejših generacij.
Dosedanji agrarani' pospeševalni program omogoča privilegiranje posameznih obratov. S tem so se razlike pri kmetijskih dohodkih zaradi različnih produkcijskih pogojev močno povečale. Zato so nujno potrebni zakonski ukrepi', ki iščejo kmete, pred oblastiželjnostjo vele-produ centov.
Cilj agarane politike ne sme biti samo zadostna količina prehrane za prebivalstvo. Prehrana se mora pridelati na kmetijah, katerim se s tem zasigura dolgoročni obstoj.
Hočemo cene, ki nam jamčijo zadostno plačo za naše delo, in sprejemljive delovne pogoje!
V svoje pridelke vloži kmet vse svoje znanje in delo. Njegovo dejavnost je možno ceniti in poplačati samo s primernim dohodkom za njegovo pridelovanje.
Zahtevamo pravično razdelitev subvencij in boljšo informacijo o koriščanju le-teh. Do sedaj je subvencioniranje privedlo prej k opuščanju kmetij in ne k osiguranju kmetovalcev. Upravičenost koriščenja subvencij sme biti odvisna samo od donosa kmetij in težavnih con ne pa od investicijske višine.
Če namreč država na eni strani porast cen za osnovno prehrano masivno zadržuje in jih drži v prid celotnemu prebivalstvu zelo nizko, mora kmetijstvu s posebnim dotokom denarja izenačiti vrzel, ki nastaja med dohodkom in močnim porastom cen za kmetijsko tehnologijo, gnojila in prevozne stroške.
Oblika direktnega dotoka mora biti razdeljena po različnih kriterijih:
1.	po velikosti obrata
2.	po za obrat potrebnih delovnih močeh
3.	po donosu kmetije
4.	po težavnih conah
5.	po zvrsti živine.
Na vsak način mora biti ta dotok tako visok, da pride kmetova-tec vktjučno vseh dajatev, vseh zavarovainin in iste zdravstvene oskrbe do povprečnega deiavske-ga dohodka.
Prvi trije kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov: ignac Domej, Ludvik Lesjak in Vatentin Kargi
Največja dravska eiektrama že obratuje
Dravske elektrarne in z njimi koroško gospodarstvo so minuli teden spet beležili lep uspeh. Ta uspeh je v tem, da je začela ob Aninem mostu obratovati nova hidroelektrarna in sicer največja na Dravi, z zmogljivostjo 90 megavatov. Elektrarna je popolnoma avtomatizirana, tako da ob normalnih razmerah sploh nima posadke. Vodena je od sosednje dravske hidroelektrarne Bistrica-Bilčovs. To je bila zadnja elektrarna na območju takoimenovane ..srednje Drave". Skupno danes rta Dravi obratuje 7 elektrarn — Rožek-šentjakob, Bistrica-Bilčovs, Borovlje-Žihpolje, elektrarna ob Aninem mostu, Kaj-zaze, Zvabek in Labot.
S proizvodnjo 416 milijonov kilovatnih ur, oskrbuje elektrarna ob Aninem mostu 100.000 ljudi z električno energijo, to pomeni, da bi z električno energijo lahko oskrbovala Celovec. Gradbeni stroški te naj mlaj še elektrarne v sklopu dravskih elektrarn so znašali 2,2 milijardi šilingov. Dve tretjini vseh stroškov je šlo na račun koroških
Veiikovška diskriminacija
ustvarja
apartheid na Koroškem
Na seminarju Stovenske prosvetne zveze, ki je bit minuto soboto in nedetjo v Podravtjah in o katerem posebej poročamo na drugem mestu, so med drugim razpravtjaii tudi o nedavnih dogodkih v Ve-tikovcu in v tej zvezi sprejeti nasiednjo izjavo:
Udeieženci seminarja odbornikov stovenskih prosvetnih društev, ki so včianjena v Siovensko prosvetno zvezo, z zaskrbtjenostjo ogorčenjem spremtjamo dogodke v vetikovški občini.
Miadi pripadniki stovenske narodne skupnosti na Koroškem v mestni dvorani, katera naj bi biia javna in za vsakogar dostopna, "0 smejo nastopiti s siovensko pesmijo in besedo na priredtivi, ki jo pd* reja Krščanska kuiturna zveza in za katero je prevzet pokrovitetjstvo sam vicekancter repubtike Avstrije. Zadržanje odgovornih je primer diskriminacije in ustvarja apartheid v dežeti, ki se rada prikazuje kot tako zeio demokratična in svetovtjanska.
Že miad čtovek mora trpeti očitno zapostavtjanje, kar se bo mo* raio odražati tudi pri njegovem nadatjnjem osebnem razvoju. Kako naj ob takem postopanju končno pride do medsebojnega razumevanja sosedov v dežeti, nam je spioh nejasno. Obračamo pa se tudi proti detje-nju koroških Stovencev na dobre in nezanestjive državtjane.
Zahtevamo, da vetikovški župan prekiiče svojo odiočitev in da v smistu čtena 7 avstrijske državne pogodbe, ki v prvem odstavku avstrijskim državijanom stovenske manjšine na Koroškem zagotavija isto pravice pod enakimi pogoji kakor vsem drugim avstrijskim državljanom, tako kot drugim narodom tudi sodežetanom stovenskega jezika da na razpoiago veiikovško mestno dvorano.
!zjava KKZ k dogodkom v Veiikovcu
KKZ je preiožiia prireditev miadinskih zborov, kt jo je nameravata za 15. november za Vetikovec, v mestno hišo v Borovtjah. V izjavi, k jo je sprejeta začetek tega tedna obsoja odtočitev župana, občine Vo-iikovec, ki je ponovno izbit njeno prošnjo, da bi tahko gostovati ruta* dinski zbori v posebni reviji v vetikovški mestni hiši.
„Revija, ki jo je treba videti v neposredni notranji zvezi z avstrijskim državnim praznikom ob 26. oktobru, bi biia zunanji izraz globoke pripravljenosti slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki se trudijo prav v smislu zgodovinskega izročila osvobojene Avstrije za boljše razumevanje in prijateljstvo med obema narodoma na Koroškem. Iz tega razloga je še toliko bolj boleče, da odgovorni v Velikovcu niso spoznali signale naprednega časa in prej ko slej vztrajajo na pozicijah, ki po objektivni sodbi ne ustrezajo demokratičnemu, širokogrudnemu mišljenju pretežnega dela avstrijskega prebivalstva. To nam tudi potrjuje zadržanje pred-
BtSTRtCA V ROŽU:
Premik pri deiav-skih zastopnikih v korist svobodnjakov
V tovarni akumulatorjev v Bistrici v Rožu (Baren-Batterie) je zaposlenih okoli 400 delavcev in nastav-Ijencev. Znano je, da je v tej tovarni delo precej težko in zahtevno. Prejšnji teden so bile v tem pomembnem podjetju južne Koroške volitve za obratne svete, kjer je prvič nastopita tudi svobodnjaška tista pod vodstvom Johanna Maier-ja. Na prvi mah so svobodnjaki dobili 127 glasov in tri mandate. Socialistična lista, ki je dosedaj imela vse mandate, je tokrat dobila le 147 glasov in štiri mandate.
podjetij, samo 5 odstotkov pa so pokrile inozemske firme, kar je seveda ugodno vplivalo na avstrijsko gospodarstvo.
V mogočni strojnici elektrarne sta vgrajena dva stroja (turbini z generatorjema), ki obratujeta — eden za Avstrijske zvezne železnice, drugi pa za KELAG.
Umetno jezero, ki je nastalo za pregrado oz. za elektrarno, je dolgo 14 km. Kot ostale dravske elektrarne služi tudi nova elektrarna raznim namenom. V prvi vrsti seveda proizvodnji električne energije, nadalje je z možnostjo reguliranja vodne gladine odpravljena nevarnost poplav, tako da so kmetijske površine varne pred tem zlom. V zvezi z gradnjo elektrarne so bile
vsem tistih politikov, ki so prevz^ častno pokroviteljstvo nad to rev') ^ preko tega pa izpričujejo isto nje nešteti publicistični zapiski, iz K, terih je bilo nedvoumno razbratt, je bila tokratna odločitev žup^? Paulaka, prav zaradi tega, ker bi t^ ko bila pozitivna rešitev tega vpf šanja pomemben korak v smislu z° ževanja obeh koroških narodov, č tovo napačna.
V nič manj odločni obliki pA
j'
treba tudi zavrniti vsakršen posj^j da bi nas koroške Slovence locd' dva tabora, v takoimenovane ,'*1 zveste" in s tem protiavstrijske mente in v „zveste" in s tem Avstr'! naklonjene Slovence .. ."
Nadalje bugotavlja KKZ, da tf pri bodočih odločitvah glede upC. be velikovške mestne hiše odklajjl takšne kvalifikacije, ker ne sluz'r konstruktivni rešitvi. Prav tako zahvaljujemo vsem, ki so poslal' odločitvi velikovškega župana so darnostne izjave, in ugotavlja, da 1 bila solidarnost presenetljivo moc
Nova telefonska centrala v Selah
Ta teden je začela delovati telefonska centrala v Selah-F^. Dvesto novih telefonskih prikljd ^ kov imajo sedaj v Selah več, '0 cer v Feri, Borovnici in Kotu. Ijajo pa številke, ki so v novih te tonskih imenikih navedene v ok pajih. Za centralo je investira pošta 1,85 milijona šilingov za ' gradnjo potrebne telefonske dir že pa nadaljnjih 4,97 milijona šil-
zgrajene nove oz. popravljene ^ stoječe ceste, bil na novo zgrai^ Anin most ter iz stare struge D ra napravljeno majhno jezerce, cilj ne samo številnih kopalcev več celo športnih potapljačev.
ki i'
rt#
Af'
Tudi glede varstva okolja se strijske dravske elektrarne zelo P zadevajo, da naravo in tehniko P monično združijo.
Prejšnji četrtek, ko so dali v ^ gon novo elektrarno, so ta akt vesno proslavili. Med številnim' ^ vorniki sta bila tudi zvezni hiih^ dr. Josef Staribacher in korošk'
želni glavar Leopold VVagner.
P".'
govorniki so poudarjati veliko membnost pridobivanja novih od getskih virov.
