Leto LXVI
PoStnins plačana v gotovfnJ
V Ljubljani, v sredo; dne 16. marca 1938
Stev. 62 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/HI
Cek. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.341' za insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, l'rairn-1 >unaj 24.707
Uprava: kopitar-jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in oprave: 404)1. 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ma trgu junakov na Dunaju
Zadnji avstrijski kancler Seyss-Inquart oddaja svojo deželo nemškemu kanclerju
Velika Nemčija in naše narodne manjšine
Z ustavnim zakonom z dne 13. marca 1938 je na naši severni meji postala naša neposredna soseda Nemčija, katere vrhovni poglavar je Adolf Hitler. Avstrijske ustave ni več. Tudi avstrijske zakonodaje ne. Na vsem področju nekdanje Avstrije onstran naše severne državne meje vlada danes in bo vladal v bodoče enotni zakon nemške države. To je stvarno dejstvo, globoko zarezano v zgodovino Evrope, ki ga je, sodeč po zadržanju velikih držav, tudi takoj in brez nadaljnjega priznala, in ki ga tudi Jugoslavija, ki v ostalem razpada Avstrije ni želela ne pospeševala, prav tako priznava kot stvarno dejstvo. Ne moremo reči, da ta sprememba za našo državo ni velikega pomena. Predvsem na gospodarskem in kulturnem polju bodo nastopile nove okoliščine, ki bodo oblikovale nove odnose med nami iu veliko, nam neposredno sosedno Nemčijo. Nekatere spremembe se bodo čutile takoj, druge bodo prišle počasi do izraza v tisti meri, kakor se bo življenje avstrijske pokrajine postopno vključilo v enotno gospodarsko in kulturno dihanje z ostalo nemško državo. Naši državni odnosi z Nemčijo so takšni, da sinemo upati, da bo neposredna soseščina nemške in naše države rodila lepe možnosti sodelovanja in prinesla obojestranske koristi v okviru medsebojnega spoštovanja.
Ko že govorimo o spremembah, ki so nastopile, seveda ue moremo iti mimo položaja, ki je zdaj nastopil zu našo narodno manjšino, ki živi ua Koroškem. Ta manjšina je dobila pravno zaščito v mednarodnih pogodbah, ki jih je nekdanja Avstrija podpisala in sprejela v svoje zaporedne ustavne zakone. Naša narodna manjšina na Koroškem je dobila od nekdanjih avstrijskih zveznih kanclerjev zaporedna besedna poroštva, da bodo njene kulturne pravice upoštovane v najpopolnejši meri. A od vsega tega ni bilo nič. Medtem ko je Nemčija Adolfa Hitlerja sklenila s sosedno poljsko državo eno najbolj učinkovitih in tudi najbolj pravičnih manjšinskih pogodb, ki lahko služi za vzor vsem drugim, ker je pribila in uzakonila osnovno načelo pravične manjšinske politike, da namreč »ni dovoljeno manjšinskega naroda kakorkoli raznarodo-vati«, je Avstrija vztrajala na zatiranju naše manjšine na Koroškem. Nobene prošnje niso pomagale. Vsi najboljši nasveti so bili zaman. Nekdanji avstrijski državniki so bili kakor zaslepljeni. To peščico naših narodnostnih rojakov so načrtno zatirali, čeprav je izpovedala in dokazala svojo lojalnost do države in čeprav je naša jugoslovanska država večkrat slovesno poudarila, da nima na njih nobenega drugega kakor kulturnega interesa. Vsa prizadevanja za preobrat na boljše so bila jalova in nekdanji avstrijski državniki, ki bi že po duhu krščanske ustave imeli razlogov dovolj, da so do naše narodne manjšine pravični, so bili nedostopni in je raznarodovanje šlo nemoteno svojo po< naprej.
Koroški Slovenci so zdaj dobili novega gospodarja. Naša narodna manjšina v nekdanji Avstriji je stopjla v novo državo, v veliko, 75 milijonov duš močno nemško nacionalno državo, v kateri tvori le majhen drobec v državni skupnosti. Nikdo nam ne bo in ne bo njim zameril, če se sprašujemo, kakšna bo njihova usoda v novih okoliščinah, ko je v starih bila tako trpka in krivična.
Adolf Hitler, novi vladar koroških Slovencev, je svoje naziranje o pravicah narodnih manjšin in o pravični manjšinski politiki slovesno izpovedal najprej, ko je dne 25. februarja 1035 v razgovoru z urednikom ' Gazele Polske« z velikim poudarkom podčrtal, da »plemenski nauk narodnega socializma tako imenovano raznarodovanje načelno odklanja, ker smatra nasilno prisvojitev tuje narodne vrednote kot oslabitev lastne narodne biti ne pa kot njeno okrepitev«. To načelo je Adolf Hitler slovesno vnesel v poljsko-nemško manjšinsko pogodbo z dne 5. novembra 1937, ko je v členu prvem pribil sledeče: »Medsebojno spoštovanje nemške in poljske narodne biti že samo po sebi prepoveduje vsak poskus, narodno manjšino nasilno osvajati, izražati dvom o pripadnosti k narodni manjšini in preprečevati javno priznanje pripadnosti k narodni manjšini. Predvsem se ne bo izvajal nikakšen pritisk na mladino narodne manjšine z namenom, da bi se lastnemu narodu odtujila.« Nedavno je Adolf Hitler v svojem velikem govoru dne 20. februarja 1938 v Berlinu svojo manjšinsko politiko še enkrat udarno in zelo slišno očrtal, ko je dejal: »Dobro vemo, da v Evropi mejâ ni mogoče tako potegniti, da bi bili vsi zadovoljni. Toda zato bi bilo tem bolj važno, če bi mogli preprečiti vsaj nepotrebno trpinčenje narodnih manjšin, da bi k trpljenju politične ločitve ne dodajali še trpljenja zaradi pripadnosti h gotovemu narodu.«
Na te izjave vladarja naše nove sosedne države in tudi vladarja naše slovenske manjšine na Koroškem, ki danes gleda nazaj na 20 let »nepotrebnega trpinčenja«, smo se z veseljem spomnili, ko je ob zadnjih dogodkih na naši severni meji stopilo pred naše oči vprašanje, kakšna l>o zdaj njena usoda.
Pričakujemo, oslanjajoč se na gornje slovesne izpovedi in tudi na prijateljske odnose med obema državama, da bodo koroški Slovenci pod novim vladarjem zdaj vendar en-
Dunaj 15. marca. b. Danes zjutraj je Dunaj nudil še bolj veličastno sliko kakor preteklo dni. Že zgodaj zarana je bilo vse na nogah, ulice so bile polne ljudi, ki že polne tri dni in noči slavijo priključitev Avstrije k Nemčiji.
Ob 11 se je pričela velika uradna parada na Dunaju, ki je bila prirejena v pozdrav Hitlerju na Heldenplatzu (Trg junakov). V trenutku, ko se je pričel mimohod, so ee pojavila nad mestom nemška letala ter so dolgo časa krožila nad Heldenplatzom.
Seyss-Inquart govori:
Najprej je govoril sedanji Hitlerjev namestnik za Avstrijo Seyss-Inquart. Dejal je:
Kot poslednji vrhovni ohlastnik zvezno države Avstrije javljam voditelju in državnemu kanclerju, da je izvršen zakoniti sklep o zedinjeuju uemške-
London 15. marca. AA. (DNB.) V razpravi v spodnji zbornici o dogodkih v Avstriji je član konservativno stranko Lambert Ward predlagal obrambno zvezo med Malo zvezo, Francijo in Veliko Britanijo. Konservativni poslanec Adams je zahteval, naj skličejo svet ZN in naj seji evota prisostvuje tudi Chamberlain. Razpravo jo zaključil državni podtajnik Buttler. Izjavil je med drugim, da je angleška vlada po svojem berlinskem poslaniku storila pri nemški vladi korak, naj se nemške čete iz Avstrije umaknejo. Hkrati se je zavzel tudi za strpno ravnanje s katoličani, Židi in socialnimi demokrati v Avstriji. Buttler jc izjavil, da upa, da bo Nemčija izpolnila obljube, ki jih je dala Angleški vladi. Angleška politika do ZN Ik> vztrajala na črti, ki jo je začrtal Eden na stoti seji sveta ZN Angleška vlada je ugotovila, da vlada med prijatelji ZN [>opolno soglasje o tem, da hi predložitev avstrijskega vprašanja pred ZN ne pospešila dejanske rešitve toga vprašanja. Sledilo bi po vsej priliki saino novo razočaranje.
London 15. marca. c. Večerni listi objavljajo vest, da misli Chamberlain preosnovali svojo vlado. V vlado naj bi spet vstopil Eden, važno ministrstvo pa bi dobil tudi znani voditelj desnega krila konservativne stranke Winston Churchill.
Bukarešta 15. marca. c. Prihodnji sestanek Male zveze bo najbrž v aprilu ali maju v Bukarešti.
Rim 15. marca. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Agencije so objavilo brzojavke, ki sta jih izmenjala Hitler in Mussolini v zvezi z dogodki v Avstriji. Ob stališču demokracij in moskovskih špekulacij je Italija jasno |>o-kazala |>ot, |к> kateri morn iti Evropa. Usoda Avstrije je bila samo v rokah avstrijskega naroda. Zadnje manifestacije eo pokazale, da se je avstrijski narod usmeril k narodnemu socializmu in stališče Italije je posledica teh dejstev. Poudariti pa moramo, da so sklepi velikega fašističnega svetn jasen izraz realističnih teženj za mir. Avstrijo bi bilo mogoče zakonito braniti samo tedaj, če bi kaj takega želel avstrijski narod. Ker pa se je Avstrija izrekla za priključitev, je bilo treba to dej-sitvo vzeti nn znanje in Italija je to tudi lojalno in prijateljsko storila. To stališče Italije je potrdilo trdnost osi Rim-Berlin in njeno delo za mir. Pi-
kral dosegli svoje pravice, ki jim jih je nekdanja Avstrija tako krivično odrekala. Obojestranske dobre volje, o kateri je kancler Hitler v svojem govoru dne 20. februarja rekel, da je z njo mogoče najti pravično izravnavo, prav gotovo ne bo manjkalo. Ob tej dobri volji bi tozadevni prijateljski razgovori med Berlinom in Belgradom mogli prinesti le največjo korist za obojestranske narodne manjšine.
ga naroda. Avstrija je dežela nemškega rajha. Nemškemu narodu iu vsemu svetu sporočamo, da je Adolf Hitler kot voditelj in državni kancler stopil ta trenutek na dvor stare prestolnice, ki je hranila krono rajha. Tisto, za kar so se borili stoletja in stoletja nemške zgodovine nešteti milijoni najboljših Nemcev in za kar so prelivali svojo kri in umirali, je danes izvršeno dejstvo. Vzhodna dežela se je vrnila v nemško domovino. Rajh jo ponovno vstal v življenje. Izvršeno je ze-dinjenje vsega rajhovskega naroda. Danes pozdravljajo vsi Nemci v zedinjenju voditelja kot tistega, ki je to delo dovršil. Danes pozdravlja voditelj rajha novo večno Nemčijo. Mi vemo samo eno: Mi se zahvaljujemo fiihrerju. Mi mu izrekamo svojo zahvalo, neskončuo ljubezen in brezpogojno zvestobo. Voditelj moj, po kateri poti nas boš vodil, mi pojdemo za teboj. Ileil naš voditelj!
Mod tem govorom so krožila letala nad množico večslotisoč ljudi.
sma in brzojavke med Mussoiinijem in Hitlerjem so torej zgodovinski dokumenti. Preveva jih duh sodelovanja, ki bo nov element v jutrišnji Evropi.
Pariz 15. marca. AA. (Havas.) »Petit Parisien t izvaja v svojem uvodniku: Mnogokrat so naši državniki izjavili, da more Češkoslovaška računati z našo vojaško podporo, če bi jo Nemčija napadla. Včeraj sta Leon Blum in Paul Boncour to izjavo jx>novila Osusskemu in na ta način vztrajala pri naših splošno znanih obveznostih Francoska ministra sta razmotrila s češkoslovaškim zastopnikom praktično izvedbo te podpore.
V listu »Epoque« piše Henry Dekerilis, da bi bila morala Francija mobilizirati. 00 odstotkov govori za to, da bi se Hitler ne bil lolil svojega
Gradec, 15. marca.
Z neverjetno naglico in točnostjo stopa v Avstriji nemški upravni aparat v akcijo. Nemci očividno vidijo, da so avstrijski narodni socialisti sami preslabi in premaloštevilni, da bi lahko obvladali položaj na vseh podiočjih uprave, na drugi strani pa tudi prav no zaupajo staroznani avstrijski počasnosti in povišnosti. pa so vse važnejše eksekutivnopravue posle začeli sami prevzemati v svoje roke. Predvsem se je to zgodilo z varnostno službo.
Takoj zn nemško vojsko so vkorakali v Avstrijo tudi oddelki nemške policije, ki je zasedla že vse dežele. Samo
V	GRADEC JE VČERAJ PRISPELO 000 MOŽ
NEMŠKE POLICIJE (SCHUTZPOLIZEI).
Vso Avstrijo so Nemci razdelili na tri varnostna področja. Prvo z Dunajem in Nižjo Avstrijo, drugo s Salzburško, Koroško in Avstrijsko Štajersko. Inšpektor tega poslednjega področja je nemški polkovnik Querner, ki ima svoj sedež v Gradcu Tekom današnjega due bi- prevzela nemška policija službo v vseh večjih in važnejših središčih Štajerske in drugih dežel. Poleg policistov so prispeli
V	GRADEC TUDI ZE NEMŠKI CARINIKI,
ki bodo na meji vršili nekako kontrolo nad svojimi avstrijskimi kolegi. Tudi večje število drugih uradnikov je dospelo Iz vsega tega se vidi, da su imeli v Nemčiji že zdavnaj popolnoma v vseh podrobnostih izdelan načrt za zasedbo Avstrije in
podviga, ker je njegova vojska slara šele Iri lela in se ne more nastopiti proti vsemu svetu. Priznavam pa, da ostane še vedno 10 odstotkov za vojno Ne vidim nobene rešitve, ki bi bila brez rizika. Če smo se odločili, da ne bomo nikoli ničesar tvegali, jioiiicni, da smo obsojeni na polom.
Upi sudelshih Nemcev
Praga 15. marca. b. V Tešinu je bilo veliko zborovanje sudetske nemške stranke, nn kateri je govoril Konrad llniilein o zadnjih dogodkih v Avstriji. Henlein je dejal, da sudetski Nemci vodijo tudi borba za pravico in upa. da hudo njili napori kmalu kronani z uspehom. Poslanec su-detskih Nemcev Suntner je dejal, da ho sedaj treba v notranji politiki izvajati ltonsckvcnce iu dati sudetskini Nemcem svobodo.
Tudi v Belgiji razburjenje
Bruselj 15. marca. c. Včeraj so ves dan demonstrirali Nemci v belgijskem obmejnem kraju Eupenu Vzklikali so Hitlerju in prepevali nemške himne. Šele proli večeru je policija z orož-ništvom napravila red. Zaprli so štiri agitatorje iz tujine.
... in na Madžarskem
Budimpešta 15. marca. c. Včeraj in danes so I>o vsem Madžarskem proslavl jali 90 letnico madžarskega u[K>ra v lelu 18-18. To priliko so izrabili madžarski narodni socialisti, ki so v Budimpešti bučno demonstrirali za svoje ideje. *
Tokio 15. marca. h.Uradno poročajo, tla It« japonska vlada prva priznala aneksijn Avstrije Nemčiji iu ho te dni odpoklicalu svojega poslanika z Dunaja. Na Dunaju bo ostal samo japonski ge-gcncralni konzulat.