Letos spet Koroška glasbena jesen
Pred teti se je porodita zamiset o takoimenovani Koroški giasbeni jeseni, torej vrsti koncertnih prireditev, ki potekajo na obeh straneh Koroške — avstrijski in jugostovanski. Pobudo so dati kutturniki z Raven na Koroškem in še dobro se spominjamo uspeiih gostovanj vrhunskih gtasbenih ansambtov in sotistov, ziasti zagrebških sotistov. Prepeklo teto se naša stran v to ni vktjučita, zato pa bodo tetos tjubitetji gtasbene umetnosti imeti enkratno pritožnost prisostvovati nastopu sotistom svetovnega formata.
Prva prireditev Koroške glasbene jeseni je že bila v Črni, kjer je nastopil Komorni orkester iz Mar-hurga ob Lahni v Zvezni republiki Nemčiji. Prihodnji ponedeljek, 12. oktobra pa bosta solista Stanko Arnold s trobento in Andrej Jarc ob Klavirju pripravila dva koncerta. Pr-
vi bo v Titovem domu, drugi pa v likovnem salonu na Ravnah. V okviru nemških kulturnih dni v Jugoslaviji bo 15. oktobra v Titovem domu na Ravnah dvakrat nastopil jazz kvartet Michael Seli iz Zvezne republike Nemčije.
V okviru Koroške glasbene jeseni
Žužalce pri Bekštanju

Ane Trunk, po domače Oničeve nram& v Žužalčah pri Bekštanju, ni Več med nami. Minuti teden smo jo n3- pokopaiišču naše farne cerkve na ynci potožiti k zadnjemu počitku. ^ je bita skromna, a skrbna mati. vse težave, ki jih je v teku svojih 72 , L kotikor jih je doživeta, je prena-sda z močno živtjenjsko votjo.
. Ana Trunk izvira iz zavedne Buši-Jeve družine v Vodiči vasi. Ko se je Poročita z Maksom Trunkom, je tudi v svoji družini ostata zvesta svojemu prodnemu porektu. Z možem sta tu-9* otroke vzgajata v materinem jeziku. Pokojnica je na kmetiji bita mo-v močno oporo tako, da se je te-ta P°!eg kmetovanja tahko še udejstvovat na kulturnem področju v doma-oem prosvetnem društvu.
Prav zaradi njene zvestobe do materine besede, je z možem in družino jeta 1942 morata zapustiti svoj dom preživeti težka teta v izsetjeništvu; °*ta je v taboriščih Schwarzenberg,
Frauenaurach in v Eichstattu. Po dot-gem trpljenju in poniževanju se je po zlomu fašizma z družino vrnita na domačo grudo. Z možem in družino je spet morata prijeti za deto in obnoviti opustošeno kmetijo. To so bita težka teta, vendar se je trud poplačat, kajti Oničeva kmetija je kmatu spet bita vzorno urejena. Ko sta z možem posestvo prepustila sinu Loj-zu, je še vedno pomagala, kjer je bito potrebno. Toda trdo kmečko delo, posebno pa trpljenje v taborišču in nazadnje bolezen je Oničevi mami skrajšala živtjenjsko pot.
Oničevo mater bomo vsi, ki smo jo poznali, ohraniti v tepem spominu. Zaostati družini pa izrekamo naše gtoboko sočutje. Kot smo zvedeti pa se bo Zveza slovenskih izseljencev svoji sotrpinki poklonila tako, da bo namesto venca Slovenskemu šotskemu društvu v Cetovcu odstopita primeren denarni znesek.
Melviče pri Šmohorju
26. septembra smo se zbrali pred melviškim župniščem in čakali ha prihod našega škofa. Točno ob deveti uri je škof stopil iz žup-hišča. Sprva so ga pozdravili cerkveni pevci s pesmijo ..Nadpastir naš bod' pozdravljen". Nato so sledile deklamacije birmancev, nagovor hašega župnika Safrana ter direktorja ljudske šole na Brdu, Zimmermanna, nadalje člana cerkvenega sveta, Novaka in seveda tudi šmohor-skega župana in deželnega poslanca Rauscherja. Zal pa noben birmanec škofa ni pozdravil v slovenskem jeziku, čeprav so modri dovolj, da znajo oba deželna jezika. To se nam je res čudno zdelo. Po nagovorih je škofu v pozdrav zadonenla še ena pesem, potem pa so se navzoči zvrstili in ob molitvi šli v cerkev. Tam je božja daritev le bila ^ obeh deželnih jezikih. Posebno svečan okvir je daritvi dala ubrana Pesem naših pevcev.
V molitvi smo se spomnili tudi naših rajnih in človek se nehote Predstavljaš, koliko jih gre od birme do birme od nas. Večina je takih, so še močno upoštevali naše domače običaje in naš domači materin jezik. — Večna hvala jim!
Franc Wutti, Dole/Brdo
pa naj posebno opozorimo na zadnje prireditve, ki bodo 12. oziroma 13. novembra. Gre namreč za koncerte, odnosno glasbeni recital japonske altistke Reiko Katsumata in pianista Janka Šetinca. Slednja bosta nastopila na Ravnah na Koroškem, v Celovcu in v Črni. Prireditev v Celovcu organizira Slovenska prosvetna zveza in sicer 12. noembra 1981 ob 19.30 uri v modri dvorani doma glasbe v Celovcu. Ljubitelje zahtevne glasbene umetnosti že zdaj opozarjamo, da si pravočasno priskrbijo vstopnice, saj je modra dvorana prostorsko omejena na nekaj več kot sto sedežev. Nastop japonske solistke bo posebno zanimiv za vse, ki se ukvarjajo s solopetjem, pravtako pa za učence glasbenih šol, saj bodo s pianistom Šetincem imeli možnost sišati vrhunsko klavirsko glasbo. Nastop umetnikov pa ne bo le enkratni glasbeni dogodek za nas koroške Slovence, ampak tudi za vse ljubitelje svetovne glasbene zakladnice.
Kot že zapisano, prireditev v Celovcu organizira SPZ, ki daje podrobne informacije tudi za prireditve onstran meje - na Ravnah na Koroškem in v Črni.
Nova števitka „Die Briicke"
Pravkar je izšla nova šfe-viika koroške titerarne revije „Die Brucke", ki jo izdaja Koroška dežeina viada.
Literarni dei revije je za-poinjen s prispevki stoven-skih koroških besednih ustvarjatcev. Med ie-temi so zastopana skoraj vsa znana iiterarna imena kot so Miika Hartman, Janko Messner, Va-ientin Poianšek, Fiorjan Li-puš, Andrej Kokot, Gustav Januš, Marica Kuinik, Janko Ferk in Rudi Vouk; med iikov-niki pa sta zastopana Kar! Vouk in Jože Boschitz.
Uvodne misii je reviji, ki je posvečena 200-ietnici koroškega toierančnega patenta, napisai dr. Bruno Kreisky.
Obširneje bomo o novi šte-viiki „Die Brucke" poročati v prihodnji števiiki našega iista.
Mednarodni grafični bienaie zakijučen
Letošnji mednarodni grafični bienaie v Ljubijani je zakijučen. Vrata te edinstvene iikovne razstave v svetu so v Moderni gaieriji, kjer je potekata vse poietje, zaprii pretekio nedeijo.
Prirediteiji mednarodnega grafičnega bienaia so nad uspehom te razstave nadvse zadovotjni. Tako po udeiežbi najvidnejših predstavnikov grafične umetnosti s ceiega sveta kot po števiiu obiskovaicev. Siednji so ceio presegii vse dosedanje tovrstne prireditve v Ljubijani, saj so ietos našteti daieč preko 40.000 obiskovaicev. Posebno razveseljivo pa je, da je mnogo obiskovaicev prišio iz tujine. Med njimi je biio največ Avstrijcev, ttaiijanov, Čehov in Rusov. Ob tem je treba omeniti, da se je pri organizaciji ietošnjega mednarodnega grafičnega bienaia v Ljubijani posebno obnesia vkijučitev Turistične zveze Sio-venije in turističnih agencij doma in v tujini. K veiikemu zanimanju za to mednarodno umetniško prireditev v Ljubijani pa je brez dvoma dopri-nesia tudi odmevnost v tujem tisku in teievizijskih študijih, ki so mednarodnemu grafičnemu bienaiu v Ljubijani posvečati mnogo čian-kov oziroma teievizijskih oddaj, med njimi tudi avstrijska teievizija.
Umetno drsališče že obratuje
Hala 6 celovškega sejmišča, v kateri se je pred kratkim še odvijal lesni sejem, je v rekordnem času bila preurejena v umetno drsališče. Ob tej priložnosti so v dvorani še izboljšali akustiko, ko so v ostrešje vgraditi dve stekleni kupoli, ki razen tega dajeta dvorani še več uporabnih možnosti. Zdaj je umetno drsališče v hali 6 od prejšnje sobote naprej odprto tudi za javnost, zlasti za mladino, navdušeno za drsalni šport.
Vstopnina za letošnjo drsalno sezono znaša za odrasle šil. 28.-, za
mladino 10.— in za obiskovalce 8 šilingov. Umetno drsališče pa bo odprto (pod posebnimi pogoji in dogovori) tudi za kegljanje na ledu in umetno drsanje ter za organiziranje drsalnih tečajev za šolsko mladino.
Celovško umetno drsališče bo za javnost dostopno do 7. marca 1982, medtem ko bo v isti dvorani od 20. do 25. marca 1982 potekalo svetovno prvenstvo hokeja na ledu skupine B. Paralelno s tem prvenstvom pa bo na celovškem sejmišču potekala tudi sejemska prireditev GAST 82.
Dvojni jubiiej
pri Picejevih v Žamanjah
$7wo v naleTM HsfK že poročal:', je Franc P:'cej v Zgornji/: Žan:a-njaZ: preri ferin: omajal svojo 60-!etM:co. Plavje svojega jaMeja je tedaj zaradi preobremenjenosti preložil na čas po glavni turistični sezoni in tabo se je minaio soboto zvečer zbrala na njegovem doma sbapina gratalantov. Afedtem pa je življenjski jabiiej — namreč žO-letnico — slavila tadi njegova žena Terezija, tabo da je večer veljal obema slavljencema.
Pevci domačega Slovenskega prosvetnega drastva „Vinbo Poljanec" iz Sbocijana, bi so se jim pridražiii se pevski tovariši iz sosednjega SPD „Da-nica" v Šentvida, so po stari slovenski navadi zapeli slavljencema najprej pred biso, potem pa s pesmijo spremljali tadi ves večer, ki je potekal v prijetnem domačem razpoloženja. Čestitke so izrekli predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvitter, konzal Zifonz Naberžnik za generalni konzalat SFP/ v Celovca, Milena Croblacber za SPD „Vinko Poljanec", Franci Polcer za SPD „Danica" in /anez Watte-Tac kot osebni prijatelj in sodelavec. Nakazali so široko in požrtvovalno dejavnost Francija Piceja na narodnopolitičnem, komanalnem in kaltarno-prosvetnem področja; poadarili pa so tadi prispevek njegove žene Terezije, ki mora v moževi pogosti odsotnosti nositi dvojno breme domačega dela.
Slavljencema tadi tem potom še enkrat iskreno čestitamo in jima kličemo/ Na mnoga leta/
FRAN LEVSTtK:	3
Martin Krpan
se to prav do dobrega vse premisli, menda bo najbolje, ^3 vam ostane cesarična, meni pa vdovstvo, čeravno prav-^aprav dosti ne maram zanje; ali kar bog da, tega se člo-^k ne sme braniti."
Cesarica pa še zdaj ni bila pozabila košate lipe nad ^Bhinito mizo na vrhu; zato je tudi ni bilo zraven, poslušala ?a je za vrati, kakor imajo ženske navado, ki bi rade vse 'bedele. Ko sliši, da cesar ponuja Krpanu svojo hčer v ^3kon, pride tudi ona in pravi:
„Ne boš je imel, ne! Lipo si mi izpridil; hčere ti pa dam! Ljubeznivi moj mož, menda da ti je kri v glavi j*avrela - ne morem ti dobrega reči - da govoriš take ^asede, ki sam dobro veš, da so prazne ena in druga. Pa vas naj bo sram, vas, gospodje! Grdo je tako, da se ^°ra kmet za vas bojevati! še dandanes bi lipa lahko j^ala, pa tudi velikan več ne imel glave, ko bi vi kaj veljali. 3 saj vem: kar so se obabili možje, je vsaka baba neum-!l3. katera se omoži! Res je, Krpan, otel si cesarstvo in tudi ^dnaj si otel; zato boš pa dobil vina sod, ki drži petdeset ^3lih veder, potem sto in pet pogač, dvajset janjcev; in ^3 oseminštirideset krač ti bomo dali. Dobro me poslušaj! moraš pa vse domov na Kranjsko spraviti, ako hočeš. r°dati pa ne smeš cepera, ne tukaj ne na potu. Kadar boš ,3 Vrhu pri Sveti Trojici, potlej pa stori, kakor se ti zdi. ker zdaj nimamo tukaj nobenega Brdavsa več, menda bo napak, če osedlaš imenitno svojo kozico, ki praviš, je kobilica, pa greš lepo počasi proti Vrhu. Pozdravi mi ^kaj vse Vrhovščake, posebno pa mater županjo!"
Cesarica je to izgovorila pa je šla precej spet v svoje hrame. Vseh gospodov je bilo jako sram. Kaj bi jih pa tudi ne bilo? Prebito jih je obrenkala, prav kakor takim gre! Krpan se je pa držal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za Mokrcem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod srditega čela; obrvi so mu pa sršele ko dve metli. Da te treni, kako je bilo vsem okoli njega čudno pri srcu! Še cesar je plaho od strani gledal, cesar! Pa vendar, ker sta bila vedno velika prijatelja, zato počasi predrzne in reče mu:
..Krpane, le ti molči; midva bova že naredila, da bo prav!"
Krpan ga pa nič ne posluša, temveč zadene si na desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopi k durim in reče:
„Veste kaj? Bog vas varuj! Pa nikar kaj ne zamerite!"
Na te besede prime za kljuko, pa kakor da bi hotel iti.
Cesar poteče za njim: „Cakaj no! Daj si dopovedati! Bog nas varuj, saj menda nisi voda!"
Krpan odgovori: „Koga? Menite, da nisem še zadosti slišal, ka-li? Meni bi gotovo segla brada že noter do pasa ali pa še dalj, ko bi se ne očedil vsak teden dvakrat, pa bo kdo pometal z menoj? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje, vi ali jaz? Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z menoj? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati. Že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta vino sem pil: ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju. Ni gršega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom, Krpana p<a ni za vsakim voglom, še na vsakem cesarskem dvoru
ne, hvala bogu! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej vrti sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset matih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in pa oseminštirideset krač: tako blago res ni siromak, ali kaj pomaga? Prodati ne smem; z Dunaja na Vrh pa tudi ne kaže prenašati! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče in, ako jih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa ali lipec, hudolesovina ali dobroletovina, nad kamnito ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika ali pa še celo svojo hčer, ki ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste pripeljali z Vrha od Svete Trojice! Ako bo Krpan, mesa in kosti gotovo ne bo imel, ampak iz ovsene slame si ga boste morali natlačiti, pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar že velikani! Mislil sem iti brez besedice govorjenja. Ker ste me pa sami ustavili, ne bodite hudi, če sem vam katero grenko povedal; saj menda veste, kako je dejal rajnik Jernejko na Golem: ,A!i ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim.' Zdaj pa le zdravi ostanite!"
Cesar pravi na to: ..Martin, potrpi no! Vsaj ne bodi tako neučakaven. Ti ne pojdeš od naše hiše, verjemi, da ne! Saj sem jaz gospodar, veš!"
Krpan odgovori: „Vsak človek je tak, kakršnega je bog dal; vsak ima nekaj nad sabo: kdor ni grbast, morda je pa trobast! Moje obnašanje ni za vas, že vidim, da ne. Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj tudi kobilica, ki se ji pravi kozica, ni vajena zmerom ob suhi
M - Štev. 41 (2040)
9. oktober 1981
Niko!i nismo izučeni kuharji
Čeprgt' se ;e so/s^o /ero ^o??M; z^če/o, se venJar/e Me^^ren'^ KČenc/A že	s/^-
^e occwe /M ^o;cv//% o</^or Jo	V&s/A
;e vzro^ v rew, Jt: otro^ w;!*Meg^ ^ot/č^ zd MČeM?e, J^ ;e preo^reweM)e?! z :zveHio/s^;w Je/ow,	z Jowač/w/ opr^v///. Če vas
otro^ M/wa fe/? težav, pa verrJar trJ/, a*a s/ K e more zapow?2/r2, četaJz se ač/, poteTM s/ predenj? Has/etžnpA we^a; MavoJ// za aspes^o ace-njie.
Ugotov/n' morate, ^a*a) se vas otro^ na)/aže ač/. Afa/o ;e otro^, se z /a/z^oto acz/o ta^o/
Kakopomagamošotariu
po poa^a. Večina potre/n^e po šo/i najpre; aro a/: Jve počitka, :gran;a a/: pos/asan;a p/osč a/: ^/epeta s pr;';ate/p.
Ve/Z^o, ce/o z/o Zrz četrtine snovi, (a/z/to ače-nec osvoji že v so/i, če sevet/a zbrano pos/asa in sozieiaje. Pa venz/ar, v vsa/:ezn priznera je paznetno, z/a z/ozna snov se enkrat po/g/asno pre/zere. G/avne toč/ze naj si izpise po spoznina in nazaz/nje naj pos^aša pre/zrano snov raz/ožiti ^ozna z/ragezzta, /a/z^o vazzz. /čer /zo vez/e/, z/a /"o pre/zrano snov znora/ na ^onea zagovarjati, se /zo pri Zzranja /zo/j potraz/i/.
Zavez/ajte se, z/a se taz/i spoznin atrz/i, zato je tre/za met/ ačenjem napraviti ^rat^e (*/0-mi-natnej premore. To ni zga/za časa, ^er strnjeno večamo ačenje ta^o ne /zi prines/o aspe/zov. Po z/o/očenem časa nastopi ne^aMna mise/na /z/o^az/a, /ii otroka preprečaje, z/a /zi /a/z^o tisti trenate^ siri/ svoje znanje. /Vaj/zo/je z/a so oJ-mori mez/ posameznimi prez/meti, ^i ji/z ačenec atrjaje.
Nekatere izraze, /etnice, matematična pravt-/a se je tre/za naačiti na pamet. Do/zro /zo, z/a s^apaj z otrobom in po možnosti po pogovora z ačite/jem kritično razmis/imo, ^aj je tisto, ^ar mora otro^ znati natančno, ^aj pa /e okvirno. V nasi/z osnovni/z so/a/z se čez/a/je /zo/j ave/jav/ja materia/istično poz/ajanje snovi, ^i z/aje ačenja na pamet /e manjši pomen. Pri ačenja na pamet si mora otro/; pomagati z asociacijami. Vprašajmo otroka, /?i si ne more zapomniti tež^e /zesez/e, na /za; ga spominja /zesez/a, in nato povežimo to s pomenom te /zesez/e. Za manjše otrobe si /aiz^o izmis/imo ^rat^o zgoz//zico, v kateri /zo nastopa/a nova /zesez/a.
Petnice naj si otroci zapomnijo v povezavi z z/ragimi že znanimi. A/afematična in t/rttga pravi/a pa morajo vez/no najprej z/o/zro razumeti, se/e potem ima smise/ ačiti se ji/z na pamet.
Učenje tajega jezica je sprva pravo vese/je za večino šo/arjev. Sčasoma pa, Po /zi /J/o tre/za oPv/az/ati Pesez/ni zaP/az/ za po/ /eta nazaj, pa se izPaže, z/a je ta prez/met za nePa-tere prava mapa. Z?esez/ na večini so/ posePej ne sprasajejo in v tem je precejšnja potaPa za manj rez/ne ačence. NajPo/je Pi Pi/o torej, z/a sami sproti preverjamo znanje Pesez/. Priporočen je način z ačnimi Partami. Vzemimo štiri PartončPe v ve/iPosti MZg/eJ^Zcr. Po vsaPi pre-z/e/ani /ePciji v šo/i vpišemo nove Pesez/e na prvo Parto. Na eno stran v tajem jeziPa, na z/rago stran prevoz/. Otrop naj si pospaša zapomniti pomen. Vprašajemo ga /aPPo v z/oma-čem a/i tajem jeziPa. Pesez/e, Pi jiP oPv/az/a, naj otroP vpiše v z/rago Partico, z/rage pa še ponav/ja. Na isti način gre potem s tretjo in četrto Partico. Pri zaz/nji Po otrop nov Pesez/ni zaP/az/ z/oPro oPv/az/a/ in ga ne Po z/epa po-
VAMP! V GORČtČN! OMAK!