Uradništvo priseglo
novemu voditelju
Dunaj 15. marca.
Ililler je obiskal vojne invalide, ki so se zbrali v izredno velikem številu, nakar je odšel na velik mimohod Vozil se je na odprtem avtomobilu in stal, ob njegovi strani pa je bil kancler Seyss-Inquart.
Ob 2. popoldne je bila velika vojaška parada. Za uvod v parado je zabrnelo nad Heldenplatzom in nad Dunajem okoli 400 bombnikov in lovcev. Eskadra za eskadro so se spuščale čisto nizko nad mesto, kjer je bil mimohod. Brnenje motorjev je bilo oglušujoče. Na častni tribuni so bili poveljniki nemške in avstrijske armade, višji državni uradniki in prvi strankini funkcionarji. Na velikih odrih na ulicah je bila množica ljudstva, ki je od rane zore čakala mimohoda nemških in avstrijskih čet. Okrog pol 3. se je mimohod končno pričel. Najprej so korakale čete avstrijske armade, nato pa pomožne nemške in avstrijsko čete, za njimi motorizirani oddelki, topničarji, protiletalske baterije in ostale vrste orožja.
V teku današnjega dne je priseglo vso avstrijsko uradništve novemu voditelju, prav tako vojaki in častniki. Uradniki so prisegali v svojih uradih, vojaki pa v vojašnicah. Prisega se glasi: »Prisegam pred Bogom, da bom zvest državnemu kanclerju Hitlerju in vrhovnemu poveljniku vojske in sem pripravljen dati tudi življenje za izpolnitev te prisege.«. Vsak je moral pri polaganju prisege vzklikniti kanclerju Hitlerju in novemu nemškemu rajhu.
za »Gleichschaltungo« avstrijskega javnega življenja. Posebno značilno pa je to v vojski.
NEMŠKE ČETE,
ki so zasedle Avstrijo, bodo ostalo najbrž stalne v avstrijskih garnizijskih mestih. Vidi se to predvsem iz nenadne prestavitva avstrijskih polkov v Nemčijo. Tako je bil prestavljen včeraj :t. dunajski polk v Stuttgart, voicštvo iz Snlzburga je bilo prestavljeno v Mtlnchen, pa tudi grašku gnrnizija bo zamenjana in poslana v Nemčijo v »šolo . Obenem se ukinja tudi dosedanja avstrijska vojaška uniforma ter se uvaja za avstrijsko vojsko nemška vojaška obleka. Vso te izpremembe v vojski in prestavitve pn so
jo bil imenovan
zn poveljnika avstrijske vojske nemški general, poveljnik 8 armade v. Bock, ne pa kak Avstrijec, duši so imeli narodni socialisti tudi med nvstrij-skiml generali svoje pristaše
Monakovo 15. marca. AA (Havas.) Včeraj jc prišlo v Monakovo nekaj oddelkov avstrijske vojske. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravilo Pred mikrofonom radijske postaje je govorilo več avstrijskih vojakov, ki so pozdravili svoje nemške tovariše
Zagrebška vremenska nr.pnved: Stalno. Zemunska vremenska napoved: Prevladovale bo jasno vreme |к> vsej kraljevini. Toplotn se bo I>ovsod dvignila, vendar pn bo ponoči še slana.
Hitlerjev odgovor
Na pozdrav avstrijskega namestnika Seyse-Inquarta je odgovoril vodja rajha in državni kancler Hitler z govorom, ki ga je neprestano prekinjalo navdušeno odobravanje stotisočev poslušalcev Hitler jo med drugim izvajal:
Mislili so, da je njihova glavna naloga voditi to državo tako, kakor predpisujejo in diktirajo mirovne pogodbe. Mislili so, da je Avstrija odvisna mi milosti drugih držav in da jo njihova glavna naloga ovirati združitev Avstrije z Nemčijo, da se tako za zmerom preseka pot k zdravi bodočnosti nemškega naroda. Tule proglašam zdaj, da ima ta dežela novo poslanstvo. Najstarejša pokrajina, Vzhodna krajina nemškega naroda, ima biti v bodoče najmlajša utrdba nemškega naroda in s tem nemškega rajha. Govorim v imenu milijonov ljudi te prelej>e Nemčije, v imenu Štajercev, dolnjih in gornjih Avstrijcev, Korošcev, Solnogradčanov in Tirolcev, predvsem pa v imenu mesta Dunaja, ko v tem trenutku izjavljam vsem 68 milijonom drugih naših nemških sorojaknv, ki to poslušajo v našem velikem rajhu: Ta dežela je nemška, pojmovala je svoje poslanstvo. To poslanstvo bo tudi izvedla. Noša naloga bo odslej, da bomo trdni in marljivi ter da bomo vzajemno drug drugemu pomagali pri urejanju velikih socialnih, kulturnih iu gospodarskih nalog. Predvsem je naša naloga, da razvijemo Avstrijo tako, da ho v čim večji meri trdno zavetišče narodno socialistične misli in ustvarjalne volje. — Todu ne moreni končati tega apela na vas, ne da bi so spomnil mož, ki so mi omogočili izvesti ta veliki preobrat v tako kratkem času z božjo pomočjo. Zato so zahvalim narodnim socialističnim članom vlade z novim državnim namestnikom
Seyss-Inquartom na čelu. Zahvaljujem sc neštetim funkcionarjem stranke in prav tako neštetim brezimnim idealistom, borcem naših formacij, ki so v dolgih letih preganjanja dokazali, da je Nemec le še močnejši, če kdo nanj pritisku. Vsa la leta trpljenja so mi le utrdila prepričanje, kolikšna je zvestoba nemške Avstrije v okviru naše 1 velike narodno skupnosti. Čudoviti red in disci-I plina, s katero se je izvršilo to veliko delo, je obenem tudi dokaz za to, kolikšna je moč ideje, ki navdihne ljudi. V tem trenutku lahko izjavim nemškemu narodu, da je izvršena največja nalog« mojega življenja. Kot vodja in kancler nemškega naroda in nemškega rajha objavljam pred zgodovino vstop svoje domovine v nemško državo. Živela Nemčija in njen novi član! Živela narodno socialistična stranka in nemška armada!
Konec Hitlerjevega govora je sprejelo dolgotrajno viharno odobravanje, trajajoče več minut.
Hitler se vrača v Berlin
Gradec 15. marca b. Uradno poročajo, da jo obisk državnega kanclerja Hitlerja v Gradec odpovedan, ker se je popoldne vrnil nazaj v Munchen.
Po odhodu Hitlerja v Berlin pričakujejo prihod pruskega ministrskega predsednika in letalskega ministra Goringa. Poleg tega je določenih še cela vrsta drugih svečanosti in sprejemov, ki bodo trajali do 10 aprila. S plebiscitom v Avstriji bo avstrijski narod končnoveljavno odločil o svoji usodi.
Varšava 15. marca. c. Na poti iz Rima se bo Beck sestal s Hitlerjem najbrž v Miinchenu.
Mnenja pri velesilah
Nemški upravni aparai
2P deluie Avstriishi p°lhi
f prestavljeni v Nemčijo
Stike iz hitlerjevskega Gradca
Gradec, 14. tnairca 1938.
Mesto dobiva zopet polagoma nekoliko nor-mailnejše lice, pa eatno zaradi tega, ker so se ljudje utrudili od neprestanega kričanja in dviganja rok ter obhodov in so res potrebni počitka. Videlo se je to zlasti danes, ko so bile dopoldne ulice kakor izumrle, trgovine in ostali lokali so bili sicer odprti, pa brez prometa. Popoldne pa. ko so se ljudje naspali, pa so jih zopet zvočniki izvabili na ulico k sprejemu nemške vojske.
radio in zvočniki na ulicah so se v Avstriji sploh sijajno obnesli. Lastniki radijskih aparatov imajo enostavno navodila, da mora biti aparat vedno vklopljen na kako avstrijsko postajo. Vsak važnejši odlok vlade ali deželnih oblasti se potem najprej razglasi v radiu. Zvočnike morajo imeti tudi vse kavarne in gostilne. Godba in govorjenje utihne, kadar začnejo po kavarni odmevati govori raznih narodnosoci-alističnih veljakov in reportaže o sprejemu Hitlerja ter o drugih dogodkih. Hitlerjeve govore poetušajo ljudje v kavarni stoje. Ker pa njegove govore neprestano prenašajo s plošč, za V6akim govorom pa sledi »Deutechland iiber alles« in Hitlerjeveka himna, ki jih poje vedno vea kavarna z dvignjenimi rokami, zaidež v javnih lokalih vsak večer v zadrego. da moraš vedno iznova vstajati; če pa še roke ne dvigneš, te začnejo gledati po strani.
O sprejemu nemške vojske v Gradcu sem vam že poročal. Biil je danes popoldne ter je spravil Gradčane zopet v eketazo. Prva je prispela izvidnica na motociklih, za njimi oklopni avtomobili in nato tanki, zaključek pa бо tvoriti veliki prevozni avtomobili na tri osi. Pogled na prihod teh čet je bil res impozanten ter je prav nazorno pokazal veliko razliko v opremi in oborožitvi, ki loči zaenkrat nemško in avstrijsko vojsko. Vojaki graške garnizije, ki so še 6noci kakor pijani kolovratili po ulicah ter vpili na vse grlo »Wir sind deuteche Soldaten, Adolf Hitlers Solaaten,« бо danes nekam poparjeni, nič več ne maniiestirajo ter zavidno gledajo na tovariše iz Reicha, za katerimi Gradčani, posebno pa še ženski svet, kar norijo. Nemško vo jaštvo eo Gradčani večinoma sprejeli v zasebna stanovanja kot 6voje goste, pa so jih enoči graške družine vabile s seboj v lokale. Zanimivo je bik) opazovati snoči visoke Bavarce-pro6take, kako so ee nekam neprijetno počutili v elegantnih graških
kavarnah v družbi evojih gostiteljev. Kakor navadni vojaki, tako so tudi nemški oficirji svoje avstriieke kolege izrinili s površja. Vsi graški bari so bili vee nocojšnjo noč polni nemških oficirjev in plesalk so imeli na izbiro, kolikor so jih hoteli. Veselo se je z njimi vrtelo tudi več znanih obrazov iz Maribora, Ptuja in Celja.
Gradčane jc danes zelo ponarila uradna izjava, da ne bo nič s priključitvijo Južne Tirolske. Kakor na Dunaju in v Linzu, ee je namreč snoči tudi po Gradcu razširila vesela vest, da je Italija že obljubila, da bo južno Tirolsko izročila Hitlerju. Med Gradčani je vzbudila ta novica viharno navdušenje in Italijani, ki dosedaj niso uživali med avetrijskimi hitlerjevei posebnih simpatij, so jim naenkrat postali prijatelji. Zato pa je bilo danes iztreznenje tem neprijetnejše.
Pač pa so se danes širile po mestu fantastične vesti, ki so jih gotovo zlobni jeziki namenoma širili. Govorilo se je. da se v Mariboru, Celju in Ptuju vršijo strahovita preganjanja Nemcev in da je celo naše vojaštvo nastopilo proti njim z bajoneti in puškami. Te gorostasnosti so graški pur-garji z vso vnemo in prepričanostjo pripovedovali na ulicah tudi nemškim vojakom in oficirjem. Kdo jih med Gradčani trosi, pa ni težko ugotoviti, ko pa srečuješ na vsakem koraku v mestu toliko znanih ljudi iz Maribora ali Ptuja ...
Precej razburjenja je povzročil tudi dogodek, ki 6e je odigral nocoj na Orieeplatzu, V tihi noči je počil etre! in straže, ki eo prihitele na mesto, so našle na tleh ustreljenega stražnika SA, ki je tam vršil službo. Dogodek eo skušali zakriti, pa je vendar vse mesto izvedelo zanj. Straže v delavskih predelih mesta so zaradi tega še podvojili in so začeli tudi z velikimi hišnimi preiskavami.
Graške narodne socialiete prevzema zdaj predvsem želja, da bi Hitler počastil njihovo mesto na tak način, kakor je evoj čas MUnchen, kateremu je podelil časten naziv »-prestolnica narodnosociali-stične stranke«. Tudi Gradec bi biil rad taka prestolnica, kjer bi imela stranka e svojimi organizacijami sedež. Za Gradec naj bi bilo to veliko odlikovanje. Prav tako si prizadevajo Gradčani, da bi jih obiska! 6ain Fiihrer 1er se je včeraj podal deželni namestnik dr. Tadieu osebno na Dunaj, da prosi pri Hitlerju za ta obisk. Računajo, da bo prispel Hitler še tekom tega tedna v Gradec.
Usoda prejšnjih avstrijskih oblastnikov
Dunaj 14. marca.
Le malo prodira v javnost novic o usodi starih oblastnikov, ki so še pred nekaj dnevi vladali Avstrijo. Največ ugibanja in govoric je bilo glede usode bivšega kancleija
DR. KURTA SCHUSCHNIGGA.
Nešteto verzij je krožilo o njegovem begu. Tako so pripovedovali, da se je podal k Hitlerju, ki mu je obljubil svobodo kretanja, potem da so ga prijeli in aretirali na češki meji, drugič zopet na madžarski meji, tretjič so govorili, da je srečno pobegnil na Češko, da je že v Stockholmu ali pa v Jugoslaviji, in sicer v Ptuju, šele danes so te govorice ponehale, ko je bilo uradno razglašeno, kakšna jo usoda bivših oblastnikov: kancler dr. Schuschnigg se še vedno nahaja na Dunaju, ki ga kljub prigovarjanju prijateljev ni hotel zapustiti. Dr. Schuschnigg
ŽIVI ZASTRAZEN V SVOJEM STANOVANJU
Straži ga 150 mož nemških SS oddelkov. Dasi bi bilo najbrž narodnim socialistom prav ljubo, če bi bil hotel pobeguiti ter mu še danes nudijo priložnost za beg, hoče ostati bivši kancler v Avstriji, ker se zaveda, da pač ni delal drugega, kakor to, kar mu je velevala njegova vest iu njegovo avstrijsko prepričanje. Niti njegovi najhujši nasprotniki mu ne morejo očitati sence nepoštenosti. Pač pa je v neprijetnejšem položaju nekdanji pod-kancler in voditelj heimvvehrovcev
KNEZ STARHEMBERG.
Temu se ne bo dobro godilo, ker je narodnim socialistom še v dobrem spominu knezova nadutost in žalitve, s katerimi je nekoč ob vsaki priliki obsipaval Hitlerja. Starhemberga so aretirali v noči od petka na soboto na dunajskem vzhodnem kolodvoru, ko je hotel pobeguiti z vlakom. Pravijo, da so baje našli pri njem tudi velike vsote denarja. Aretirani so nadalje prejšnji šef državne policije dvorni svetnik W e i s e r, referent za »ilegalno narodnosocialistiČno gibanje« dvor. svetnik B6hm, bivši ptosvetni minister Pertner ter predsednik dunajskega velesejma, bivši mini-
Maršm Vorošilov pride
na zatožno klop
Varšava 15 marca AA. (Štefani) Po poročilu b, Moskve je vrhovni svet komisarjev po Stalinovem nalogu zavrnil prošnje za pomilostitev, ki so jih vložili obsojenci zadnjega procesa. Pravijo, da zbirajo sedaj gradivo za novo veliko razpravo, ki bo konec marca ali v začetku aprila. Pred sodišče bo postavljenih 23 uglednih sovjetskih moi, med njimi bivši sovjetski poslanik v Tokiu, bivši poslanik v Varšavi, bivši poslaniki v Bukarešti, Helsinkih in Taljinu in večje število višjih uradnikov v komisariatu za zunanje zadeve. V moskovskih krogih potrjujejo nadalje, da pridejo pred sodišče tudi maršali Vorošilov, Bliicher in Budjeni z večjim številom višjih oficirjev sovjetske vojske.