Običajno pripravljamo vampe na tržaški način. Okusni pa so tudi, če jih skuhamo v gorčični omaki in popečemo s sirom.
Za 4 osebe potrebujemo: 800 g očiščenih, že kuhanih vampov, 100 g čebule, 1 lovorjev list, 1 nageljnovo žbico, 200 g pora, 2,5 del juhe iz kocke, 30 g sesekljane čebule, 1 žlico masla, 2 žlici pikantne gorčice, pol skodelice smetane, pol skodelice nastrganega ementalca, pol žlice masla in pol žlice moke, maslo za pekač.
Kuhane vampe narežemo na 4 cm velike pravokotnike. Čebulo pretaknemo z nageljnovo žbico in lovorjevim listom. Zavremo juho, v kateri kuhamo vampe, čebulo in zelene, vrhnje dele pora 1 uro (v loncu na zvišan pritisk le 20 minut). Preostali por narežemo na 3 cm dolge kose, te pa po dolgem še na čisto tanke pramene. Moko in maslo pregnetemo z vilicami.
Na maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo narezani por in ga hitro zdušimo. Zalijemo s skodelico juhe, v kateri smo kuhali vampe. Kuhamo, da tekočina do polovice povre. Vmešamo gorčico in smetano. Prevremo, nato pa zgostimo omako z maslom in moko. Vampe odcedimo, damo jih v namaščen pekač in prelijemo z gorčično omako. Potresemo jih z nastrganim sirom in popečemo v pečici pri 200 stopinjah. Ponudimo jih skrompirjemvoblicah.
KROMPtRJEV NARASTEK S SiROM
Za slovesnejšo priložnost ponudimo k mesu krompir, ki ga s francoskim nazivom imenujemo „gratin dauphinois". Po domače je to krompirjev narastek s sirom — če ga pripravimo zvečer in ponudimo solato, zadostuje tudi za samostojno jed.
Za 4 osebe potrebujemo. 1 kg krompirja, 4 žlice masla, sol, poper, kumino ali nastrgan muškatni orešek, 200 g nastrganega sira, 1/8 litra sladke smetane, 1/8 litra mleka, 1 jajce.
Krompir olupimo in narežemo na zelo tanke rezine. Lahko ga narežemo tudi na strgalu. Rezine operemo pod tekočo vodo, osušimo jih s papirnatim prtičem ali s kuhinjsko krpo (tako odstranimo krompirjev škrob z rezin). Plitek pekač namastimo z maslom. Dno obložimo s polovico krompirjevih rezin. Solimo, popramo in začinimo ali s kumino ali z muškatnim oreškom. Potresemo s polovico nastrganega sira. Na vrh naložimo drugo polovico krompirjevih rezin, spet za-
za/J/. Nas/e JnjZč, za novo /e^cZjo Marf</Z?no wo-cc ^arbcc.
Pr/ MC7M tc?w pa THoraTMo w paz/tZ, Ja vztrajajo pr/ jprof72cw	Ja waw wZtZ
MfMaJfM o/J$& prZ;afc/;cv nZ;Z trenutna Mcraz-po/ožfMost ne sprcTMenZjo načrtovanega Joma-čega ačenja, /J $e Z?o &a$ne;e bogato o/*resto-ca/o.
činimo in potresemo s sirom. Razžvrkljamo smetano, mleko in jajce. Prelijemo čez krompir. Potresemo s kosmi masla. Pečemo pri 200 stopinjah 35 minut.
JETRCA V K!SL! OMAK!
Namesto običajnih, praženih jetrc, pripravimo drobovino v kisli omaki. Jetrca prelijemo z omako, ki smo jo skuhali posebej, začinili pa s kisom in vinom. Zraven ponudimo testenine in zeleno solato.
Za 4 osebe potrebujemo: 100 g čebule, 200 g paradižnikov (svežih ali vloženih, iz pločevinke), 1 žlico masla ali margarine, 1 zvrhano žlico moke, 1/8 litra vode, 1 kozarec rdečega vina, 1 lovorjev list, 1 nageljnovo žbico, 1/2 žličke majarona, 1 žličko vinskega kisa, poper, sol, 600 g mladih govejih ali telečjih jeter, 2 žlici masla ali margarine.
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Paradižnike olupimo in narežemo na koščke. V ponvi segrejemo maščobo, na kateri prepražimo čebulo, da zlato zarumeni. Dodamo paradižnike, premešamo in na hitro prepražimo. Potem potresemo čebulo in paradižnike z moko. Mešamo, da moka zarumeni. Zalijemo z mrzlo vodo in vinom, dodamo začimbe in kuhamo na majhnem plamenu, da se zelenjava zmehča.
Medtem narežemo jetrca na kocke. Na vročem maslu ali margarini popečemo jetrca, da lepo porjavijo (najlepše jih bomo spekli v dveh obrokih). Popramo jih in so-
limo, stresemo v skledo in prelijemo z omako, ki smo jo pikantno začinili in precedili skozi cedilo. Takoj ponudimo.
POPEČEN! PURANJ! ZREZK!
Za posebno priložnost ali za nedeljsko kosilo spečemo zrezke iz belega puranovega mesa. Obložimo jih z gnjatjo in sirom, prelijemo z omako in popečemo v pečici.
Za 2 osebi potrebujemo: 2 zrezka iz puranovega prsnega kosa (po 150 g), sol, poper, 30 g masla, pol žlice posušenega žajblja, 2 tanki rezini gnjati in 2 tanki rezini ementalca. 4 cl portskega vina ali maršale ali prošeka.
Puranje zrezke potolčemo, osolimo in na hitro popečemo z obeh strani na maslu. Pečena zrezka damo v nepregorno posodo, potresemo z žajbljem, pokrijemo z gnjatjo i" nato s sirom. Sok od pečenja zalijemo z vinom, prevremo in prelijemo čez puranove zrezke v nepregorni posodi. Pečemo 20 minut v pečici pri 225 stopinjah.
SVtNJSK! PARKLJ! NA ŽARU
Za 4 osebe potrebujemo: 4 svinjske parklje, sol, poper, vejico rožmarina, čebulo, zeleno, olje.
Svinjske parklje temeljito očistimo, ščetine požgemo, kožo pa ostrgamo. Pol ure kuhamo parklje v vreli, osoljeni vodi, v katero smo dali tudi čebulo in zeleno. Kuhane parklje prerežemo na polovico, namažemo jih z oljem, natremo z rožmarinom in popečemo na žaru ali v pečici pod grilom-Ponudimo jih s pečenim krompirjem.
Vreme in bolezen
Ko se ozračje ohladi, ko se temperatura zraka občutno zniža, to vpliva tudi na človeka, saj se mu začno zaradi mraza krčiti žile na površini telesa, da se tako zmanjša izguba toplote. Ponavadi pravimo, da od mraza drhtimo, ali da nam šklepetajo zobje — to v resnici ni nič drugega kot proizvajanje toplote z mišičnim delom organizma. K° se mišice krčijo, proizvajajo dodatno toploto.
Poglavitno je, da se v hladnih dneh dobro oblečete in obujete, drugače se vam utegne zgoditi, da boste trpeli zaradi napetih in skrčenih mišic, zaradi trganja v mišicah in vezeh, zaradi raznih nevšečnosti v spodnjem delu trebuha pa tudi zaradi prehladov ali revmatizma.
Pri tem ne mislimo, da je treba obleči samo toplejše perilo in volnena oblačila, potrebna je tudi dobra obutev, saj je za prehlad dostikrat dovolj že to, da imate mrzle in vlažne noge. Noge so pač daleč od crca, od srčne črpalke torej, zato so tudi slabše prekrvljene kot drugi telesni deli. Zato se v mrazu nikar ne obuvajte v lahko, ali tesno obutev, da ne bo prekrvljenost še slabša. Tudi ozke, preveč oprijete hlače lahko ovirajo prekrvitev, pri moških pa preozke nogavice, ki jih močno stiska elastika. Tud' ozki, visoki, tesno oprijeti škornji niso za mrzle dni, ker ovirajo krvni obtok v nogah-
Enako velja tudi za roke. Ne nosite preveč oprijetih rokavic, saj vas sploh ne bodo ogrele, ampak boste z njimi dosegli nasprotni učinek, še bolj vas bo zeblo v roke, ker bo prekrvljenost slaba.
Zelo pomembno za zdravje in dobro počutje je tudi to, da si v hladnem in vlažnem vremenu zavarujete glavo. Če pride prepogosto do ohlajevanja čela, senc, zatilja ir* drugih delov glave, si lahko sčasoma nakopljete precej trdovratne bolezni, od katerih je najpogostnejše gnojno vnetje sinusov. Posledica kroničnega vnetja sinusov pa je lahko trdovraten revmatizem, ali tudi oslabitev sluha. Zato v tem letnem času ne bodite preveč korajžni in ne hodite razoglavi. Če čutite, da vas mrazi po vratu in glavi, nosite kapo, ruto ali kučmo. Prve bolezenske nevšečnosti morda res lahko preprečite z zelo toplo kopeljo, ki bo poživila krvni obtok, ali z obsevanjem, vendar pa je pokrita glava najboljša preventiva.
*****
krmi. Doma se je pasla po gozdu, na potu pa ob cestah!"
Na to pristopi minister Gregor, ki je imel ključe od cesarske kaše, ker taki imajo za vsako reč posebej služabnika. Minister se oglasi: „ Cesarost, veste kaj? Vaš norec Stehan je umrl: včeraj smo imeti osmi dan za njim, bog mu daj nebeško luč! Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite? Morda bi le-ta prevzel njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je, debel je, smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga nima takega!"
Krpan odgovori: ..Magister Gregor, veste kaj? Enkrat sem bi! vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na misel! Kmalu bi bil pozabil, kar imam že dolgo na jeziku. Cesarost, nekdaj ste me bili srečali s kobilico v snegu, kajne?"
Cesar: „Bi!o je tako, bilo!"
Krpan: „Kaj pa sem nesel na tovoru?"
Cesar: „Bruse pa kresilno gobo."
Krpan: „To je bilo tačas, ko ste se vi peljali v Jeruzalem."
Česar: „Bosa je ta! V Trst sem še); za Jeruzalem toliko vem, kolikor za svojo zadnjo uro."
Krpan: „Jaz pa za bruse in kresilno gobo ravno toliko. Takrat, veste, vam nisem resnice povedal, kar mi je še zdaj žal. Angleško sol sem prenašal. Saj se nisem bal pravzaprav ne vas ne vašega kočijaža. Pa taka je le: kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari."
Na to pravi minister Gregor: „Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; državi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!"
Krpan odgovori: „Kdo me bo? Morda vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, ki je vas ini vašega magistrova-nja z vami komaj za polno pest? Z eno samo roko vas po-
rinem čez svetega Stefana streho, ki stoji sredi mesta! Nikar praznih besed ne razdirajte!"
Cesar pravi: „Le ti meni povedi, če bi morda še kaj rad. Midva ne bova v sovraštvu ostala ne, če bog da, da ne. Minister Gregor, ti ga pa le pusti! Že jaz vem, kako je!"
Krpan odgovori: „Poslušajte me tedaj! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno. Kaj se zna? Morda bodo postavači še celo skladali pripovedovalke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo ne vas ne mene, kosti ne prsti, če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil. Ampak vendar je vsak delavec vreden svojega plačila, to sem v cerkvi slišal. Če je vaša draga volja, dajte mi tedaj pismo, ki bo veljavno pred vsako du-hovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu. Če mi to daste, naj bom ves malopridnež, kolikor me je pod klobukom, ako vam bom kdaj kaj opotikal, dokler bom tovoril!"
Cesar je bil precej pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pritegnil. Ali cesar ga ni poslušal, ampak šele dejal je: „Gregor, vzemi pero pa zapiši, kakor je Martin rekel!"
Minister Gregor se je kislo držal, branil se pa le ni, kar so mu veleli; zakaj cesarja se vendar vsak boji. Kadar je bilo pismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: ..Martin, ali prodaš meni pogače in vino pa kar je še drugih reči? Najlaže bo tako, lej! S cesarico bom že jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov ti dam, ti boš pa blago pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do Svete Trojice?"
Krpan odgovori: ..Poldrugo mošnjo pa še kakšno krono povrhu, vem, da je lepo vredno, ko bi prodajal brat bratu. Pa naj bo, no, pri vas ne bom na tisto gledal. Samo da jaz ne bom imel pri cesarici zavoljo tega nikakršnih
ohodkov; ne lazim rad okoli gosposke! Pa saj imam priče-da ste vi prevzeli vse sitnosti, ki bodo prišle prvič ali drugič iz tega, dobro me poslušajte!"
Cesar mu de: „Nič se ne boj; to bom že poravna! sa^ brez tebe. Na mošnjo; tu je pa še pismo. Saj nocoj ta^ še ne pojdeš iz grada, če le mislim iti; priklonil se je z dan ter noč se bliža."	.
Ali Krpan odgovori: „Lepa hvala vam bodi najpopr^* za pisemce, da ga bom v zobe vrgel vsakemu, kdor me ustavljal na cesti; pa tudi zavoljo mošnjička se ne bob* krčil. Kaj se ve, kaj zadene človeka v neznanju? Mord mi utegne še na hvalo priti. Vselej pravijo: bolje drzu kakor lovi ga! Pri vas pa ne bom ostajal čez noč, ako s vam ne zamerim s tem. Že hudo me ima, da bi spet enkrd bil na Vrhu pri Sveti Trojici. Samo še nekaj bi vas ra" prosil, ko bi mi dali človeka, da bi me spremil do cest^' Mesto je veliko, hiš je, kolikor jih nisem še videl, kar sd prenašam, akoravno sem že v Reki bil, tudi v Kopru, ^ Vrhniki in v Ljubljani; ali toliko ulic ni nikjer. S kočijaža sva se hitro vozila in toliko vem, kod sem prišel, kak bi bil imel oči zavezane; pa sem vendar gledal na in tudi na desno; ali to ni dano vsakemu človeku, da vselej vedel, kje je."	..
Cesar mu je obljubil svojega služabnika, potlej mu ^ roko podal, pa tudi Gregorju velel, naj mu jo poda. Minis se ni branil, a vendar je bil zavoljo pisma ves zelen od jeZ_
Krpan zadene kij in mesarico, in to so bile njeg°^ zadnje besede pred cesarjem: „Ko bi se spet oglasil k Brdavs ali kdo drug, saj veste, kje se pravi na Vrhu P Sveti Trojici. Pozdravil bom pa že Vrhovščake in ma županjo. Zdravi ostanite!"
..Srečno hodi!" pravi cesar, minister Gregor pa nič.
(Konec)
„Kosovo in Koroška"
V eni od zadnjih števiik našega iista je profesor Miian Kupper objavi! svoje misii, primerjave in ugotovitve, ki jih je nabra! ob ietošnji ekskurziji maturantov siovertske gimnazije po Jugosiaviji. Njegova izvajanja so izzvaia živčen odgovor giasita koroške SPO „Karntner Ta-geszeitung", kjer je bit v rubriki ..Panorama" pod nasiovom „Kosovo ^nd Karnten" objavijen nekvaiificiran napad na pisca. Na te neosno-^ane in žaijive izpade je Miian Kupper odgovori) s „pismom bratcev", Pa ga KTZ dostej ni objavita. Na njegovo prošnjo zato vsebino tega "Pisma bratcev" objavtjamo v našem tistu, in sicer v nemškem izvirniku, da ne bi morda kakšen siab ati četo namerno nepopotn prevod bii povod za nove izpade.
Etn sehr „sinniges" Pamphlet aus der Feder eines Ihrer Mitarbeiter, nach Stil und Methode eines „Ru-der Heimat" vvurdig, zwingt nitch zu diesem Leserbrief. Als jahr-^shntelangem Leser und Bezieher Karntner Tageszeitung und 'hrer Vorgangerinnen werden Sie jnir eine Stellungnahme zu dem in 'hrer Dienstagausgabe vom 29. 9. 1981 unter der Rubrik ..Panorama" ^schienenen Artikel ..Kosovo und Karntert" zugestehen, da ich derart ^nqualifizierte Schlage unter die ^artellinie nicht unbeantvvortet hin-nehmen kann.
Von deutsch-nationaler Seite sind ^'r Slovvenen einiges in dieser n'chtung gevvohnt, wenn wir in Eankto Staatsvertrag und Volks-9ruppengesetz Gedanken auBern, mit der offiziellen Auffassung ^'cht konform gehen. Schockierend aber ist es, wenn auch einzelne laderfuhrende Sozialisten auf die-aes Niveau abgleiten. Die Veroffent-"Chung dieses Leserbriefes be-^achte ich als Prufstein, ob Gedan-Kenfreiheit und Demokratiever-a^andnis fur Sie nicht nur Leerfor-aialn sind.
Opozarjamo vse ijubiteije sio-venske knjige, da si tahko
BREZPLAČNO tZPOSOtATE KNJfGE
v Siovenski itudijski knjiinici. SSK ima :voje prodore v dijat-kem domu Siovenskega šotske-9" druitva, Tarvi:er Strahe 16, 'et. 8Z9 68.
Knjižnica posiuje v ponedetjek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 14. ure.
S$K dobiva nekako od t. 1974/ ?S vez obvezni izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko siovenico. Knjige so teto raziične vzebine in zo namenjene vzem ztaroztnim ztopnjam ter pokiicnim zkupinam. Prav Botovo bodo tudi Vaz nekatere *onimate.
VESEUMO SE VAŠEGA OBiSKAi Stovenzka ttudijzka knjižnica Tarvizer Straf[e 16 9010 Cetovec
KRATEK [ZBOR KNJtŽNtH ROVOSH SLOVENSKE STUDUSKE KNfiZNiCE
H KNITTEL J.: EL HAKiM, roman opisuje življenje v Egiptu ter človeško dramo zdravnika Ibrahima in njegove žene,
407 str.
H CHRISTIE A.: ZAVESA, Poiro-tov poslednji primer, detektivski roman, 237 str., ilustr.
H RAVNIKAR S.: KO SE JE DAN ViDEL SKOZ) NOČ, opis dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, 186 str.
H NARAVNO UREJANJE ROJSTEV, priročnik, 19 str., ilustr.
H JEDILA ZA DRUŽABNE PRi-LOZNOST), priročnik,
630 str., ilustr.
H LUKIČ F.: RAK iN SMRT, priročnik, 206 str., ilustr.
ZA MLAJŠE BRALCE:
H KOVAČ P.: URŠKE SO BREZ NAPAKE; ANDREJEV Ni Ni-KOLi PREVEČ, zgodbe opisujejo sodobno mestno najstništvo, 147 str., ilustr.
H DONNELLY E.: ZBOGOM, DEDEK, zgodba o dobrem dedku, ki je 10-letnemu fantu pripovedoval zgodbe in ga tudi soočil s problemom smrti,
117 str., ilustr.

RADIO — TELEVIZIJA


Uredništvo
Der anonyme Verfasser des oben zitierten Artikel s dokumentiert da-rin, daB er meinen Beitrag im „Slo-venski vestnik" entweder nur ober-flachlich las oder, als der slowe-nischen Sprache Unkundiger, sich eines sehr maBigen Dolmetschs be-diente. Es ware ihm sonst kaum entgangen, daB ich bezuglich Kosovo und Karnten nicht meine eige-ne, sondern die Darstellung von Dr. Klemenčič,	U n iive rs i tats p rof esso r
und ehemaliger Direktor des Geo-graphischen Instituts Ljubljana, eines anerkannten jugoslavvischen Experten in Minderheitenfragen, vviedergab. Diesem indirekt Uninfor-miertsein vorzuvverfen ist absurd. Solite dies jedoch Methode haben, so eine sehr erbarmliche.
Uninformiertheit „in so heiklen Fragen", wie sie mir der Artikel-schreiber prapotentervveise zu un-terschieben versucht, legt er be-stenfalls selbst an den Tag. Er verschvveigt geflissentlich auch den von Dr. Klemenčič klar herausge-arbeiteten Unterschied zvvischen den angeklagten Miderheitenange-horigen hier und dort: die siovve-nischen „Schmierer" setzten ihre Aktionen zum Zvvecke der Vervvirk-tichung der osterreichischen Ver-fassung, vvahrend die hart bestraf-ten Atbaner sich mit Aufruhrertum und Waffengewalt gegen die jugo-siawische Verfassung vergingen. Nebenbei, von e-inem im „Panora-ma" zitierten:	..Kupper meint"
Schmierer in Osterreich „wurden nicht viel anders bestraft" als Auf-ruhrer in Jugoslavvien ist in dem von mir verfaBten Artikel nie die Rede. Bei diesen Tatbestanden bleibt die Frage offen, wer nun mit seinem Beitrag die Leser zu mani-pulieren versuchte?