Šefa velikega fašističnega sveta
Rim 15. marca. b. Na seji velikega fašističnega svela, ki je bila včeraj od 10—1.15 po polnoči, je Mussolini obvestil navzočne o notranjem položaju, nato pa je obširno poročal o gospodarskem in finančnem položaju Italije. Veliki fašistični svet je odobril poročilo in sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je kovinska podloga italijanske emisijske banke ostala zadnjih 1-1 mesecev nespremenjena in znaša sedaj 4 milijarde 28 milijonov din, obtok bankovcev pa je znašal 5. marca 16 milijard 520 milijonov din. Končno je fašistični svet ugotovil, da državni dohodki stalno rastejo in da bo primanjkljaj v sedanjem proračunu mnogo manjši kot se je prvotno mislilo.
Poljski ultimat Litvi
Varšava, 15. marca. c. Dopisniki nemških listov iz Varšave poročajo svojim listom, da je poljska vlada sklenila poslati litavski vladi ultimat naj Litva takoj upostavi redne prometne in gospodarske zveze med Poljsko in Litvo. Meja med Poljsko in Litvo je zaprta že 20 let, to je od tedaj, ko je Poljska zasedla Vilno.
Kaunas, 15. marca. AA. (Havas) Tukajšnjih litavskih političnih kirogov se jc polastilo razburjenje zaradi pisanja poljskega časopisja o incidentu na poljeko-litvaneki meji in pa zaradi poročila, da se je poljski zunanji minister Bcck podvizal v Varšavo ne zaradi avstrijskih dogodkov, marveč zaradi tega incidenta. Doslej eo ugotovili dve dejstvi:
1.	Poljski vojak jc prekoračil mejo, ki loči obe državi in streljal sedemkrat na begunce.
2.	Poljska je odklonila litvansko ponudbo o sestavi mešane anketne komisije. Duhovi so na obeh straneh zelo razburjeni.
Avstrijskega konzulata
v Zagrebu ni več
Zagreb 15. marca. b. Avstrijski konzulat je danes uradoval redno. Na njem sta se vili dve zastavi, nemška s kljukastim križem in bivša avstrijska. Jutri dopoldne se l>o izvršila likvidacija avstrijskega konzulata in bo poslovanje prevzel nemški konzulat. V avstrijskem konzulatu so zadnja dva dneva pozdravljali prišlece s »Ileil Hitler I« Dosedanji avstrijski konzul Rubeli je obiskal nemškega konzula Freunda in se mu stavij na raz|K)lago. Značilno pa je, da so se še nocoj izdajali avstrijski vizumi za potovanje v Avstrijo.
Belgrad 15. marca. A A. V noči od 14. na 16. marca t. 1. je v prekooceanski emisiji za naše izseljence govoril po radiu minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič .
Seja Narodne skupščine
Belgrad, 15. marca. ni. Snočnja беја Narodne skupščine je trajala pozno v uoč. Na niej во nada-Ijevali razpravo o finančnem zakonu, v debato je poseglo več govornikov, med katerimi во se nekateri dotakniili tudi zunanje-političnih dogodkov zadnjih dni v Avstriji.
Današnja seja skupščine ee ie pričela ob 9.45. Udeležil 6e je je tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič z več ministri. Po prečitanem zapisniku včerajšnje seje je bilo prečitanih več interpelacij, med njimi interpelacija posl. dr. Ivana Jančiča in tovarišev na predsednika vlade in zunanjega mini-etra zaradi objave njegovega govora, ki ga je imel v skupščinskem iinančnem odboru, v inozemskem časopieju. Interpelacijo je vložil tudi Voja Lazič, v kateri prosi predsednika vlade za pojasnila glede priklopitve Avstrije k Nemčiji. Za vse interpelacije je vlada nujnost sprejela.
Nato 60 prešli na dnevni red: nadaljevanje razprave o finančnem zakonu. Prvi je dobil besedo poslanec JNS Milan Mravlje, ki je po svoji stari navadi napadal predstavnike sedanjega režima v Sloveniji Na ekupščino ni napravil nobenega vtisa. Za Mravijetom je govoril poslanec JRZ Oton Gavrilovič. Za njim dr. Mirko Kosič, član Delovnega kluba, ki je omenjal v svojem govoru tudi končno rešitev vprašanja prenoea premoženja bivše narodne radikalne 6tranke na JRZ. K besedi 6e je takoj oglaeil pravosodni minister Milan Simo-novič, ki je izjavil, da je bilo to vprašanje rešeno strogo po zakonu.
Minister dr. Krek brani čast majnišhe deklaracije
Za pravosodnim ministrom je pa dobil besedo minister dr. Krek, ki je odgovurjal na Kosičeve napade na тајбко deklaracijo. Med drugim je dejal, da mu je zelo žal, da je morala skupščina poslušati komentar o majski deklaraciji, ki je bil podan s tolikim neznanjem. Minister dr. Krek je dejal, da se poživlja tu v prvi vrsti na čisto acer-kvenega in areligioznega pisca dr. Dragotina Lončarja, ki je starejši od obeh in ki je osebno mogel vse to preživeti in osebno opazovati in ki je precejšnja avtoriteta med slovenskimi zgodovinarji. Nadalje naglasa minister dr. Krek: 1. majska de-
klaracija je bila sestavljena v sporazumu in soglasno z vsemi šefi slovanskih klubov v tedanjem dunajskem parlamentu; 2. nadškof dr. Jeglič je podpisal majsko deklaracijo naprošen od vseh slovenskih političnih šefov brez ozira na desnico in levico, kot prvi, in za njim so jo j>odpisali tudi ostali šefi političnih organizacij. Na tej deklaraciji je tudi podpis šeta tedanje narodno-napredne stranke, ki je danes sestavni del JNS, bivšega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Na podlagi te majske deklaracije so se vsi Slovenci združili iu so sprejeli kot skupno platformo za veliko narodnostno propagando. Pravi triumf jugoslovanske, ne samo slovenske misli, je bil, ko je sedanja dvorna dama kraljice Marije gospa Tavčarjeva izročila dr. Korošcu podpise iz vse Slovenije glede danes tako slabo komentirane majske deklaracije. Kratko in odločno izvajanje ministra dr. Kreka je v dvorani izzvalo živo odobravanje.
Za ministrom dr. Krekom so govorili Milen-ko Milutinovič iz JNS in Jovan Zdravkovič iz Neodvisnega kluba ter Milan Badžas (JRZ), nakar je bila seja ob 2 popoldne zaključena.
Popoldanska seia ee je pričela ob 16.30. Prvi je govoril poelanec rran Novakovič (lieta dr. Mačka). V skupščini ne pripada nobenemu klubu. V 6vojem govoru ee je predvsem zavzemal za sporazum med Srbi in Hrvati. PledLral je tudi za revizijo ustave.
Za njim so obširno govorili poslanec Milan Banič, Mirko Konmenovič in član kluba JNS Ješa Protič.
Nato je dobil besedo poročevalec večine fin. odbora dr. Nikitovič in predložil še dodatni a mandement za finančni zaikon, ki se nanaša na sodnike onih sodišč, katerih delokrog bi se tekom leta morda zmanjšal ter bi bili pri teh sodiščih nepotrebni. Po tem amandementu se ti sodniki stavijo na razpolago pravosodnemu ministru, da jih lahko postavi na druga sodišča. Potrebo sprejetja tega amandementa je nato razložil še pravosodni minister Simonovič. Ainandcment je bil predložen v sporazumu s šefi vseh skupščinskih poslanskih skupin. Skupščina ga jc tudi takoj potem prevzela v pretres.
Naslednji govorniki бо bili Milan Vukičevič iz jugoslovanskega kluba, Djordje Jevtič in drugi.
Proračun sprejet s 196 :92
Ko Je bila lista govornikov izčrpana, je dobil besedo še poročevalec večine finančnega odbora dr. Nikitovič, ki je v daljšem govoru pojasnjeval razne amandmane in zavračal kritiko skupščinske opozicije. Isto tako je zavračal trditev, ki jo je izrekel neki govornik opozicije glede naše zunanje politike, da bi bili vseh prijatelji, da je le izjavil, da mi nismo prijatelji vseh, temveč nismo nikogar sovražniki, dokler drugi nas in našo državo spoštujejo. Vsaka druga politika bi nas vedla v ne slutene nevarnosti.
Nato je bil finančni zakon sprejet z večino glasov.
Predsednik čirič je zatem odredil končno glasovanje o državnem proračunu. V vsem je glasovalo 288 poslancev. Za državni proračun je bilo oddanih 196 glasov, proti je glasovalo samo 92 poslancev. Rezultat glasovanja so vladni poslanci pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Francove čete prodrle
Alcaniz zaseden do Guadatope
Barcelona 15. marca A A. Havas: Vojno ministrstvo je objavilo, da je sovražnik prišel do Alcaniza in Calanda. Alcaniz ie zavzela motorizirana kolona. Naše čete so lahko še pravočasno režite 60 topov iz Alcaniza.
.Salamanca 15. marca. AA. Havae: Po uradnem obvestilu vrhov, poveljstva so nacionalistične čelu zavzele vrhove okoli Alcaniza. Druge kolone pa so zavzele vasi Castelseral, Canizar, Gargitllo in Lama ta del Очо1тш. Prodiranje nacionalističnih če! se nadaljuje. Dosedaj smo ujeli 15O0 miličnikov. Nn granadski fronti v odseku pri Motrilo še trajajo eovražni napadi, ki pa eo bili vsi
odbiti. Sovražne izgube so hude. V letalski bitki je eovražnik izgubil 7 letal. ("Alraniz lezi že ob roki Guadalope in je oddaljen 70 km od morja. V tem važnem cestnem križišču jo bil dosedaj sedež rdečega poveljstva za ta odsek. Op. ur.)
Saragosa 15. marca. AA. Havas: Nacionalistične predhodnico so prišle do cestnega križišča, ki vodi v Taragono in Valencijo. Če republikanske čele ne ustavijo nacionalističnega prodiranja, se bodo morale umikati samo še v eni enieri. Nacionalistične čelo no sedaj še 60 km zračne črie od Tortoze. V teh dneh so nacionalistične čele zavzele ozemlja OOkin v dolžino in 60 km v širino.
Pri današnjem glasovanju je epet glasoval za proračun dr. Anton Novačan. Istotako je glasoval za proračun poelanec Novakovič, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka. Dr. Dobovišek se je glasovanja vzdržal. Istotako pri današnjem glasovanju niso glasovali Janžekovič, Gornjak, Lenarčič, dr. Lovrenčič in Dako Makar. V čaeu glasovanja tudi niso bili v dvorani dr. Janjič in oba Sokiča.
Nato je bila današnja seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 10. Na dnevnem redu je razprava o poročilu odbora, ki je proučeval zakonski oenutek o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi in razširitvi zdravstvenih ustanov, dalje poročilo odbora za prošnje in pritožbe in kot tretja točka volitev namestnikov predsedniku in podpredsedniku skupščine v državni odbor za volitev poslancev.
V „združeni" opoziciji
Relgrad 15. marca m. Kakor je »Slovenec« že poročal, je v vrstah tako imenovane srbijanske združene opozicije prišlo znova do razkola, ki so ga povzročili predvsem nezadovoljneži v bivši demokratski stranki dr Ivnn Ribar, dr. Smiljanič in Pleševič. Ta skupina ima najtesnejše zveze z znanim agromarksistom dr. Dragoljubom Jovanovičem. ki ga po zadnjem obisku v Barceloni tukajšnji politični krogi pogosto nazivajo »barcelonski romar«. Ta skupina si ie dala nalogo, da bi ustvarila novo politične skupino, ki bi stala čisto nn programu ljudskih frontnšev. Nekaka svoja pravila je tudi objavila v letaku, katerega je izdala pred nekaj dnevi
Z akcijo nezadovoljnežev v bivših srbijauskili opozicijskih strankah so se te dni bnvili tudi voditelji teli strank Ljuba Davidovič, Miša Trifunovič in Jovan Jovanovič ter o svojem sestanku izdali tudi poročilo, v katetem izjavljajo, da omenjeni nezndovolin»ži dr Ribat in orinll nimnjo nobene zvezo več s lako imenovano srbijansko opozicijo.
ster Ha i nI. Zelo v želodcu sta narodnim socialistom vodja »domovinske fronte<
POLKOVNIK ADAM, šef državne časopisne -službe, in pa prejšnji predsednik avstrijske časopisne zbornice L u d w i g. Oba bi radi spravili na »varno« v zapore, pa ju kljub iskanju dosedaj Se niso izsledili. Aretiran je nadalje
DUNAJSKI ZUPAN DR SCHMITZ.
Tudi lastnik največje dunajske trgovske hiše, Zid K r u p n i k , se uahaja v zaporih. Krupnik je daroval velike vsote za domovinsko fronto.
BEG SE JE POSREČIL edino glavnemu tajniku domovinske fronte in bivšemu ministru Guidu Zernattu ter prejšnjemu trgovinskemu ministru Stockingerju, katerega dolžijo, da je bii velik korupcionist. Oba sta pobegnila najprej na Češkoslovaško, od tam pa na Madžarsko.
PRISILNA TABORIŠČA, v katerih so se poprej »popravljali« narodni socialisti, so stopila zopet v veljavo. Dosedaj je znova organizirano taborišče v Wôhlersdorfu pri Dunaju, kjer je že zaprtih veliko število areti-rancev. V prihodnjih dneh pa pričakujejo aretacije nusprotuikov narodnega socializma v večjem številu.
Drobne iz Avstrire
Dunaj 15. marca. A A. DNB: Glavno postno ravnateljstvo je ukazalo, da ee morajo umakniti iz prometa takoj vse tako imenovane Dollfuesove znamke. Te znamke se lahko do 81. marca zamenjajo z drugimi znamkami.
Generalno poštno ravnateljstvo je odredilo, da naj se izdela poseben pečat e kljukastim križem in napieom »Vodja na Dunaju«. Ta pečat bodo na veeh dunajskih poštah uporabljali vee čae Hitlerjevega bjvanja na Dunaju.
Celovec 15. marca. c. Koroška deželna vlada je odredila, da naj ostanejo vei šolski zavodi zaprti do 20. marca. Deželni šolski svet pa je objavil, da naj vei zaradi narodnega eocializnm odpuščeni učitelji takoj vložijo prošnje za zopetni sprejem v službo.
Državni kancler Hitler je imenoval avstrijskega namestnika dr. Seyss-Inquarta za skupinskega voditelja napadalnih oddelkov.
Pomočnik zunanjega ministra Wolff je izročil danes popoldne von Ribbentropu zunanje ministrstvo. Pri tem je imel kratek govor, v katerem je omenil, da ima Avstrija eamo eno domovino in ta je Nemčija.