Objektivervveise muB ich der KTZ sachlich-zuruckhaltende Berichter-stattung in der Kosovo-Frage zugestehen. Warum fuhlte sich die KTZ betroffen? Die entsprechende Formulierung im ..Vestnik" lautet in der Obersetzung: ..AnlaB fur Karntner Zeitungen ..." Eine klare-re Differenzierung durch das Wort-chen fur „gewisse" Karntner Zeitungen ... vvare vorteilhafter gewe-sen. Es war ein ungevvolltes Ver-sehen.
Den Bericht des Europarates zur Minderheitenpolitik in Osterreich bei den gegebenen Sachverhalten als Positivum zu werten, hieBe Fritz mit Fritz zu bestatigen. Als ob wir nicht vvuBten, wer dort Sitz und Stimme hat und vvoher die Ouellen fur derartige Berichte flieBen!
SchlieBlich finde ich, daB Presse-leute, die so takt- und phantasie-los sind, daB sie -.angefuhrte Fak-ten ignorierend und ohne sich zur Veroffentlichung zu bekennen -einfach diffamieren, wo sie gegen-argumentieren muBten, zumindest ebenso bedauernsvverte Menschen sind wie Leute, die sich durch einen Beitrag im „Siovenski vest-nik"(!) zvvangsprofilieren vvollten.
Mit vorzuglicher Hochachtung
Ihr kindlich-naiver, frecher, uninformierter Profilierungs-neurotiker
Milan Kupper
P. S. Ich muB hoflich darauf be-stehen, meinen Leserbrief nur im Falle einer ungekurzten Wiederga-be zu veroffentlichen.
A V S T R ) J A 1
PETEK, ?. 10.: 9.00 Poročila jEB-SSUH — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Gotika v Avstriji — 10.30 Kratek dopust —
12.15	Sprehod skozi Provence-o — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke —
17.30	Tom Sawyera in Huckteberry Finna pu-stotovščine — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.15 Modna revija — 21.20 Tuja peresa — 22.10 Rektama in šport — 22.20 Mi nismo samo s tega sveta — 23.25 Poročita.
SOBOTA, 10. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Čarobni svet morskih živati
—	11.25 Mi nismo samo s tega sveta —
12.30	tgraj z nami — 13.00 Redakcija —
14.15	Domovinski fitm — 16.00 Poročita iz partamenta — 17.00 Risanje — stikanje — obtikovanje — 17.30 Tehnika za otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Eden bo zmagat — 22.05 Šport — 22.25 Jazz v soboto — 23.10 Poročita.
NEDELJA, 11. 10.: 11.00 Uvod v današnji ORF koncert — 11.15 Stereo koncert — 12.40
tov — 16.50 Nits Hotgersson — 17.15 Po ste-deh Odiseja — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Gian Carto Menotti — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Sedem smrtnih grehov in mrtvaški ptes —
23.30	Poročita.
PONEDELJEK, 12. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 Proizvodnja* toka — 10.15 Dotga pot do strpnosti — 10.30 Zgodito se je v Atenah — 12.00 tz partamenta — 13.00 Poročita — 17.00 Za predšotske otroke —
17.30	Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Konjske zgodbe — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.05 Lisice — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročita.
TOREK, 15. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	Tehnična umetna snov — 10.30 Domovinski fitm — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Poročita — 17.25 Oddaja z miško — 17.55
S!oven$ko prosvetno društvo „Radiše" na Radišah vabi na
„SPOZNAVAJMO DOMAČ! KRAJ !N NJEGOVE ZNAMENiTOSTt" — POHOD PO RADiŠAH
v nedeijo 11. oktobra 1981. Odhod po 1. maši z Radiš.
Prisrčno vabijeni!
— 23.30 John Hubtey: Moonbird, Urbanissi-mo — 23.45 Poročita.
NEDELJA, 11. 10.: 10.00 200 tet toteranč-nega patenta — 16.15 Z dunajske Krieau —
17.00	Orti na škotskem — 17.45 Queen spe-cia! — 18.30 Okay — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted —
20.15	Fanny — 22.25 žport — 22.40 Chicago 1930 — 23.25 Windy day — 23.35 Poročita.
PONEDELJEK, 12. 10.: 18.00 Perspektive —
18.00	Kmet kot mitijonar — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Dattas — 21.05 Vsi imamo enega boga — 21.50 Poročita — 22.20 Ceste proti jugu — 23.55 Poročita.
TOREK, 15. 10.: 17.55 Pridetovanje šoti —
18.00	Orientacija — 18.30 Kmet kot mitijonar — 19.30 čas v stiki — 20.15 Povesetiti se je treba — 21.03 Reftekcije — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 14. 10.: 16.45 tz partamenta —
18.00	Dežeta in tjudje — 18.30 Kmet kot mitijonar — 19.00 šport — 21.00 če se pozne megte obračajo . . . Liti Marteen — 21.50 Poročita — 22.20 Picasso — 23.20 Poročita.
ČETRTEK, IS. 10.: 16.30 tz partamenta — 17.45 šotska oddaja — 18.00 Po Avstriji —
18.30	Bonanza — 19.30 čas v stiki — 20.15 Trič trač — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
H)		JUGOSLAV!J A
K		PETEK, F. 10.: 8.50 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Če-
betko Htaček, japonska risana serija — 17.40 Jazz na ekranu: Por! in Etta Cameron — 18.10 Obzornik — 18.20 Jezik v javni rabi: Uporaba tastnih imen v pisnem jeziku — 18.30 Sodobna medicina: O invatidsko-pokojninskem zavarovanju — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Prebujajoča se dežeta, zadnji det nadatjevanke — 21.45 V znamenju — 22.00 Nočni kino: Zahodni tndijci.
SOBOTA. 10. 10.: 8.00 Poročita — 8.05 Ciciban, dober dan: Trgatev — 8.20 Beti det-fin, francoska risana serija — 8.35 Divja
Otrokom za tahko noč — 18.00 Made in Austria — 18.30 Mt — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Prizma — 21.00 Primer Rombach — 21.50 Dan gotobov —
23.15	Poročita.
SREDA, 14. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 To so Benetke — 10.35 Prijatetja — 12.15 Prizma — 13.00 Poročita — 17.00 Stari čarovnik — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Smeh po receptu — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki —
20.15	Denar teži na cesti — 21.45 Poročita.
ČETRTEK, 15. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 Obraz stotetij — 10.30 Denar teži na cesti — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 VVattoni — 13.00 Poročita — 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Družinski svet — 21.15 Fitm iz avstrijske zgodovine — 22.00 šport
—	23.30 Poročita.
AVSTRtJA 2
PETEK, !. 10.: 17 30 Izobraz-ttH)H)^H ba v podjetju — 18.00 Galebja — 18.30 Brez nagobčnika — 1?.30 čas v sliki — 20.15 „Ko je bila Nemčija na ekvatorju" — 21.00 Fascinirano raziskovanje — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika v petek — deset pred deseto — 22.20 Povratek Drakule — 23.50 lohn Hub!ey: second chance — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 10. 10.: 17.00 Draga družina —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Nogomet —
19.00	Traiier — 19.30 čas v sliki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika — 20.15 Primer Maurizius — 21.40 Nenavadne zgodbe Roalda Dahla — 22.10 Zorovo maščevanje
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slo venskih organizacij na Koroškem; glavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Ce!ovec/Kla genturt. St. RuprechterstraBe 19/IV (Sindok) telefon 84 9 24, teleks 42084; uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, te leton 32 5 50 - Tiska Založniška in tiskarsko družbo z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
Krajevno združenje ZSM in SPD „Zarja" v Žetezni Kapti vabita vse prijateije in čiane na
PLESNiTEČAJ
Pričetek v soboto 17. oktobra 1981, ob 20. uri.
Kraj: gimnastična dvorana giavne šote v Žetezni Kapti Vodja tečaja: Krištof Gregej
Program: standardni, iatin-sko-ameriški in disco piesi Piesni tečaj bo poteka) v tedenskih presiedkih 15-krat po 2 uri.
Prijave sprejema tov. Heiga Dobaje v Posojiinici Žeiezna Kapia.
teta, mtadinska nadatjevanka — 9.05 Pisani svet: Potjane — Beta krajina — 9.30 Dokumentarna oddaja — 10.00 Zgodovina šaha, 1. det izobraževatne oddaje — 10.20 Botnišnica na koncu mesta, zadnji det češke nadatjevanke — 11.20 Poročita — 14.25 Nogomet Sarajevo : Stoboda, prenos
—	16.15 Potovanje Chartesa Darvvina, an-gteška serija — 17.15 Košarka Bosna : Zadar, prenos — 18.50 Naš kraj — 19.05 Ztata ptica — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Sobotna TV križanka — 21.35 Oviram naproti, ameriški fitm — 23.35 Poročita — 23.40 TV kažipot.
NEDELJA, tt. 10.: 9.25 Poročita — 9.30 2iv žav, otroška matineja — 10.20 Ljubezen po kmečko — 11.10 Kažipot — 11.30 Narodna gtasba — 12.00 Kratki fitm — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Poročita — 14.25 Radost Evrope — 15.45 Poročita — 15.50 Pevec jazza, ameriški fitm — 17.15 športna poročita — 18.45 Munchen, reportaža — 19.10 Risanka
—	19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Baza na Donavi — 21.15 Krasna si,
. . . Soča, reportaža — 21.45 V znamenju —
22.05	Nogomet — 22.35 Športni pregted. PONEDELJEK, 12. 10.: 8.45 TV v šoti — 10.00
Materinščina — 15.30 Jesenski ptodovi — 17.10 Poročita — 17.15 Gtasba za cicibane
—	17.35 Nobetovci: Martin Luther King —
18.05	Jedrska revotucija — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drama.
TOREK, H. 10.: 9.05 TV v šoti — 15.40 Na pragu fašističnega napada — 17.10 Poročita
—	17.15 Beti detfin — 17.30 Ko utihne šotski zvonec — 18.00 Praznični dnevi stovenske fotktore — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Skupno — 21.05 Vottaire — ta vražji čtovek
—	22.05 V znamenju — 22.20 Za tahko noč.
SREDA, 14. 10.: 9.00 Učenci v samoupravni družbi — 10.00 TV v šoti — 10.55 Oktober v Kratjevu — 14.25 Nogomet Grčija : Danska — 17.15 Poročita — 17.20 Cirkus — 17.45 Romantika proti ktasicizmu — 18.15 Okrogti svet — 18.25 Obzornik — 18.40 Jesenska serenada — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Draga moja tza, stovenski fitm — 21.40 Miniature — 21.50 V znamenju.
ČETRTEK, 15. 10.: 8.55 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Divja teta — 18.00 Nova obzorja — 18.30 Obzornik — 18.40 športna reportaža — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.35 625 — 22.15 V znamenju.
ORF - KOROŠKi RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 9. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Domači zbori — Spominjamo se.
SOBOTA, 10. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 11. 10.: 7.05 Duhovna mise! — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 12. 10.: 14.10 Obzornik — Pre-
TOREK, 15. 10.: 9.30 Land an der Drau, dežeta ob Dravi — 14.10 Obzornik — Otroci, postušajte! — Tipke bete, tipke črne.
SREDA, 14. 10.: 14.10 Obzornik — Veseti vat.
ČETRTEK, 15. 10.: 14.10 Obzornik — Gias-beni mojstri.
Prešernovo kočo povečati
Prešernova koča na Matem Stolu je letos spet gradbišče. Planinsko društvo Javornik-Koroška Beta, ki oskrbuje Prešernovo kočo, se je tetos zaradi velikega obiska domačih in tujih planincev odtočilo, da poveča Prešernovo kočo. S prostovoljnim delom in s pomočjo helikopterja je gradnja hitro napredovala, tako da je prizidek v surovem stanju že dograjen. S prizidkom bodo pridobili jedilnico, dve sobi s skupnimi ležišči, povečali pa bodo tudi kuhinjo.
Prešernova koča je na območju mejnega prehoda na Stolu, kjer imamo avstrijski planinci možnost obiska te priljubljene koče v Sloveniji. Obratno pa imajo jugoslovanski planinci dovoljenje, da obiščejo Celovško ko-čo/Klagenfurterhute na Mačenski planini v Avstriji. Zaradi tega statusa sta obe planinski postojanki cilj številnih planincev in turistov. Ker pa je Prešernova koča bila premajhna, so lastniki bili prisiljeni, da jo povečajo, tako da bo sedaj po prostornini še enkrat tako velika kot poprej.
Zgodovina Prešernove koče je zelo burna, kot je burna zgodovina vseh slovenskih planinskih postojank. Kočo so zgradili planinci Slovenskega planinskega društva Kranj leta 1909. Leta 1927 so to lahko bi rekli kočico za polovico povečali. 20. februarja 1942, v času nacistične okupacije Jugoslavije, so partizani bili prisiljeni zažgati kočo. V trdem boju, ki se je odvijal pri tej koči je padel parti-
Lutkovna predstava
„LUTKE STRiČKA JURJA" (Edi Majaron)
v ponedetjek 12. 10. 1981 ob 14. uri v otroškem vrtcu v Šentjakobu v Rožu.
Gostuje iutkovna skupina „Lutke miadje" Koroške dijaške zveze iz Ceiovca.
zan Jože Koder, ki ima v neposredni bližini koče spominsko ploščo. V tej borbi je padlo in bilo ranjenih precej Nemcev. Leta 1966 so planinci PD Javornik-Koroška Bela na temeljih stare koče zgradili novo Prešernovo kočo, ki pa so jo kot zgoraj omenjeno, letos povečali. K tej koči je vsako leto okrog 20. februarja znani tradicionalni planinski pohod, katerega se udeležuje na tisoče planincev.
Ta najvišja planinska postojanka v Karavankah ima izredno lepo lego s pogledom na Triglav, Blejsko jezero. Ob lepem vremenu seže pogled celo do Gorjancev in Krasa.
Ravnate!) Vospernik o dvojezičnem šotstvu
Konec septembra je na povabilo Inštituta za narodnostna vprašanja predavat v Ljubljani ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovemce v Celovcu Reginald Vospernik o dvojezičnem šolstvu na Koroškem s posebnim poudarkom na Zvezni gimnaziji za Slovence. Vprašanja šolstva so gotovo odločilnega pomena za obstoj in razvoj vsake manjšine. To lahko zaznamo tudi na Koroškem, kjer se vsako leto meseca maja in meseca septembra pojavijo članki o stanju dvojezičnega šolstva tako v slovenskem kot tudi v nemškem periodičnem tisku. Letos pa je še raziskava deželnega šolskega sveta o stopnji znanja slovenščine prvošolcev v šolskem letu 1980/81, ki so jih starši prijavili k dvojezičnemu pouku, aktualizirala problem. To povpraševanje deželni šolski svet prav v teh dneh ponavlja. Kot je sporočil obema osrednjima organizacijama bo na osnovi teh poizvedovanj prišlo tudi do „pe-dagoških" ukrepov.
Preteklo soboto je slovenska enajsterica nastopila v Velikovcu proti tamkajšnjem moštvu. Čeprav to moštvo v letošnji sezoni ni igralo kakšne posebnen vloge, nahajalo se je bolj na zadnjih mestih lestvice, so v zadnjih dveh tekmah pokazali, da počasi pri-hajajovformo.
Posebno tekma proti Brezam je pokazala, da znajo dosti več kakor kaže lestvica. Slovenski nogometaši so torej vedeli kaj jih čaka. SAK. si je zastavil cilj, da bi po možnosti odnesel vsaj točko iz Velikovca.
V prvem polčasu je pri dveh moštvih dominirala obramba in sredina, tako da nobeno moštvo ni imelo posebno dobrih priložnosti. V prvem polčasu je igra bila zelo izenačena. Ni in ni prišlo pravega življenja v igro. Prvi polčas se je končal brez zadetka.
Drugi polčas pa je potekal čisto drugače. Igra je postala dosti bolj živa. Hitre menjajoče akcije so sledile na dveh straneh. V 51. minuti pa se je zgodilo. Nasprotnikov igralec Malle je iz prostega strela zatresel mrežo SAK. Velikovec je vodil 1:0. Od tega trenutka naprej pa je pri SAK pela spet ista pesem: izredno lepe akcije, stoodstotne priložnosti, gola pa ni. Nasprotnik ni prišel več do kake resne priložnosti. SAK je zaprl Velikovec tako rekoč v kazenski prostor, toda gola ni bilo. Velikovec pa se je branil na vse mogoče načine. Zablat-
nikov strel z glavo je vratar Velikovca fantastično ubranil. Hoblov strel je obrambni igralec Velikovca na črti gola ubranil z roko, toda sodnikov žvižg je izostal. Po krasni podaji M. Kreutza je Velik bil sam pred vratarjem Velikovca, toda spet je bil ta v napoti. Čas je tekel in tekel, SAK pa ni dal gola. In ko je čas že skoraj potekel, se je nenadoma spremeni situacija. Potem ko naj bi igra trajala samo še par trenutkov, je vratar domačinov ujel žogo in potem brez vzroka dregnil Zablatnika v rebra. Sodnik je žvižgal in pokazal na belo
Ravnatelj Vospernik je v Ljubljani zlasti podal faktografijo obstoječega stanja, ter se dotaknil tudi nekaterih perečih vprašanj, kot je to šolska reforma. Rekel je, da število šolarjev, ki obiskuje pouk slovenščine kjerkoli in v katerikoli obliki navaja k rahlemu optimizmu. Ta da je tudi potreben, če se človek ukvarja s tem vprašanjem. V diskusiji, ki je sledila zelo informativnemu predavanju, se je govorilo tudi o socialni strukturi dijakov slovenske gimnazije. Eden izmed diskutantov pa je hotel od ravnatelja izvedeti, zakaj je odklonil Partizanskemu pevskemu zboru, da bi vadil na gimnaziji. To pa je bilo tudi edino vprašanje, kjer se je ravnatelju nekoliko zataknilo. Rekel je, da bi odklonil prostore na gimnaziji tudi ideološko izrazito katoliško orientiranemu društvu oziroma skupini. No, ta bo pa bosa. Saj to tudi nihče ne pričakuje s strani ravnatelja.
točko. Sedaj je SAK imel ptičko v roki. Po tej nesmiselni akciji nasprotnikovega vratarja — k sreči za SAK — je prišlo do nekaj nelepih prizorov na igrišču. Nekateri gledalci so vdrli na igrišče, igralci domačinov so se spravili na sodnika, ga zmerjali, nakar je izključil enega igralca Velikovca. Potem ko se je hektika malo vlegla, si je Drnovšek položil žogo na belo točko in prepričljivo zatresel mrežo Velikovca.
Nekaj trenutkov navrh je sodnik odžvižga! športno srečanje. Razočaranje pri domačinih, in veliko veselje pri SAK-u. Treba je pohvaliti celotno moštvo, posebno pa še Kreutz M., Babška in Zablatnika, ki so se borili do zadnjega.
Naslednjo nedeljo pa na SAK čaka velika preizkušnja. Na domačem igrišču ima SAK za nasprotnika vodeče moštvo iz Brež. Zato bi v imenu SAK naprosil vse bralce tega članka in simpatizerje SAK, da se udeležijo te izredno važne tekme, in podprejo slovensko moštvo z vsemi silami.
Postava:
Ahlin, Perč, Woschitz, Drnovšek, Kreutz M., Babšek, Zablatnik, Lusch-nig (Kreutz L.), Polanšek, Velik, Ho-bel.
Tudi moštvo „pod 23" je prišlo v formo. Po zmagi nad Grabštanjem so tokrat presenetljivo premagali tudi moštvo Velikovca, ki do te tekme še
ni oddalo niti ene točke! SAK je zmagal 3:1. Gole sta dala Pandel in Grilc, tretji je bil avtogol.
ŽELEZNtČAR - OHMPtJA 1:1
Po slabem začetku se je Olimpija ujela in spet igra dobro. Preteklo nedeljo je dosegla neodločen rezultat na tujem igrišču. Gol za Olimpijo je dal Vili Smeršek. Trenutno je Olimpija na 7. mestu lestvice — samo dve točki za vodečim Dinamom, ki bo naslednjo nedeljo gost v Ljubljani.
Važno za izsetjence
Deželna zavarovalnica za Zgornjo Bavarsko bo v sredo 14. oktobra 1981 spet Imela uradne ure v Celovcu, in sicer v času od 8. do 15. ure na sedežu Karfreltstr. 24.