Umetnine za italiiansko
razstavo že pr;haiajo
Belgrad 15. marca. AA. Davi ob 6.40 je prispel na belgrajsko postajo iz Italije prvi vagon s 43 umetninami za veliko razstavo italijanskih portretov, ki jo bodo slavnostno odprli 27. marca t. 1. Med umetninami je več del iz beneških, milanskih, modenskih in bergamskih muzejev. Do meje je transport spremljalo več organov italijanske železniške milice in uradnik glavne uprave za srednjeveške umetnine v Benetkah. Zlasti voz, ki je vozil umetnine v muzej kneza Pavla, je vzbudil pozornost. Ob 7.20 se je pripeljal z orientnim eks-presom tudi komisar razstave prof. Barbantini. Danes popoldne prispe še drugi vagon s slavnimi deli iz rimskih, neapeljskih, palertnskih, beneških, turlnekih, veronskih, padovskih in drugih muzejev.
Belgrajske vesti
Belgrad 15. marca. AA. Združenje prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorič sporoča, da bo 10. pomladanska razstava slikarskih in kiparskih del jugoslovanskih umetnikov pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika od 15. maja do 6. junija t. 1. v Umetniškem paviljonu. Kdor bi hotel razstaviti kako pomembnejše delo večjega obsega, naj obvesti likovno sekcijo združenja. Povabljeni umetniki no bodo ocenjeni, dela nepovabljenih umetnikov pa pridejo pred ocenjevalno sodišče. Prijavnice je treba izročiti do 1. dela pn do 7. maja. Po tem roku se ne sprejemajo nobena dela več.
Vzrok „Jutrovega" veselja
Ponedeljsko »Jutro« se je zopet enkrat odkrito razpisalo o čustvih, ki prevevajo njega in njegov krog. Odkrilo je brezmejno zadovoljstvo, ki ga navdaja ob priključitvi Avstrije k Nemčiji. Izvor »Jutrove« srčne utehe pa je pričakovanje, da se bo katoličanom in zlasti duhovščini pod Nemčijo mnogo slabše godilo, kakor pa se jim je dosedaj v samostojni državi. Saj so avstrijski narodni socialisti prav tako kulturnobojni kakor rajhovski, zadovoljno vzklika »Jutro«.
Tako nam je Kramarjev tisk zopet enkrat nazorno odkril najglobljo misel svojega srca. Ti ju-trovski »nacionalisti« so predvsem masoni in kul-turnobojneži, ki jih kar lomi protikatoliški bes in svoje sovraštvo do Cerkve tudi ob vsaki priliki pokažejo. Svojo mržnjo do krščanstva pa znajo seveda prav spretno zavijati v nacionalistično fra-zeologijo.
Pri igri si je zlomil robo
Ljubljana 15. marca.
Zvečer so pripeljali v bolnišnico 10 letnega sina pekovskega pomočnika Dragomila Horvatca iz Zgornje šiške 183. Otroci eo se igrali pred domačo hišo na cesti. Dragomil se je spotaknil in padel. Pri padcu si je zloinil roko.
Osebne vesti
Belgrad 15 marca. m. Na predlog prometnega minietra 60 bili odlikovani pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani: z redom ev. Save III. etopnje Josip Gcstiša višji svetnik v pokoju, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Franc Pla-ninšek. Friderik Gregorka in Jožef Krajcer, višji svetniki v pokoju, ter Karel Štefan, svetnik v pok.
Prestavljeni so: za inšpektorja v splošnem oddelku Anion Goetič, pri prometno-komercialnem oddelku, za višjega kontrolorja v Crnomliu Alojzij Korošec iz Ljutomera, v prometno-koinercia'ni oddelek za višjega kontrolorja Frančišek Jeienc iz Trebnjegn. za višjega kontrolorja v Ljutomer AdoJf Avsec iz Črnomlja, za višjega kontrolorja v Ljubljano — gl. kol. Franc Vončko z Jesenic.
Napredovali so v IX. skup. naslednji uradniški pripravniki za premet ne uradnike: Rade Sve tič Milivoj 1'cjovič, Milan Siosič in Oskar Ličen; v X. skup. Avguštin Lampe, Franc Bogataj, Rudolf Perhavec. Ivan Nantit in Vinko Arhar. V VIII. skup jc napredoval ircglcdovulec računov pri krajevni koniroli v Ljubljani Davorin Ermenec.
Predpotopni orjak izkopan v Kamniku
Kamnik 15. marca.
Ako ee potrdi, kar so strokovnjaki na prvi pogled ugotovili, je naša Slovenija zopet za ene znanstveno senzacijo bogatejša: lahko bomo v bodoče v našem narodnc.n muzeju gledali in občudovali silno mamutovo okostje, silne predpotopne živali, ki je že davno izumrla. Našli pa so to okostje docela elučajno.
Okostje sibirskega mamuta.
Te dni regulirajo Nevljico, ki teče skozi ozemlje kamniške občine. Včeraj si je dela ogledoval kamniški župan g. Nande Novak. Povprašal je delavce, ali bodo že kmalu končali. Delavci so mu odgovorili, da je tukaj delo skoraj že končano, da pa eo naleteli na nekake štore, ki jim nagajajo. G. župan je stopil bliže, da bi ei ogledal, kakšni so tisti štori, ki nagajajo pri delu. Komaj si je tisti »štor« od blizu ogledal, je zaklical:
• To niso nikaki štori! To so kosti!«
Bile so res kosti, dasi nenavadno velike. Nihče ni vedel, kake živali bi bile te izkopane kosti. Docela izkopana je bila le ena kost. Gospod župan je brž poklical slovečega kamniškega rojaka g. Sadnikarja, ki je znan starinoslovec. Ta je brž prihitel in nato pojasnil, da te koeti ne morejo biti od druge živali ko od mamuta.
Takoj smo najdbo naznanili v Ljubljano, odkoder je prišel v Kamnik g. Herfort iz Narodnega muzeja, ki je tudi označil kosti za mamutove. Izkopana kost je iz prednje noge. Dasi je le 80 cm dolga, vendar pa ima v prerezu 30 cm širine. Druge kosti so sicer še v blatu zakopane, vendar je sedaj dognano, da tisto štorovje, ki je delavcem tako nagajalo, je vse mumotovo okostje. Verjetno je, da
je v glini Nevljice pokopan cel ogromni mamut. 2e dosedanja izkopavanja kažejo, da so v glini zakopane kosti ogromne dimenzije in silne teže. Izkopavanja bodo seveda trajala dalj časa, preden bo mogoče vse velikansko okostje pravilno izkopati.
Gospod Herfort je takoj naročil, naj ves prostor okoli in okoli dobro zastražijo, da ne bi ne-počakani radovedneži napravili nepopravljive škode. Tako sedaj okoli mamutovih kosti noč in dan stoji straža, ki brani vsakemu nepoklicanemu blizu.
Mamut, ki ga znanstveniki latinsko imenujejo »Elephas primigenius«, je našemu eedanjemu indijskemu slonu sorodna živalska vrsta, le da je bila mnogo večja. Ta velika žival je živela v tako imenovani kvarterni dobi do zadnje ledne dobe. Živela je po vsej srednji Evropi tja gori do Sibirije. Njegove oetanke pa so našli tudi že v južni Italiji in v severni Španiji.
Mamut je imel orjaške okle, ki so bili do
8 stotov težki. Ti zobje so bili nazven in navzgor zapognjeni. Po telesu je bila žival pokrita z dolgo kocinasto dlako, ki je bila ali rdečerjava ali pa črna. Mamut je živel v tropih. Se ljudje kamene dobe so ga poznali in ga lovili v jame. Lovili pa ga niso le zaradi mesa, temveč še bolj zaradi njegovih silnih zob, ki so jih potem predelovali za svoje orodje.
Največ ostankov predpotopnega mamuta so našli v Sibiriji, kjer se je mnogo trupel teh živali dobro ohranilo v tamkajšnjih tundrah do današnjega dne. Nekatera mamutova trupla so bila tako dobro ohranjena, da se je kosti držalo še meso, ki bi bilo ekoraj še užitno. V želodcu te živali so našli še oetanke hrane, ki jo je žival použila pred smrtjo v davnih tisočletjih. Tako so v želodcu našli ostanke trave in drugih rastlin, kar so znanstveniki še lahko epoznali in ugotovili.
Mnogokje so našli njegovo zobovje, katero so potem prodajali kot okamenelo slonovo kost, Pred letom 1914 je bilo teh kosti toliko na svetovnih tržiščih, da so znašale eno tretjino vsega tega blaga, ki se je prodajalo za slonovo kost.
Ako se posreči dobiti iz gline vse okostje, bo naš muzej po zaslugi g. župana Nandeta Novaka dobil veliko znanstveno dragocenost.
Bolgarski rudarji v Sloveniji
Rekonstruirani mamut, kakršen je živel v Sibiriji
Ljubljana 15. marca.
Danes dopoldne ee je pripeljalo v Ljubljano 80 bolgarskih rudarjev, ki potujejo po Jugoslaviji in si ogledujejo zlasti naše rudnike. So to rudarji iz Pernika, ki je največji premogovnik na Bolka-nu. Skupino vodi inž. Vasil Radoslavov, tehnični direktor državnega rudnika v Perniku, spremlja pa jo tudi časnikar Kroetij Gjurgjev. Bolgarski rudarji eo prispeli v Jugoslavijo v začetku marca in 9o si 9. marca ogledali rudnik v Aleksincu, naslednjega dne rudnik v Rtanju, nakar so ee zadržali dva dni v Belgradu, kjer jih je sprejel tudi naš minister za gozdove in rudnike. V Sloveniji ei bodo ogledali rudnik v Trbovljah, kjer oetanejo dva dni. Ves ča6 svojega bivanja v Sloveniji bodo bolgarski rudarji goetje Trboveljske premogo-kopne družbe. V Ljubljani na postaji so jih sprejeli akademiki montanisti in zastopniki Jugoelo-vaneko-bolgareke lige. Dopoldne so ei ogledali zgradbo ravnateljstva TPD, Narodni muzej in rudarski inetitut. Opoldne jim je TPD priredila v Kazini banket, ki so se ga udeležili za TPD Hein-rich in generalni tajnik Pogačnik, za rudarsko glavarstvo inž. Zupančič, univ. prof. inž. GœtiSa in zastopniki Jug.-bolg. lige. Popoldne so bili na Ljuhljatiskem gradu, zvečer pa so ee odpeljali v Trbovlje.
Časnikar Gjurgjev je pripovedoval našemu poročevalcu nekatere zanimivosti o rudniku Perniku in njegovih rudarjih. Rudnik Pernik je leta 1925. poetal avtonomen državni rudnik in je zaposlenih v njem 5500 do 0000 rudarjev. Rudnik ima
90 letnico ro'stva
obhaja danes 16. marca ugledni in spoštovani Jože Novak v Prikrnicah pri Moravčah. Imenovani kljub visoki starosti hodi še vedno ob nedeljah v pol ure oddaljeno farno cerkev. Jubilant je stari oče priljubljenega ter gorečega pridigarja g. kaplana Fr. Novaka pri sv. Petru v Ljubljani. — Dobremu očetu tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo še lepih dni v krogu svojih najdražjih.
tnoiiy
Po devetih letih odkrit zločin
Žena zaslrapila in nato že mrtvega obesila svojega moža
Litija 15. marca.
Leta 1929 jeseni so našli domači na kozolcu obešenega 43 letnega posestnika Osolnika Jožeta iz Breznika pod Sveto Goro, občina Mlinše. Njegov samomor so domačini prikazovali kot obupno dejanje očeta, ker je izgubil 35.000 din, katere je 6voječasno posodil bratu svoje žene, Grilu z Vrha nad Kandršaini. Ko je Osolnik spoznal, da tega denarja od svaka Griia ne bo dobil povrnjenega, ee je tako »grimal« ter vdajal pijači, da je pred sosedi izjavil, da se bo zaradi tega obesil. — Vsi so seveda mislili, da se je pokojni Osolnik res sam obesil, Čeprav se je pošepetavalo, da mora biti pri samomoru nekaj drugega vmes. Zdravnik, ki je takrat pregledal truplo pokojnega Osolnika, je sicer ugotovil, da je v telesu nekaj strupa — strihnina. Zadeva pa je takrat zaspala in oblasti niso nadalje raziskovale primera.
Vdova, sedaj 51 letna posestnica Marija Osolnik, pa je po smrti moža navezala ljubavno razmerje s posestnikovim sinom Joger Francom iz iste vasi. Ker sta bila velika prijatelja, mu je nekoč priznala, da je možu dala skodelico čaja, v katerem je bil strihnin. Ko je mož napravil nekaj požirkov, je zavpil, da to ni čaj, ampak da
ga je žena zastrupila. Takoj so mu prišle pene v usta, žena mu je z ruto zamašila usta, da ni mogel vpiti, tako da se je zastrupljen zadušil. Ko je bil mrtev, sta ga ponoči s takrat 16 letnim sinom Štefanom zavlekla pod domači kozolec, kjer sta ga obesila, da bi prikazala očetovo smrt kot samomor. — Da je prišel ta zločin na dan, pa je povzročil prepir med Osolnikovimi in Jogrovi-mi. — Slo je za tatvino kolesnega obroča ter so si med seboj očitali, da so eni in drugi ta obroč ukradli. — Sedaj je naznanil vaškim orožnikom Joger Jakob, da mu je Osolnikov sin Štefan pod častno besedo priznal, da je očeta mati zastrupila ter da so potem truplo obesili na domač kozolec. Ko so očeta obešali, sta bila na straži tudi oba druga brata. Orožniki so takoj aretirali vdovo Marijo Osolnik ter sina Štefana ter oba oddali v zapore litijskega sodišča. Pri zasliševanju oba trdovratno zanikata zločin, medtem ko oba brata Joger Franc, ki se je medtem poročil, in Jakob pod prisego izjavljata za resnično priznanje žene Marije in sina Štefana. — Osolnikov grunt spada med najboljše, saj rede lahko do 10 glav goveje živine. Vsekakor pride ta zagoneten primer pred ljubljansko sodišče.
„Glejte, kako
umira pravični!"
Na osmino smrti Zdravka Štangla
Zdravko Štangl, urednik »Slovenskega doma«, ki ga je smrt pobrala, ko še 28 let ni dopolnil, je bil eden izmed mnogih katoliško vzgojenih fantov, nič izrednega v pobožnosti, nič prenapet, sicer zvest vsem vsakdanjim verskim dolžnostim, toda vse v neki običajni meri. Le v obnašanju |e bil nad vsakdanjo mero plemenit, v govorjenju čeden, do vse okolice silno obziren, prizanesljiv v sodbah bližnjega, pa silno razvito vest je imel, da nikdar ni mogel storiti krivice.
Od mladih nog je bil izrazito katoliško vzgojen. Ves dom je živel v domačem verskem ozračju, v katerem se o veri naravnost ne govori veliko, dasi spremlja vse življenje in blaži njegove tegobe. Mati je svoje otroke, ko še za šolo niso dorastli, vsako nedeljo popoldne vodila v cerkev in jim tam razlagala križev pot in mladi Zdravko se je teh popoldnevov nad vse veselil, ni jih mogel učakati. Mati je tudi še pozneje, ko so sc po plebiscitu morali umakniti s Koroške, v Marenbergu, veliko delovala na katoliškem prosvetnem polju. V prej nemčurskem Marenbergu slovenstvo tista leta še ni bilo nič kaj vpeljano, da bi ljudi eeznanila s slovensko knjigo, je Stanglova mati pod pazduho pred cerkvijo nosila knjige in jih ponujala fantom in dekletom, naj vzamejo kako knjigo, naj jo ne-eejo domov, da jo bodo vsaj malo prelistali. Počasi »o se ljudje navadili, začeli pred cerkvijo sami iz-praševati za knjige, končno so prišli za njimi tudi v proevetno knjižnico, ki sc je iz tega razvila Ko je v Marenberg prišlo še nekaj zavednih katoliških laikov, ee je polagoma razvijalo prosvetno delovanje in tako je mladi, idpalni Zdravko kmalu zašel tudi v tok slovenskega katoliškega delovanja.
Kako globoko je Zdravko pojmoval to katoliško delovanje in kako ponosen je bil, da spada v to veliko slovensko skupnost, kaže najbolj tale dogodek: Ob Slomškovih dnevih v Mariboru 1. 1936 je imel Zdravko polne roke dela kot poročevalec in fotograf »Slovenca« in »Slovenskega doma». Ko je tako ves božji dan švigal med množicami, bil povsod zraven, vse videl, vse znal opisati, je v neki gneči opazil svojo mater. Le toliko je utegnil, da je planil k njej, jo objel in vee navdušen dejal: »Poglejte, kaj katoliška misel naredil Ali niste veseli?« Mati je odgovorila: »Seveda sem,« in Zdravko je še potrdil: »Vidite to samo naša misel premore!« in odbrzel je naprej, skozi množice, za svojim delom.
V sredo 9. marca, kmalu po polnoči, ko ga je prej že kaka dva dni zelo mučil kašelj, ga je naenkrat močneje obšla zavest, da mu moči pešajo. Želel je opraviti sv. spoved. Sicer ja na Golniku skoro vsak dan prejemal zakramente, toda sedaj je hotel opraviti končnoveljavno, ponoviti ves račun in ga skleniti in prositi odpuščanja, če bi bilo kaj dolga. Bil pa je tako obziren, da ni upal sredi noči nadlegovati hišnega duhovnika, na svojega eobnega tovariša, p. Brenčiča, belega meniha iz Stične, se je obrnil, češ, »bova pa kar midva opravila«.
Kmalu po končani spovedi so tovariši v sobi, ker je precej težko hropel, poklicali se6l.ro Ta je prišla, dala neka zdravila, nato pa kmalu šla klicat zdravnika. Medtem pa je Zdravko skočil pokonci, šel k pœtelji p Brenčiča in ga prosil» Ali bi mi mogli prinesti sv obhajilo?« Ko je pater videl njegov izpremenjeni obraz, ves bled, sam vase pogreznjen, je vstal in šel v hišno kapelo po sv. zakrament. Med tem je prišel zdravnik, ki mu jc dal injekcije in Zdravko je z rožnim vencem v roki čakal na sv. obhajilo. Ko je duhovnik stopil v sobo, ie vzkliknil: »O. Jezus, kako sem srečen!« Sv. obhajilo je prejel z najglobljo pobožnostjo, zlasti tiste
6 galerij pod zemljo in eno na površju ter se njegova letna produkcija giblje okrog poldrugega milijona ton. Po formaciji in kalorijah je perniški premog takšen kakor trboveljski. V socialnem oziru so razmere tamkajšnjih rudarjev zelo ugodne. Imajo brezplačno stanovanje, delovno obleko, kurjavo in razsvetljavo ter zdravniško pomoč. Srednja mezda znaša ob osemurnem delovniku 60 do 80 levov dnevno (40 do 50 din), kopači pa zaslužijo 100 do 120 levov dnevno (70 do 80 din). Poleg tego so vei rudarji in uradništvo rudnika udeleženi tudi pri čietem dobičku in je bilo konec lanskega leta razdeljenih med nje 10 in pol milijona levov. V varnoetnem oziru eo rudniške naprave najmodernejše opremljene in so nesreče zelo redke. Bolgarski goetje so nadvee zadovoljni nad lepim bratskim sprejemom v Jugoslaviji.
Perilo je hitro oprano
dn
ce vzames ve
£CHICHTOVO
TERPENTINÔVOf
па*о*апЈе žensko Potovanie v Avstrijo brez vizuma
Na željo naših bravcev smo se obrnili na g. generalnega konzula bivše avstrijske republike v Ljubljani z vprašanjem, kako je s potnimi dovoljenji v bivšo Avstrijo. Kakor znano je med nošo državo in Nemčijo že dolgo časa v veljavi pogodba, da so viza med obema državama odpravljena. Konzul bivše avstrijske republike nam je odgovoril, da sedaj, ko je Avetrija priključena Nemčiji in tvori z njo eno državo, veljajo ista določila tudi za potovanje v bivšo avetrijeko republiko, to se pravi, da je potreben jugoslovanskim državljanom samo potni list, ne pa več vizum konzulata, kakor poprej, ko je bila Av6lrija samostojna država.
Suplenti-volonter ji na srednjih šolah?
V	zadnjem času eo nas že ponovno vznemirjale vesti, da namerava proevetno ministrstvo uvesti v naše srednje šole volontiranje. Toda nobena pristojna pisarna nam prav do zadnjega časa ni mogla dati nobenih zanesljivih informacij. Vendar smo že glede na nepotrjene govorice vprašanje pretehtali in preteklo jesen v poeebni resoluciji sporočili vsem odločilnim instancam svoje stališče. Na celi vrsti stvarnih argumentov smo pokazali, da bi bila takšna novost za člane našega društva, nenameščene profesorske kandidate, popolnoma nesprejemljiva, našemu šolstvu pa škodljiva. Resolucijo so podpisala razen našega društva šo: Profesorsko društvo. Pedagoško društvo, Društvo slušateljev filozofske fakultete in zveza društev »šola in domc.
V	teh dneh pa smo ee nenadoma znašli pred malone gotovim dejstvom, ki priča, da je medtem vendarle stvar dozorela in da pri tem naše stališče ni bilo nikakor upoštevano. Med predlaganimi amandmani k finančnemu zakonu za 1938-39 se nahaja nnslednje dopolnilo k § 69 zakona o srednjih šolah:
§ 69a) V srednjih šolah lahko prosvetni minister namešča suplente-volonterje, največ pet v eni šoli; ti volonterji pa nimajo pristojnih pravic. Doba volontiranja suplentov lahko traja največ 3 leta.
Čas volontiranja se šteje snplentom kot čas, ki ga je prebil v državni službi in to glede na pokojnino, napredovanja in pripravništvo — ko stopi suplont-voloiiter pozneje v državno službo iste stroke.
V	kolikor bodo suplcntje-volonterji delali po več kot 6 ur tedensko, se jim lahko za delo teh ur določi honorar od ure, tako kakor honorarnim nameščencem srednjih šol; ta honorar se bo plačeval iz postavke za honorarne nameščence srednjih šol.
Podrobnejše odredbe o dolžnostih suplentov-volonterjev predpisuje prosvetni minister.
Najprej moramo pretehtati v tem dodatku stavek, ki daje na prvi pogled videz, kot da ne gre za pravo volontiranje, delo zastonj, marveč za neko novo vrsto honoriranih suplentov. Računali emo: če dela volonter tedensko 12 ur, tedaj se mu za 6 ur »lahkot določi honorar. Ta honorar bi znesel v mesecih, kadar ni počitnic in dosti prostih dni, največ 500 din. V najboljšem primeru torej 10 mesecev v letu po 500 din. V6akdo ei lahko misli, da je vsako drugo delo, vsak drug zaslužek s tem suplentu-začetniku onemogočen. Z negotovim zaslužkom mesečnih 500 dinarjev mora torej živeti in delati. In potem smo računali naprej: če dobi V6aka srednja šola 5 volonterjev, ki vsi delajo po 12 ur, torej vsi »lahkot zaslužijo mesečno po 500 din, tedaj se
mora postavka v državnem proračunu, kjer so črpajo honorarji za euplente, nameščene doslej po § 69t zak. o sr. š. in sedaj nove volonterje, nameščene po § 69a zak. o «r. š., zvišati za okoli dva in pol milijona dinarjev. O tem zvišanju nismo doslej slišali ničesar. Razen tega nas beseda »lahkot v predlogu dodatka še bolj sili k temu, da gledamo na naš račun skrajno skeptično. Nasprotno, edino, za kar nam govorijo ekoraj vse dosedanje informacije, je to, da gre res za pravo volontiranje: trdo dolo zastonj.
Nadalje nam predložena sprememba določa, da doseže volonter vse pravice in ugodnosti drž. nameščenca šele takrat, ko etopi eventualno v pravo službeno razmerje v isti stroki. V času volontiranja ostane suplent povsem nezaščiten, prav tako kakor brezjioselni. Zanj ni bolniškega zavarovanja, niti polovičnih voženj itd. Tudi v tem oziru položaj volonterja ni boljši od položaja brezposelnega, le da so njegovi delovni pogoji še neprimerno slabši. Priklenjeni na zastonjkar-sko delo ima zaprto pot do inštrukcij in vsoga drugega dela, s katerim se naši člani zdaj kot brezposelni prebijajo iz dneva v dan.
Nekateri najstarejši člani našega društva čakajo na namestitev že 4 leta. Z volontiran jem se jim ta doba skrajnega pomanjkanja podaljša na 7 let. Profesorski kandidat, ki je vložil 16—18 let svojega življenja v šolanje, ki se z nekaj leti čakanja vred torej že okrog 20 let ob ogromni žrtvi svojih staršev, marsikaterikrat pa ob neverjetnem samostojnem naporu pripravlja na svoj idealni vzgojniški poklic, ta kandidat je torej vreden toliko, da ga je treba šele s triletnim delom zastonj preizkusili, ali bo morda po 23 letih pripravljanja že sposoben za svoj poklic. Poznamo svoj položaj in s posebno anketo smo napravili statistiko o socialnih pogojih slovenskih nameščenih filozofov Ko se nain zdaj obetajo 3 leta še hujšega življenja, se e stopnjevano skrbjo vprašujemo:
Odkod boido ti tridesetletniki, ki so po 16-letnem študiju neprostovoljno razočarali svoje starše in doživeli potem še z brezposelnostjo in volontiranjem skrajno zapostavljanje in revščino, odkod bodo ti ljudje vzeli še volje, moči, zaupanja in — živcev za resnično delo? Kaj liodo počeli ravnatelji s temi izčrpanimi ljudmi, kateri izmed njih bo Se — zdrav?
Apeliramo na merodajne činitelje, da se volontiranje v nobenem primeru ne uvede. Uvedba volontiranja bi bila skrajno nesocialen pojav, v škodo našemu srednjemu šolstvu, ki je že tako v razkroju.
Društvo brezposelnih prof. kandidatov.
beeede neposredno pred zavžitjem je molil s tako zbranostjo, da so vsi navzoči imeli vtis, da se tu dogaja nekaj velikega in važnega. Nato ga je duhovnik še mazilil s sv. poslednjim oljem, mu podelil papeški blagoslov; pri tem je Zdravko vse obredne molitve sam molil za duhovnikom. Ura se je pomikala že skoro na 4 Pod Golnikom se je budil dan, lepo pomladansko jutro je trkalo na okna bolniške sobe.
Nato se je Zdravko precej pomiril, tu in tam je za kake trenutke tudi nekoliko zadremal. Proti polnemu jutru je vprašal patra: »Ali boste šli kmalu maševat? Vsaj za srečno zadnjo uro, čc bi to ne Slo mimo,« ga je prosil. Ko je hišni župnik okrog pol osme ure stopil v sobo, ga je takoj ogovoril: »V večnost bo treba iti. Rad bi še živel, če pa Bog tako hoče . ..« Župnik mu je dajal poguma, naj zaupa v Boga, in Zdravko ga je prekinil: »Ali bi mi mogli še enkrat prinesti Boga?« Župnik ga je pomiril, da je že bil obhajan, naj zaupa in potolažen je Zdravko dejal: »Saj res, Bog je dober.«
Čimdalje bolj je bil izven sveta. Od časa do časa se je spet vrnil nazaj in v naglici še kaj naročil. Razločno in v globoki zbranosti je izgovarjal tiste lepe vzdihe, ki nas jih za zadnjo uro uči ev. Cerkev, za katere pa bi bil komaj papir izključno verskega lista dovolj lep, da bi jih bilo dovoljeno ponatisniti. To je bil zadnji klic Zdravka Štangla, ki jc čutil, da mu vezi telesa razpadaio in da bo kmalu prešel v življenje brez telesa. Molil je tiste otroške molitvice k Materi božji, k angelu varuhu, ki jih je znal še od matere. Prosil je Boga, naj potolaži mater, ob tem se je spomnil brata, o katerem je vedel, da bo takoj, ko izve, prišel na Golnik, in je naročil usmiljenki. »Brata pa vi potolažitel« Hišni župnik, ki je moral oditi, je mislil, da Zdravko ne bo slišal, šepetaje naročil okoli stoječim, naj mu takoj pridejo povedat, da bo sporočil bratu, pa ie Zdravko ujel tudi tc besede in dejal: »Sestra, takoj, ko umrem, morate poklicati zdravnika, da
bo ugotovil mojo smrt!« To je dvakrat naročil, »da ne bo kake zmede«. Okoli stoječim eo silile solze v oči, ko so ga gledali, obenem pa je bilo v tem umiranju toliko življenja, da so bili v veliki zadregi, kako naj se obnašajo. Sestra, ki je videla, kako izsušena usta ima, ga je vprašala: »Ali ste žejni, aH boste kozarec vode?« Pa je prostodušno zamahnil z roko in se veselo, nekako razposajeno začudil: »Čemu bi eedaj vodo pil, ko pa umiram! Naj bo zasluženjc nekoliko večje.« Pa se jc spet vsa družba poglobila v molitev. Le tu in tam jo je Zdravko prekinil z izrazi pozornega pričakovanja: »Sedaj pa bo, sedaj pa čutim, konec bo, sedaj pa pride eodba, bogve, ali mi bo Jezus milostljiv?« Sestra je zaslutila stisko trenutka in ga je brž tolažila: »Bo, bo, saj ste mu vedno služili,« in Zdravko je odgovarjal: »Seveda sem mu, namenoma ga nikoli nisem žalil« in prav po štajersko je dodal: »Paj saj veete, kak je človek.« Okoli stoječi, dve sestri, tovariši v sobi, med njimi nekaj duhovnikov, so molili rožni venec, on je molil deloma za njimi, deloma ponavljal svoje vzdihe; že prej jc večkrat dejal, da je vedno molil za srečno zadnjo uro. Spomnil se je, da nima svojega rožnega venca v rokah in je prosil: »Dajte mi moj rožni venec, zmeraj je bil z menoj, naj bo še sedaj pri meni.« In spet je molil, zase, da bi bil deležen božjega usmiljenja, za mater, da bi preneela. Čim bolj pa re pojemal, tembolj je misel osredotočeval na dušo, vse drugo se je počasi umikalo v ozadje. Hotel pa jc sam ugotoviti, kdaj ga smejo smatrati za mrtvega: »Sedaj bo, sedaj... no, pa še ni, kako, da tako dolgo ni,« jc večkrat dejal, ko je sam zasledoval svoje ugašanje. »Sestra, ali ee tako dolgo hodi na oni svet?« je enkrat vprašal in vso solzno družbo spravil v zadrugo. Sestra ga jc pohvalila, da lepo trpi in naj se nič ne boji, naj le zaupa; pa je z nekim obžalovanjem odvrnil: »Saj še nič trpel nisem,« takoj pa se jc Bogu zahvaljeval, da mu ie prihranil trpljenje. Obraz mu jc zmerom bolj
Drobne novice
Koledar
Sreda, 16. marea: Hilarij in Tacijan, mučenca; Henrik. Ščip ob 6.15. Hersehei napoveduje dež in vihar. — Četrtek, 17. mtrca: Jedert, devica; Patrik, škof.