Delojemalci, ki so bili kdaj na delu v Nemčiji in tam tudi socialno zavarovani, imajo priložnost, da s pristojnimi strokovnjaki razčistijo vprašanja svojega pokojninskega zavarovanja. To velja tudi za nekdanje slovenske izseljence, v kolikor so bili takrat zaposleni v Nemčiji. Interesentom, ki se nameravajo poslužiti te možnosti, priporočamo, da vzamejo s seboj morebitne dokumente o takratni zaposlitvi in socialnem zavarovanju.
Lutke ,,m!adje" z novo predstavo
Zadnji ponedeljek so se lutkarji ..mladja" Koroške dijaške zveze predstavili z novo- predstavo Lutke strička Jurja — zgodbici o kužku Rihardu in o Rdeči kapici — ki so jo v rekordnem času pripravili za svojo mlado publiko. Pravzaprav je bila predstava v Mohorjevem dijaškem domu že peta po vrsti, igralci so šli raje najprej na podeželje in šele potem tako uigran rezultat pokazali otrokom, ki so se zbrali iz vseh slovenskih dijaški-h domov v Celovcu.
Predstavo^ so lutkarji pričeli vaditi v prvi polovici septembra na lutkovnem seminarju na Rebrci'. Že takrat so imeli udeleženci seminarja priložnost videti, da je ta skupina najbolj napredovala kar se tiče zrelosti predstave, kar je poleg marljivosti igralcev prav gotovo velika zasluga vestnega in zavzetega kulturnega delavca in režiserja Tineta Varla iz Maribora.
Pavel Zablatnik, Rezi Zablatnik, Sonja Wutte, Regina Lesjak, Angela Oraže in Hubert Miki so bili prizadevni lutkarji, ki so tako prisrčno razveselili občinstvo. Čestitamo in želimo čimveč uspešnih gostovanj!
S. B.
Lada, !etnik 1976, naprodaj, motor pokvarjen.
tel. (0 42 22) 24 51 13
„Vesdica Gorjancev" v Kotmari vasi
Slovensko prosvetno društvo Gorjanci iz Kotmare vasi je bilo v mesecu septembru precej aktivno. Organiziralo je izlet na Gradiščansko, izvedlo Pohod po Gurah, zadnjo soboto pa še priredilo „Vese-lico Gorjancev" pri Puschnigu v šentkandoifu pri Kotmari- vasi. Že drugič so se zbrali prebivalci Gur in okolice in se razveselili in zaplesali- ob zvokih ..Fantov iz Podjune", ki postaja v Kotmari vasi vedno bolj priljubljena skupina. Uvodoma je zapel domači mešani pevski zbor pod vodstvom predsednika društva Jozija Packa, ki je med gosti- pozdravil tudi vicekonzula SPR Jugoslavije Popoviča s soprogo in kotmirškega župana Jo-sefa Strugerja in podžupana Jose-fa Liendla s soprogama.
Kot že lani so- gostje posebno hvaliti domačnost, ki se je razvila na veselici, kar je že najboljše vabilo za prihodnje leto.
igra	V. Švarkin
.TUJE DETE"
Prireditelj: SPD .Srte" v Dobrli va:t Kraj: Kulturni dam v Dobrli vasi Ca:: nedelja, tt. 10. 1001 ob 14.30 uri
Go:tuje: igral:ka :kupina SPD „Rož" i: Šentjakoba v Roiu.
ŠPO R TINI V EST INI K Velikovec — SAK 1:1 (0:0)
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB
vabi na prvenstveno tekmo V NEDELJO 11. OKTOBRA 1981
SAK - Breze
(Friesach) ob 15.00 uri
SAK „pod 23" — Breže „pod 23"	ob 13.15 uri
SAK mladina — ATUS Borovlje mladina ob 12.00 uri SAK šoiarji - ATUS Borovije šolarji	ob 9.30 uri
Vse tekme bodo na Koschatovem igrišču.
Navijači pridite v čim večjem števiiu na to važno tekmo!
Zveza koroških partizanov in Zveza slovenske mladine vabita na
slovesnost ob zaključku
DELOVNE AKCiJE NA PERŠMANOVi DOMAČiJi
ki bo v nedeljo 18. oktobra 1981 s pričetkom ob 13. uri pri Perš-manu v Lepeni nad Železno Kaplo.
Na prireditvi bodo razdeliii pohvaie sodeiavcem pri obnovi Perš-manove domačije. Za kuiturni spored pa bodo poskrbeli mladinci ZSM in SPD „Zarja".
Prisrčno vabljeni!
Tiskovna izjava
Odbor Zveze slovenske mladine in Društvo prijateljev Kladiva sta na skupnem tovariškem pogovoru 5. 10. 1981 ugotovila, da članek „Nego-vorjeni govor" v Slovenskem vestniku ne ustreza popolni vsebini govora Marjana Pečnika, predsednika ZSM. Marjan Pečnik je imel možnost, da bi ta govor prebral pred javno tribuno v soboto zvečer (12. 9.). Zato za ta „negovorjeni" govor niso odgovorni organizatorji mitinga.
ZSM in DPK se načelno pridružujeta oceni mitinga, kakor so jo for-muliraii Društvo prijateljev Kladiva, Zveze komunistične mladine in Mladinski odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Trstu na seji 29. 9. 1981 v Nabrežini.
Statutarna določila ZSM, ki predvidevajo akcijsko enotnost vseh demokratičnih in narodno zavednih sil med slovensko manjšino v boju za do-
sego narodnih pravic iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe in dejstvo, da je večina članov DPK obeneB" včlanjena v ZSM, narekujeta že p° svoji naravi odkrito in tovariško so* deiovanje obeh skupin.
V tem smislu se izrekata obe orgo* nizaciji za kar se da tesno in uspes* mo sodelovanje. Skupno se bomo PT zadevali, da se na Koroškem ustvaf' mirovno gibanje, ki je v življenjska^ interesu slovenske manjšine na Koros* kem. Samo v pogojih miru in pop"' ščanja napetosti bodo naši napori a" narodno enakopravnost uspešni. 1 istih razlogov bomo tudi podpit"" avstrijsko antifašistično gibanje L" enakopraven dei gibanja.
Celovec, 5. oktobra 1981.
Zvez<! slovenske Drnšt-vo prijcte/jev
Opomba uredništva: izjavo objavtjamo na zahtevo odbornikov ZSM, ki so sodetova!! pri omenjenem pogovoru. „Negovorjeni govorčki ga je predsednik ZSM Marjan Pečnik na prireditvi v Šentprimožd izroči! zastopniku našega tista z izrecnim navodiiom, da ga je treba objaviti v SV, ker ga na prireditvi ni smei prebrati, „popoini vsebini' samo toiiko ne ustreza, da ga zaradi pomanjkanja prostora nismo objaviti v ceioti, marveč ie giavne misii. Pri ostaii oceni mitinga Kiadiva, ki smo jo napisati na podiagi osebnih vtisov treh zastopnikov našega iista, nimamo kaj spreminjati in tudi nismo objaviii raznih „P'sef bratcev", ker gredo mimo bistva stvari ter nam očitajo nekaj, česar nikdarnismotrdiii.
Prvi kilovati iz jedrske elekrarne v Krškem
Pred tednom dni so stekii prvi kilovati električnega toka iz jedrske elektrarne Krško v omrežje. Že začetek septembra so začeli poskusno delovanje jedrske centrale in izvedli sinhronizacijo z električnim omrežjem. Do konca leta pa bodo postopoma povišali proizvodnjo električnega toka. V dokončnem štadiju bo jedrska centrala, ki sta jo gradili SR Slovenija in SR Hrvatska, imeia zmogljivost 664 megavatov.
S pogonom centrale v Krškem je stopila Jugoslavija v vrsto držav, ki proizvajajo jedrsko energijo. V Jugoslaviji računajo, da pod pogoji nemotenega delovanja jedrske elektrarne pozimi ne bo več treba odklopiti električnega toka, ker zmogljivost Krškega krije ravno ta primanjkljaj. Gradnja jedrske centraie je trajala tri ieta datj kot predvideno in bita je tudi trikrat dražja; dokončna vsota je znašala 20,8 milijarde dinarjev, kar gre na račun inflacije, devaivacije dinarja, dodatnih varnostnih ukrepov in izgradnje infrastrukture v okolici.
Jedrska centraia bo pri nemotenem delovanju proizvajata letno 4,2 milijarde kiiovatnih ur energije, potrebnih pa je 16 ton obogatenega urana, ki je predelan v 121 gorivnih eiemen-tov, od teh je treba vsako ieto tretjino zamenjati. Načrtujejo, da bo jedr-
ska centraia dei-ovaia 25 iet in za poslovala 420 delavcev. Z izgradnji tega projekta skuša saj deioma veiiko nost, ki še zaostruje
Jugosiavtja rc„' energetsko odv'S gospodarsko kr'
zo.
V Avstriji, kjer je prebivalstvo ^ referendumu odkioniio pogon jedr ske eiektrane v Zwentendorfu, je veda še naprej deijeno mnenje o varnosti te nove obiike proizvodni energije.
Stovensko prosvetno drultvo ..RodiSe na Radilah vabi na
POHOD PO RADiSAH pod gestom: ..Spoznavajmo domač' kraj in njegove znamenitosti v nedeija 11. oktobra 1981.
Odhod pol. mali z Radii.	.
Prisrčno vabi)C'
Menjava denarja
Stanje v četrtek 8. oktobra 1981 Za 100 dinarjev dobite 35.00 ^ Za 100 dinarjev plačate 40.00 s' Za 100 iir dobite	1.29 s'
Za 100 tir plačate	1.38^
Za 100 mark dobite 691.50 ^ Za 100 mark plačate 707.80	-
V prostorih otroškega vrtca „Naš otrok", 10,-Oktober-Str. 25 v Celovcu je ob četrtkih od 16.00 do 18.00 ure spet
SLOVENSK) POUK
za šoloobvezne otroke od 1. do 4. razreda ljudske šole.
Pouk vodita v dveh skupinah učitelja Rezika Iskra in Danilo Prusnik.
Pouk obiskuje sedaj nad 20 šolarjev, lahko pa sprejmemo še več otrok.
Starši, koristite to možnost jezikovnega izobraževanja Vaših otrok.
Otroke, ki radi pojejo, vabimo, da obiskujejo ZBOROVSKO PETJE, ki ga vodi gospa Lenčka Kupper vsak četrtek od 15.30 do 16.00 ure prav tako v prostorih vrtca.
Društva „Naš otrok"
AL W.