Novi grobovi
■J" V Sevnici ob Sari je v starosti 11 let mirno v Gospodu zaspala Ljubica I r m i n a Silvestra Mere, hčerka restavraterja gospoda Josipa Merca. Pokopali jo bodo v četrtek ob 4 popoldne na pokopališču sv. Roka v Sevnici. Naj se veseli med angelci v nebesih. Žalujočim naše iskreno sožalje I
Občinske volitve
v Brežicah
Za novo občino Brežice eo razpisane za dne 27. marca t. J. občineke volitve.
Potrebe novega časa zahtevajo združitev okolice ia mest v eno upravno telo in to predvsem v
koriet okolice, kajti če okolica mes-to redi, naj mesto z okolico tudi koristi deli. Tako se je izvršila tudi združitev mesta Brežice z okolico. Nekateri občani iz okolice se zaradi tega vznemirjalo, drugi pa celo hujekajo in trosijo neresnico med okoličani. Vsem tem povemo, da ie socialno krivično, da bi imelo mesto napram okolici posebne pravice in ugodnosti. Mesto živi in raste od okolice, zato naj z okolico deli tudi vee pravice io dolžnosti. Zato mora zginiti gospodarsko zapostavljanje okolice napram mestu. Kmečko ljudstvo mora postati enakopravno v tem oziru. Kdor pa misli drugače, je zastarel in ne razume današnjega časa in njegovih gospodarskih in socialnih potreb.
Zato je prazen stirah o neenakopravnosti občanov, ki ga širijo naši nasprotniki med okoličani s prozornim namenom zbegati naše volivce. Vsem tem povemo, da bodo imeli okoličani pri vodstvu občine odločilen vpliv, ker bodo večino občineke uprave in odbora tvorili okoliški možje. Kar ee pa tiče plačevanja dolgo-v in davkov, pa bo morala mestna občina tudi v bodoče sama plačati svoje dolgove, kolikor iih ima, kakor iih bodo morali okoličani, ki (ih imaio zaradi elektrifikacije, sami plačati Zato je vse beganic o plačevanju davkov prazen strah. Deistvo pa je, da bo okolica z združitvijo gospodarsko samo pridobila, čc primerjamo sedanjo davčno podlago mest in okolice. Davčna podlaga v mestni občini znaša 162 392 din, v okoliški pa 64.887 din. Doklade pa rnašajo v mestu 55%, v okolici pa 90%. Iz tega jc razvidno, da bo združitev vsem enako v prid. tako mestu kot okolici. Nova občina bo pa lahko brez večjih težav in novih bremen storila veliko več v občo koriet vseh občanov. Zato je povsem jasno, da ie uspeh združitve za vse pravičen, koristen in pošten.
Jasno je torej, zakaj našim nasprotnikom od vsega začetka ni pogodu združitev obeh občin, ker pač dobro vedo, da bodo morali prepustiti oblast drugim. Zato se žc sedaj poslužujejo vseh mogočih trikov, ki iih trosijo med okoličani kot o plačevanju zgradarine, o zopetni razdružitvi občin itd. Toda naše liudstvo je danes že toliko zavedno, da ne bo nasedlo takim in podobnim frazam, ker dobro ve, od kod prihajajo in da so brez vsake podlage z edinim namenom zbegati volivce. Zato našim nasprotnikom vsa njihova naprednost z napredno lučjo ne bo nič pomagala. Na dan volitev pa bo naše ljudstvo oddalo .fvoje glasove za listo JRZ, katere nosilec jc priljubljeni in ugledni g. Deržič Karel iz Brežic.
" &ÏMO UHIO!S Tet.22.21
Velenape'a, pretresljiva in vsebinsko
f
o
globoka drama
Le coupable. V glavni vlogi Plerfe Blanihar
Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 Samo še danes in jutri!
ležnoet in zaupanje našim narodnim voditeljem, v katerih imamo poroštvo, da bodo izpolnjene vee naše želje v borbi za izboljšanje gmotnega položaja in za pravice železničarjev.
—	Slike (razglednice in povečane) pokojnega skladatelja Emila Adamiča ima v založbi fotografski atelje Bcšter v Ljubljani v Židovslci ulici.
Dobro pralno sredstvo
res dobro — s katerim boste zadovoljni, je
PERION
slovenski izdelek!
—	Lurške šmarnice. Ob letošnji 80 letnici Marijinega prikazovanja v Lurdu so izšle šmarnice, ki jih je priredil župnik Seigerschmied. — Za vsak dan meseca majnika m.m v zelo lepih črticah kličejo v spomin vse dogodke, ki jih je doživela Ber-nardka in z njo velike množice ljudstva ob osemnajstih prikazovanjih Brezmadežne Device v duplini STedi skalovja ob reki Gave v bližini Lurda. To se je zgodilo šele, ko ie ob čudnežnem studencu, ki ie pričel teži izpod Bemardkinih rok, zado-bilo zdravje že 144 bolnikov in šele po treh letih, ko je zdravniška komisija ugotovila, da so ozdravljenja trajna. Letošnje šmarnice bo sledil vsakdo ne samo z velikim zanimanjem, temveč tudi e poeebnim duševnim pridom. Knjižica je izéla v založbi Jugoelovanske knjigarne v Ljubljani in velja poltrdo vezana samo 18 din.
KINO SLOGA
Telefon II 27-30
Danes premiera remek-dela velike skandinavske tvornice filmov »Nordisk«. — To je film
LAILA
v katerem je združena vsa lepota severnih krajev, pod večnim snegom in ledom. — V glavni vlogi švedska filmska in gledališka igralka Aino Taube
— Članstvu Učiteljskega pevskega zbora sporočamo, da je za 17. marca sklicani pevski tečaj odpovedan in preložen za poznejši čas. — Tajnik.
DUh po izpuhtevnnju telesa takoi in trajno odpravi SAltOped. — Varuie obutev In perilo Zahtevajte v lekarnah, drouerijah, parfumerijah in «ličnih truovinah. — Drouerija JANCIGAJ Ljubljana, Krekov trg. rReg min. n«. «di. 8i.ai6
I
—	Tatvine raznega železa. Orožniki v Dolu pri Ljubljani so aretirali nekega Ivana Ogrina, ki je kradel razno boljše železfe v okolici Vevč in ga prodajal v Ljubljano za nizko ceno. Po raznih delavnicah je Ogrin iz Zaboršta pokradel v kratkem času železa v vrednosti okrog 5000 din. Orožniki so natančno poizvedovali in ga naposled prijeli. Priznal je vse tatvine. Izročen je bil sodišču.
V kratkem izide kn'iga:
$entIo$hl gospod Sirnen ln niegovi sodobftlhl.
Zgodovinska povest iz 18. stole'ja.
—	Izlet v Italijo (Gorica, Trst, Opatija, Reka) priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani, Putnik. v dneh 25., 26. in 27 marca. Cena vožnji s kolektivnim potnim listom 165 din ali vožnje in celotne oskrbe 345 din. Prijave sprejemajo le do 21. t m. obe biljetarni Putnik« v Ljubljani.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicec.
—	Klub železničarjev JRZ v Pragerskem ima svoj ustanovni občni zbor danes ob 15. v mali sobi kolodvor, restavracije. Člani in prijatelji vabljeni.
—	Klub železničarjev JRZ je imel 13. L m. v Borovnici svoj ustanovni občni zbor. Mnogoštevilnim zaetopnikom prometne, kurilniške in progov-ne službe sta g. predsednik in tajnik klube JRZ Ljubljana izčrpno poročala o organizaciji, delu in ciljih kluba ter o veselem naraščanju članstva v klubu, katerega se vsi železničarji z vedno večjim zaupanjem oklepajo. Razvila se je živahna debata, kjer 60 zlasti delavci tolmačili svoj težki gmotni položaj e prošnjo za pomoč in ugoditev njihovim upravičenim prošnjam. S pozivom na novo intenzivno delo v dobrobit železničarjev ter z zahvalo delegatom iz Ljubljane za njihova prizadevanja je novoizvoljeni predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Vabimo tovariše s proge, da v strnjenih vrstah pristopijo k članstvu kluba ter izkažejo hva-
V sredo, dne 16. marca 1938
Gledališče
Drama. Sreda, 16. marca: »Gospoda Glernbu-jevi<. Red Sreda. — Četrtek, 16. marca: »Zadrega nad zadrego«. Red B. — Petek, 18. marca; »Rdeče rože*. Izven. Izredno znižane cene od 20 din navzdol. — Sobota, 19. marca: »Goepoda Gleroba-jevi«. Izven. Izredno znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 20. marca: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Izredno znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Sreda, 16. marca: Zaprto. — Četrtek, 17. marca: »Evgenij Onjegin«. Red Četrtek. — Pelek, 18. marca, ob 15: »Gorenjski elavček«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol — Sobota 19. marca: »Grofica Marica«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 20. marca: »Pod to goro zeleno«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol.
Prireditve in zabave
Finigarjevo »Verigobodo uprizorili v soboto ob četrt na 6 v frančiškanski dvorani. Lastnik iz-
tonil v vzglavju in se mrtvo zgubljal nekie v daljavi, življenje je prehajalo v oči. S temi očmi sc je zazrl nekam daleč in šepetaje govoril: »Nekaj velikega vidim, nekaj veličastnega, sedaj... Bog prihaja... naj le pride « Dali so mu v roke prižgano mrtvaško svečo in prijel jo je, najprej z eno roko, pa se mu je zdelo, da je ne drži dobro, še drugo roko je potegnil izpod odeje, jih sklenil in tako z obema rokama držal svečo, trdo, močno, kakor da nosi bandero. Zaupno, kakor otrok, je vprašali »Sestra, ali se temule pravi smrtni boj?« »Saj nimate nobenih bojev,« je odgovorila sestra. »Bojev rce nimam.« ie dejal umirajoči Zdravko, »smrt pa le prihaja. Kako vi mislite, ali je Se kaj upanja?« Sestra mu je odgovorila: »Vdajte se v božjo voljo, kakor Bog hoče.« »Saj sem vdan,« je odgovoril, »pa bi lc rad vedel, če ie kaj upanja. Kajne da ga ni več,« je s smehljajem dejal. Spet so molili, Zdravko je ponavljal za njimi, v vzdihih izročal Bogu svojo dušo in umiral Pa se je še nečesa spomnil, prišel nazaj in se prisrčno, toplo zahvaljeval vsem, vsakemu posebej, za vsako uslugo, za vsako prijaznost. Na postelji je bilo samo dvoje živega še: oči in plamen sveče. Truplo je trikrat naporno seglo po sapo, čez obraz se je potegnila rahla senca neke bridkosti, neke grenkobe, ustnice so šepetaje izgovorile: »Z Bogom I« Glava mu je omahnila postrani, moč v sklenjenih rokah je popustila — sveča se je nagnila. Zdravko Stangl ie preetopil zemljo in vstopil v večnost — v sredo 9. marca nekaj minut pred osmo uro.
Mati je imela za svojega sina eno edino skrb Ko je videla, kako neugnan na motorju, na smučih, na vrvi v skalah, s cepinom v roki na ledenih plazovih, kako je neugnan v delu. se je vedno bala, da se bo kdaj kje ubil, nenadoma in nenapovedano. Neprestano ie moiiia da bi se nc, da bi pripravljen umrl.
Novost pri uporabljanju kreme za čevlje
sedaj
s praktičnim odskočnim pokrovom
Trlumfaml kapeh Jeanetie Mac Donald
Ob 1<\ 19. in 21-15 uri
TARANTELA K 'H
O
MATICA
žrebane vstopnice prejme prosto vozovnico za romanje na Trsat in na otok Rab.
Zlatko Balokovič in simfonični orkester ljubljanske filharmonije izvajata v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v veliki Unionovi dvorani naslednji spored: 1. Beethoven: Uvertura Egmont. 2. John Alden Carpenter: Koncert za violino in orkester, druga izvedba v Evropi. 3. J. S. Bach: Koncert za violino v e-duru s spreinljevanjem godalnega orkestra 4. a) Debussy: Aprez midi d'un Faun; b) Ravel: Elborado del Grazioeo. Simfonični orkester. 5. Petko Stajnov: Trakijski pleei, simfonični orkeeter. 2., 3. in 4. točko sporeda dirigira znameniti ameriški dirigent Luis Siegel, ki je prišel z Zlatkom Balokovičem iz Amerike v Jugoslavijo samo aa Balokovičeve koncerte.
Pianist Raoul Koezalski je umetnik svetovnega slovesa in ima naravnost čarodejne virtuoz-ne sposobnosti. Opozarjamo na njegov koncert, ki lio v sredo, dne 23. t. m. v veliki filharmonični dvorani.
Predavanja
Moste. V sredo 16. t. m. ob 8 zvečer bo v dvorani Ljudskega doma predaval g. prof. Janko Mlakar: »V deželi polnočnega sobica« e skioptičnimi slikami. — Zaradi tega predavanja odpade včeraj naznanjeno predavanje moškega odseka v dvoranici župnišča. Drevi v Ljudski dom!
Dekliški krožek Prosvete Trnov« ima drevi ob 8 v Društvenem domu eestanek. Predaval bo g. dr. Oeolnik. Za članice udeležba obvezna. Novinke vabljene.
Prihodnje redno predavanje pri podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva za mesto Ljubljano bo v sredo, dne 16 marca t 1. Predavala bo gospa Andreja KJjučenkova o Vrtnicah, njihovi vzgoji in izbiri sorl. S skioptičnimi slikami. Začetek ločno ob 19 v predavalnici Mineraloškega ineti hita na univerzi. Vstop prost.
Ljudska univerza. Drevi ob 8 bo v mali dvorani Filharmoničnega drtištva na Kongresnem trgu predaval prof. tir. Lavo Čermelj o têmi: Kopernik ali Ptolomej. Vstop prost.
Sestsnki
Združenje inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana sklicuje 10. redni Ietir' občni zbor na soboto, 2. aprila 1938. v novih društvenih prostorih, Kongresni trg 1, Kazino, 4. nadstropje levo.
Cerkveni vestnik
V ealezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem bo drevi ob pol 8. zvečer začetek duhovnih vaj za žene. Zaključek duhovnih vaj bo v nedeljo zjutraj ob G. Govori so ob pol 6. zjutraj in ob pol 8. zvečer. Na praznik sv. Jožefa in v nedeljo se začne jutranji govor ob 6. Duhovne vaje vodi ravnatelj dr. A. Tome.
NaSe dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima
dievi točno ob 20 svoj redni sestanek. Vhod Zrinj-skega c. 9. Novi tovariši iskreno vabljeni. Prelekt.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joselove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Prostovoljna socialna davščina v Ljubljani.
Ker sc_ je izkazalo, da bo nezaposlenost tudi še ]>omladi velika, pobira Mestna občina prostovoljne prispevke za zaposlitev brezposelnih delavcev. Ko obišče občane pooblaščenec občine, naj pristopijo k plačevanju te prostovoljne davščine z zneskom, ki je njihovemu gmotnemu stanju primeren. Vsak prispevek je dober Denar bo porabljen le za zaposlitev brezposelnih. Zahtevajte od vsakega, ki vas v tej stvari obišče, da se izikaže z izkaznico, ki mora imeti njegovo fotografijo. Bodite previdni!
1 Vodstvo po umetniški razstavi Ženske male zveze v Jakopičevem paviljonu ima v sredo. dne 16. t. m. ob pol 10 elikarica gœpa Mara Kraljeva. Vsi vljudno vabljeni!
1 Vpisovanje v 12 dnevni tečaj o negi in prehrani otrok v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani je dnevno ,id 8—12 (tudi telef. štev. 4471). Tečaj se bo vršil popoldne od 16—18 ob ponedeljkih in četrtkih ter je brezplačen. — Interesentke prejmejo piemeno obvestilo o pričetku tečaja.
1 Tiskovni senat. Prihodnje dni bodo razpisane nekatere tiskovne pravde. Za letošnje leto je tiskovni senat nekoliko spremenjen. Predsednik tiskovnega senata je s. o. s. g Ivan Brelih, a kot sosodnika sta določena gg. Rajko Lederhas in Joža Kokalj. Kot namestnika sla določena gg. Ivan Kralj in Fran Kovač.
I Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo in druge interesente, da uprava združenja nc daje nikakih naprejšnjih izjav glede na pristanek za koncesije v smislu § 77. t. 5. o. z. v pogledu krajevne jxitrebe. Uprava rešuje te koncesijske zadeve šele na uraden poriv mestnega poglavarstva po naiprejšnji odobritvi dokumentov o dokazu usposobljenosti po Zbornici za trgovino, obrt in industrij.
1 Reven dijak privatist instruira vse predmete nižje gimnazije. Honorar nizek. Ponudbe poslati upravi »Slovcnca« pod »Uspeh«.
1 Karambol na Miklošičevi cesti. Na križišču Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice, kjer je prav živahen promet, se je včeraj primeril hud karambol, ko je zadel okrog 11.45 avtomobil št. 491 v avtomobil št. 20, last nekega avtotaksnega šoferja. Karambol je bil silovit, kajti drugi avto monil je kot torpedo zadel v sredino prvega avtomobila in mu pokvaril ves srednii del avtomobila. Sam avtomobil je imel hude poškodbe na prednjem delu Oba sta se zavrtela kar za 90". Nesreča je hotela, da so nekemu dečku pri tem popolnoma pokvarili rnčni voziček. Prišla je nn kraj nesreče policijska komisija. Sest stražnikov je komaj vzdr zevalo red, kajti občinstvo se je hotelo vmešavati v poslovanje komisije, ki je ugotavljala skoraj dobro uro delfinski stan.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana.
Maribor
m Telovadna akademija fantovskih odsekov In dekliškega krožka bo na praznik sv. Jožefa dne 19. marca ob 8. zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Na sporedu so gimnastični nastopi, simbolične vaje in orodna telovadbo. Točke izvajajo člani, članice, mladci in gojenke. Vstopnina: sedeži po 10. 8 in 5 din, stojišča 3 din. — Odzovite ee vabilu mladine in poselite akademijo v obilnem številu!
m Veliko zanimanje za kuharsko razstavo. Kuharska razstava v unionski dvorani je predmet splošne pažnje in je izzvala ogromno zanimanje. V nedeljo so zabeležili ogromen obisk, saj je prišlo mnogo obiskovalcev s podeželja in raznib mest. Pri vseh je sodba soglasna, da prekaša razstava vse, kar je dosedaj na tem področju bilo razstavljenega Veliko priznanje žanje zlasti lepa in bogata razvrstitev razstavljenih predmetov, ki ne utruja, marveč vzbuja pri vsakem gledalcu pozornost. Razstavljal« so prejeli primerna priznanja v obliki nagrad, katere je razpisal razstavni odbor. V soboto je komisija ocenila razstavljene predmete in prisodila odlikovanja. Prejeli so: zlato in srebrno kolajno Aleksander Klešič, Alojz Majcen, Ivan Kimesvenger, Alojzij Jarc, Eman Ilich, .Tosip Povodnik, Franc Majcen in Marija Zemljič. Zlate kolajne so prejeii restavraterja Saplja in Babinek, mesarji Josip Filipič, Josip Benko, Herman V6gerer in slaščičar Pelikan.
Združenje trgovcev za okraj Maribor levi in desni breg v Mariboru
ima v nedeljo, dne 20. marca 1938 ob 13 svojo redno letno skupščino v dvorani hotela >Orej< v Mariboru.
m Vzgojni leden v Mariboru. Starše že sedaj opozarjamo in vabimo na vzgojni teden, ki ga v dneh od 21. do 24. marca priredi mariborska podružnica Slomškove družbe. Predavanja bodo v teh dneh zvečer ob osmih v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Predavali bodo naši priznani vzgoje-slovci, in sicer: prof. Ivan BogoviS v ponedeljek, 2. marca: »Zakaj toliko neuspehov v sodobni vzgoji?«; dne 22. marca g. dr. Stanko Gogala o vzgoji in dresuri, 23. marca prof. Franc Fink o obrtniku in mojstru kot vzgojitelju in 24. marca Pri njem so dobili še vse ukradeno blago in delavskega otroka s posebnim ozirom na dekleta. Predavanja so vstopnine prosta. Pridite vsi, ki se zanimate za krščanska in sodobna vzgojna vprašanja!
m Ljudski oder pripravlja za velikonočne praznike veličastni Gregorinov pasijon »V času obiskanja« v unionski dvorani Vabljeni so k sodelovanju vsi, ki imajo za to resno voljo. Prijaviti se je pri Ljudskem odru.
m Predrte n vlom v verando. Predrzen vlomilec je ponoči vlomil v verando Franca Sakside na Aleksandrovi cesti 29 v Krčevini in odnesel suknjo, v kateri je bila denarnica s 490 šilingi in 200 dinarji. Orožniki so vlomilca kmalu izsledili v osebi 19 letnega Josipa Svenška iz Trotkove pri Sv. Benediktu v Slov goricah, ki je vlom priznal. Pri njemu so dobili še vse ukradeno blago in denar.
m Občni zbor mariborskih krojačev. V poné- ' deljek zvečer je bil pod vodstvom predsednika združenja g. Reicheria občni zbor' mariborskih krojačev. Predsednik je poročal o modni reviji, ki jo je združenje priredilo ob priliki lanskega mariborskega tedna, o proslavi 50 letnice združenja in o borbi proti konkurenci, ki jo za krojače predstavlja konfekcija. Tajniško poročilo je podal gosp. Pravdič, ki je med drugim ponovno načel vprašanje mariborske kaznilnice, ki jo smatra za škodljivca legalne krojaške stroke. V združenju je včlanjenih 225 krojaških mojstrov z 262 pomočniki in 166 vajenci. Blagajniško poročilo je podal gosp. Fr. Žnidarič. Proračun za prihodnje leto znaša 16.000 din. Pri volitvah so bile izvoljene nove komisije za pomočniške izpite za razne stroke.
m Smrtna kosa. V Židovski ulici je umrla Terezija Krošelj v 66. letu starosti. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
m Dva požara Na poslopju posestnika Franca Cafnika v Veliki Zimici je nastal požar, ki jo uničil podstrešje in kmetijske pridelke, ki so bili na podstrešju shranjeni. Škode je za 10.000 din, ki je deloma krita z zavarovalnino. — V Žerjavu, v bližini rudnika Oleva, je 14 letni St. K. iz neprevidnosti povzročil gozdni požar, ki so ga gasilci s težavo pogasili.
Gledališče
Sreda, 16. marca: Zaprto.
Četrtek, 17. marca: Ob 20. »Firma«. Red 1>
Naši diplomirani tehniki
Te dni so v Ljubljani zborovali člani Združenja diplomiranih tehnikov, sekcije za Slovenijo. V tem združenju so včlanjeni vsi tehniki, ki so napravili maturo (diplomo) Srednje tehnične šole. Občni zbor je pokazal veliko zanimanje, ki vlada med članstvom za svoje združenje, saj je bila zborovalna dvorana nabito polna. V tekočem letu je odstopil predsednik g. Janez Brilli, ker je bil izvoljen za predsednika vsedržavnega združenja, zato je vodil občni zbor poslevodeči podpredsednik g. Stane Miklavčič, ki je v svojem poročilu naglašal veliko delo ljubljanske sekcije, ki se trudi za zboljšanje gmotnega stanja svojih članov in vseh tehnikov ter je v tem oziru že napravila mnogo odločilnih korakov.
Tajniško poročilo je f>odal g. Pero Pavšič. Sedanje stanje plačujočega članstva je 223. Društvo je lani preskrbelo delo 20 članom. Tajnik ie poročal, da je društvo eodelovalo pri načrtih za razne zakone zlasti pri zakonu o vstopu na tehnične fakultete, pri obrtnem zakonu in pri zakonu o diplomiranih tehnikih. Društvo na vsak način more pokazati na uspešno delo v preteklem društvenem letu. Enako ugodno ie tudi j>oroči!o blagajnika g. Franca Krajgerja in zborovalci so z zadovoljstvom sjjrejeli na znanje, da se je društvena blagajna po blagajnikovem trudu zboljšala.
Pri volitvah jc bila soglasno izvoljena naslednja lista: predsednik Maks Nedeljko, podpredsednik Pero Pavšič, tajnik Remigij Zuccatto, blagajnik Franc Kraigcr, gospodar Dušan Breznik, odborniki Janez Brilli, Stane Miklavčič in Ludvik Mlakar, namestniki Franc Kuglič, Ludvik Skof in Lojze Levstik, v nadzorni o>dbor Stane Premrou, Jože Senk in Milan Mozetič.
V splošni debati so diplomirani tehniki zlasti naglašali, da «o njihovi tovariši, ki eo nastavljeni iz bednostnega fonda, eramotno plačani in da jim i jc zalo treba preskrbeti poSteno plačano delo, za-1 kar se že trudi organizacija.
Ukrepi proti begu kapitala
v Avstriji Naš promet z Avstrijo
Na drugem mestu poročamo o posebnih ukrepih v Avstriji, ki omejujejo obseg deviznih in sličnih poslov kakor tudi plačilni in drugi promet v Avstriji. Vsi tozadevni posli so vezani na pismeno odobritev Avstrijske nacionalne banke.
Glede poslovanja denarnih zavodov so izlli posebni ukrepi, ki omejujejo odtok vlog iz avstrijskih denarnih zavodov.
Omejitve dviganja vlog
Denarni zavodi ne smejo izplačevati na hranilne knjižice in blagajniške liste več kot 1000 šilingov tedensko — če se glase na tuje valute, pa tudi ne večjo protivrednost kot 1000 šilingov. Tudi s tekočih računov, žirovnih in čekovnih računov so dvigi omejeni na največ 1000 šilingov te densko. Vse nove vloge po 13. marcu 1938 so proste vseh izplačilnih omejitev.
Nad 100 šilingov izplačujejo denarni zavodi le tedaj, če se dokaže, da so zahtevani zneski potrebni za plačilo službenih ali mezdnih prejemkov. Tudi nakazilni promet je omejen nn 1000 šilingov tedensko. Možno pa je porabiti hranilne vloge ln vloge v tek. računih za nakup vrednostnih papirjev, toda ti papirji morajo ostali v depoju pri denarnih zavodih. Ce se papirji prodajo, so prodajna cena ne sme izplačati v gotovini, ampak v knjižicah ali na tek. račun, ki so pa zopet glede izplačil istotako omejene na največ 1000 šilingov.
Plačilo na življenjsko zavarovanje smejo izvrševati zavarovalnice samo do 500 šilingov tedensko.
Ce kakšen dolžnik zaradi tega ne more izpolniti svojib obveznosti, niina to pravnega učinka.
Prekrški so kaznujejo od upravnih oblasti z denarno kaznijo do 100.000 šilingov in zaporom do 1 leta, lahko pa se izreče obojna kazen. Tudi poskus za prekrške je kazniv.
Devizne omejitve
Na Dunaju je izšel nov zvezni zakon, ki dovoljuje: pošiljanje in vsak način prenosa avstrijskih in inozemskih plačilnih sredstev kakor tudi nakazilo, polog, dobropis itd. takih plačilnih sredstev v korist inozemca kakor tudi izplačilo ino-zemcem le proti posebnemu pisnieueniu dovoljenju avstrijske nacionalne banke.
Tako dovoljenje pa ni potrebno: za položitev tu- in inozemskih plačilnih sredstev pri sodišču, za plačila v gotovini v domači valuti, ki se vrše na pooblaščenca kakšnega inozemca ali do zneska 100 šilingov dnevno na neposredno upravičenega inozemskega upnika, za dobropis protivrednosti v domači in tuji valuti za blagovne pošiljatve ali služnosti inozemca pri sprejemniku, v kolikor ta ni kreditno podjetje, za dobropis plačila, ki ga izvrši inozemec v domači ali tuji valuti za kritje terjatve, ki je nastala za dobavljeno blago, opravljene službe ali iz obračunov s tem v zvezi in za te vsote, katere vzamejo s seboj potniki in obmejni prebivalci in katere višino določi zvezni minister za finance.
Prepovedano je nadalje: nakazovanje domačih in ' tujih plačilnih sredstev v inozemstvo po povzetju po železnicah, pošti, plovbi, motornih vozilih in Zračnih zvezah, vendar more zvezni trgovinski minister v soglasju s finančnim ministrom po zaslišanju narodne banke dovoliti izjeme. Av-stirjci morejo terjatve, ki jim pripadajo proti Avstrijcem, če se glase na domačo ali tujo valuto, odstopiti inozemcem le s pismenim dovoljenjem Avstrijske nacionalne banke (ali pa je terjatve zastaviti ali preodkazati).
Pošiljatev ali prenos čez mejo zlata, srebra in platine v kakršnem koli stanju (nekovanem, predelanem in polpredelanem), sprejetje ali dobropis takih kovin v korist kakšnega inozemca je možna le s pismenim dovoljenjem Avstrijske nacionalne banke.
Dajanje posojil kakor tudi kreditov katerekoli vrste v domači ali luji valuti na inozemce, najetje posojil ali kreditov vseh vrst v domači valuti pri
inozemcih, dovoljevanje in sprejemanje garancij vsake vrste za omenjene posle in dajanje garancije za inozemce je dovoljeno s pismenim dovoljenjem Avstrijske nacionalne banke.
Valutni položaj
Na naših borzah je zanimivo, da v Zagrebu — najbrže zaradi strukture taniošnjega trga — danes ni bilo nobenega tečaja za avstrijski šiling v zasebnem prometu. Pač pa sta tako Ljubljana kot Belgrad imela danes zopet višje tečaje za šiling, tečaje, ki ustrezajo |>ogodbeniin obveznostim naše države v smislu zadnjega plačilnega sporazuma. Na inozemskih borzah tudi še notacij šilinga. V zasebnem prometu se valuta plačuje nekoliko nižje kot nakazilo.
Dunajska borza posluje eamo v devizah in valutah ter se tozadevni tečaji tudi objavljajo, ni pa še poslovanja v efektih, ki so za nas zelo važni. Devizni tečaji dunajske borze pa so danes bolj imenskega značaja
Svetovne l>orze so mirne. V Pragi je n. pr. prišlo že v ponedeljek do reakcije tečajev navzgor. Edino pariška borza ie «laha zaradi sestave nove vlade ljudske fronto in po ker je frank zopet začel padati.
Trgovina
Za našo trgovino z Avstrijo je važno, da obstojajo še nadalje onrinske meie med Avstrijo in Nemčijo. Avstrija je sicer nemško državno ozemlje, vendar v carinskem pogledu še ni izenačena in se imenuje taJio stanje strokovno ^Zollausehlues*. Sicer ni bilo posebnih pretreisljajev v trgovini t. Avstrijo, ki je sicer od naše strani rezervirana, posebno ker gre tu za tečaj šilinga. Iz Belgrada poročajo, da je Prizad ustavil dobave koruze Avstriji. Pravno stanje je pa tako, da Avstrija še ni odpovedala trgovinske in plačilne pogodbe z našo državo, tako da je s te strani brez ovire m nadaljnji razvoj prometa.
Bodočnost
Nova vprašanja pa bodo nastala, ko bo ali carinska ali druga trgovinska politika vodena enotno ali pa ko pride do priključka Avstrije ca-rinskemu sistemu, ki velja v Nemčiji. To bo |>o-menilo za nekatere naše izvozne panoge hudo konkurenco, v kolikor gre zn predmete, v katerih so nam Avstrijci konkurirali na nemškem trgu. To je n. pr. les. Na drugi etrani pa bo prejkoslej povpraševanje za one predmete, ki smo jih doslej dobavljali i Avstriji i Nemčiji. Gre predvsem za deželne pridelke in živino. To so problemi, ki trenutno še niso tako aktualni, zahtevajo pa že danes temeljitega študija z naše etrani, da bomo za morebitna pogajanja pripravljeni.
Ker sta danes Avstrija in Nemčija eno. kar se bo kmalu poznalo tudi na go6|x>darskem polju, navajamo številke o naši trgovini z obema državama v letu 1937 v milj. din in v odstotkih: Uvoz iz Avstrije	iz Nemčije
538	10.29%	1694	32.38%
Izvoz v Avstrijo	v Nemčijo
848	18.52%	1361	21.70%
To pomeni, da je prišlo leta 1937 vsega našega uvoza iz obeh držav 42.68%, nasprotno pa smo v obe državi izvozili 45.22% vsega našega izvoza. Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je bila lani aktivna za 310 milj. din, z Nemčijo pa pasivna za 333 milj. din. Tako je približno naša trgovinska bilanca izenačena.
Drugo pa je vprašanje avstrijskega kapitala, ki je zastopan v našem gospodarstvu v znatno večji meri kot nemški kapital. Tu bodo kapitalni stiki postali slabši, ker mora Nemčija obenem z Avstrijo stremeti za tem, da ne bo prevelikega odtoka kapitala. Pomisliti pa moramo še obenem, da bo Avstrija morala že iz prestižnih razlogov obdržati svoje naložbe kapitala pri nas donosne, posebno pa v severnih krajih naše države, torej tudi v Sloveniji.
Dopolnita k iinančnem zakonu
Ljubljana 15. marca.
Včeraj je finančni odbor narodne skupščine končal svoje delo ter je najprej odobril dopolnila k finančnemu zakonu, katere je predložila kraljevska vlada,izvršil pa je v njih nekatere važne izpremembe in dodal nova pooblastila in nove ureditve, kar v naslednjem v izvlečku objavljamo, da dobe naši čitatelji skupno sliko o novih izpre-membah, ki so prišle v finančni zakon:
Znižanje vozninshe tahse za prevoznike
Glede obremenitve tovornih avtomobilov s takso po tar. postavki 101 je od 6 ton dalje obremenitev samo 800 din za vsako začeto tono (v prvotnem predlogu 1.600 din). Popolnoma novo pa je določilo, vstavljeno na predlog člana finančnega odbora g. dr. J. Koceta: >Za podjetja, ki se obrto-ma bavijo s prevozom blaga, se vsote takse zmanjšajo za 25%.« Op. uredn.: osnova je taksa 400 din za vozila od 0.5 tone, nato gre lestvica do 4.000 din.
Nova je naslednja skupina taks: 1. za prošnjo in odobritev, da se pokvarjeni in poškodovani predmeti napravijo neporabnim na stroške uvoznika plača se 1000 din. 2. Za prošnjo za odobritev o oprostitvi od plačila carin naselilne stvari 30 dinarjev. 3. Za prošnjo in odobritev o oprostitvi carin od predmetov nasledstva 200 din. 4. Za prošnjo in odobritev o plačilu carine na nošeno obleko in perilo, ki se pošilja siromašnim osebam v darilo 5 din. 5. Za prošnjo in odobritev oprostitve od carine za hrano, perilo, kmetijsko orodje in druge predmete, ki se pošiljajo oškodovancem zaradi vojne..in elementarnih nezgod ali pa se uvozijo v dobr&lelne svrhe 6 din. в. Za prošnjo in odobritev za izvoz predmetov na dokončno izdelavo, opravilo ali obdelavo 100 din. 7. Za prošnjo in odobritev za uvoz, predmetov v iste svrhe 30 dinarjev. 8. Za prošnjo in odobritev za prevoz domačega blagđ iz enega domačega pristanišča v drugo skozi tuja pristanišča 30 din.
Člen 23. odst. 3 amandmanov je spremenjen takole: Ce je pri Izvršbi zahtevalec izvršitve mogel iz obstoječih okolnostl bona fide sklepati, posebno pa ker se predmeti, ki se rubljo, nahajajo v posesti dolžnika, da so ti predmeti last dolžnika, potem bosta morali v primeru spora zaradi lastnine zarubljenih predmetov obe stranki nositi svoje pravdne stroške.
Ureditev vo'aških
grobov v L ubVani
Sprejet je tudi nov člen za finančni zakon, ki slove:
V smislu zakona o ureditvi vojaških grobov je pravosodni minister pooblaščen, da more v sporazumu z mestnim načelstvom v Ljubljani v tem proračunskem letu v ureditvi vojaškega pokopališča v Ljubljani v okvirju razpoložljive vsote za take svrhe, odobrene v drž. proračunu za 1938-30.
Izpremenjena je stilizacija člena, ki dovoljuje notranjemu ministru osnovanje okraja na Vrhniki, po kateri pa ostane pooblastilo v celoti v veljavi za ustanovitev okraja.
Vojni minister je pooblaščen postavljati za nižje vojnotehnlčne uradnike letalskotehnične stroke potrebno število oseb z dovršeno srednjoteh-nično šolo, ki so bile dne 1. aprila 1938 na službi v letalstvu v svojstvu stalnih in kontraktualnih uradnikov. Postaviti se morejo največ v razred nižjega vojnega uradnika letalskotehnične stroke.
Tudi je vojni minister pooblaščen postaviti v proračunskem letu odn. prevesti v inž. častnike najpotrebnejše število stalnih in kontraktualnih uradnikov in uradniških pripravnikov, inženirjev strokovnjakov z večletno prakso, čeprav ob uve-ljavljenju zakona o ustrojstvu vojske in mornarice niso bili v vojaški službi.
Pri razmejitvi gradbenih obrtov je važno določilo: Mojstri-zidarji iz bivših pokrajin Srbije, Južne Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, ki so imeli koncesionirane obrte dne 9. marca 1932 morejo izvajati posle iz čl. 9 odst. 3 pravilnika o razmejevanju obrtov po gotovih pogojih.
Spominska kolajna ca koroške in itajerske
bore«.
Vojni minieter je pooblaščen ustanoviti spominsko kolajno za one udeležence, vojake in civiliste, ki eo s svoiim požrtvovanjem po zaključku svetovne vojne od dne premirja 1. novembra 1°18 pa do demobilizacije 5. maja 1920 sodelovali pri osvoboditvi Prekmurja, Medmurja, Štajerske in KoroSke, v zavarovanju Slovenije, kakor tudi v potlačitvi neredov in vzdrževanju reda v teh krajih.
Nov člen 70.2/6, ki omogoča napredovanje učiteljem v srednjih in strokovnih šolah ministrstva trgovine in industrije tako kot učitelji in profesorji v prosvetnem resoju, če imajo iste kvalifikacije.
Za vsakega Odol — ova
je voda slast in sreča prava, Ko bisere zblesti zobé in usta so Vam sveža, zdrava.
Vaš nasmeh, milostlji-va gospa, ki kaže Vaše dobro negovane zobe, je eden Vaših najučinkovitejših čarov. Tak nasmeh Vam ohrani ODOL, ker Vam chrani s svojim aroma-tičnim in antiseptičnim učinkom zobe in usta vedno zdrava.
Aromaiično vatsivo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL,
Dopo*mta h lovskemu zakonu
Novi lovski zakon iz leta 1931. ki je vzel številnim lastnikom lastna lovišča, je naletel na velika prizadevanja lastnikov, da bi jim bila vrnjena. Ta prizadevanja so imela sedaj uspeh in je krivica novega lovskega zakona popravljena. Poleg tega je za lovski svet tudi važno, da je v aniand-inanih določilo, po katerem je maksimiran odstrel. To določilo bo prišlo v poštev pri analognih primerih. Davni želji je bilo ugodeno tudi s tem, da jc dovoljeno lovskim čuvajem vršili odstrel zaščitene divjačine tudi v nenavzočnosti svojega poslo-dajalca.
Ker je bilo mnogo pravnih sporov glede kaznovanja (lovske tatvine), ali naj jo kaznujejo upravna oblastva ali redna sodišča, je prinesel amandman k finančnemu zakonu jasnost glede kaznovanja, ker je uvedel glede kazni pristojnost rednih sodišč, ki sodijo to kot tatvino po čl. 314 kazenskega zakona. Določila novega finančnega zakona, ki bo stopil v veljavo dne 1. aprila 1938, so naslednja:
ČL 4 zakona o lovu z dne 5. decembra 1931 dobi nov odstavek: Fizične osebe, katerim je pred uveljavljenjem tega zakona pripadala v dravski banovini pravica lova na svojem posestvu od najmanj 115 ha, zadrže to pravico.
čl. 110 lovskega zakona dobi naslednje nove odstavke:
A. V primeru, da je lastno lovišče bilo že priključeno občinskemu lovišču in z javno licitacijo dano v zakup, se more izdvojiti po predpisih čl. 6 tega zakona po poteku obstoječe zakupne pogodbe* Do izteka obstoječe zakupne pogodbe propada lastnikom teh lovišč pravica na izplačilo sorazmernega dela letne zakupnine.
B.	Če )e odstrel posameznih vrst divjačine ▼ občinskem lovišču omejen po pogojih litacije, se ima omejiti odstrel tudi v dotičnem lastnem lovišču, ki je bilo po prednji odredbi vrnjeno lastniku. Odstrel odreja upravna oblast prve stopnje po zaslišanju lastnika lovišča in banovinska Zveze lovskih društev.
C.	Kršitev dovoljenega se kaznuje po čL 89 zakona o lovu. Po trikratnem kaznovanju zaradi piekršilve more upravna oblast prve stopnje po zaslišanju banovinske Zvize lovskih društev izreči izgubo pravice na lastno lovišče ter to lovišče priključiti občinskemu lovišču do poteka obstoječe zekupne pogodbe.
V čl 45 ee doda nov odstavek 4: Upravna oblast prve stopnje more po zaslišanju pristojnega lovskega društva dovoliti zanesljivim lovskim čuvajem lov zaščite divjačine tudi brez prisotnosti njegovega poslodajalca.
Čl. 91 ee doda nov odstavek 4: Lovsko tatvino v ogarah, v lastnih in občinskih loviščih kaznujejo redna sodišča kot tatvino po čL 314 kazenskegi zakona.
Ureditev položaja
zobotehnihov
Ministrski svet je pooblaičen, da na predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja z uredbo z zakonsko močjo uredi položaj zoboteh-
nikov z izpremembo čl. 18 zakona o zobozdravnikih in zobotehnikih z dne 18. novembra 1930.
Cene v februarju
Po podatkih Narodne banke je bil indeks cen na debelo v februarju naslednji v primeri s prejšnjimi meseci (podlaga so cene v letu kot 100): febr. 1937 jan. 1938 febr. 1938 rastlinski proizvodi 68.1 87.4 87.1 živina in proizv.	62.7 66.7 67.2
miner, proizv.	84.8 92.1 91.8
industrijski proizv. 74.0 80.8 80.1 skupni indeks 70.9 80.2 79.9 izvozni proizvodi	69.1 76.7 76.3
uvozni proizvodi	72.3 72.6 71.8
•
Zamenjava obveznic 7% investicijskega posojila.
Davčna uprava Ljubljana mesto jc prejela nove obveznice 7% invest. posojila za one stranke, ki so obveznice oddale v zamenjavo v času od 1. do 26. februarja t. 1. Nove obveznice dobu prizadeti pri blagajni davčne uprave Vodnikov trg 5, I. nadstropje, soba it 1 od 8 do 11 dopoldne in to samo proti reverzu.
Predpisi za isvoz sladkovodnih rakov. Po predpisih kmetijskega ministra smejo izvažati rake v inozemstvo samo lastniki obrtov, ki so zato pooblaščeni po obrtnem zakonu, nadalje lastniki odn. zakupniki ribiških revirjev, toda slednji rake iz svojega revirja. Vsak izvoz je prijaviti banski upravi, ki mora izdati potrdilo, brez katerega ni možen izvoz v inozemstvo.
Tipografija, d. d. v Zagrebu, ki izdaja »Ju-tarnji list', >Ohzor< in »Večere izkazuje pri bilančni vsoti 8.7 (7.0) milij. povečanje zalog papirja itd., Čistega dobitka pa 0.33 (0.36) milij. dinarjev.
Borza
Denar
Dne 15. marca.
Angleéki funt je ostal na naših borzah ne-izpremenjen: v Ljubljani na 238—239, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je danes v Ljubljani okrepil na 8.20—8.30, v Belgradu pa na 8.1646— 8.2646. Nasprotno pa zagreliška borza ne beleži nobene notice za šiling.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.15—28.85, v Belgradu 29 denar.
Nemški čeki so ostali neizprennujeni na vseh naših borzah na 14.25—14.45.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 981.403, v Belgradu 7,025 000 din. Prometa v efektih jo bilo v Belgradu 3,464.000 din.
Ljubljana — tečaji •	primom:
Amsterdam 100 h. gold. . , .	2406.16—$420.76
Berlin 100 mark............1738.52—1752.40
Bruselj 100 belg ......	727.95— 733.01
Curih 100 frankov............996 45-1003.52
London 1 funt.......215.53— 217.58
Newyork 100 dolarjev ....	4301.01—4337.32
Pariz 100 frankov............131.27— 132.71
Praga 100 kron . ...... 151.00— 152.19
Trst 100 lir................226.94— 230.02
Curih. Belgrad 10, Pariz 13.06, London 21.67, Newyork 435.25, Bruselj 73.125. Milan 22.90, Amsterdam 241.40, Berlin 174.70, Stockholm 111.(10, Oslo 108.90, Kopenhagen 96.75, Praga 15.15, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfore 958, Buenos Aires 112.25.
Vrednostni oanirîî
Ljuhljana. 7% invest. pos 98 9950, agrarji 00.25—61 75, vojna škoda promptna 460—465, begi. obv. 90.50—92, dalm. agrarji 89—91, 8% Bler. pos. 95—97 . 7% Bler. pos. 90- 92, 7% pos. DHB 99—101, Narodna banka 7300—7450, Trboveljska 220 230
Zagreli. Državni papirji: 7% inv. pos. 97—100, agrarji 60 61, vojna škoda promptna 458 -462, za konec aprila in maja 460 bi., begi obv. 91 — 91.50 (91.50, 91), dalm. agrarji 90.75-91 (90, 91.50), 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Bler. pos. 95.50—96, 7% Bler. pos. 90-91. 7% poe. DIIB 99.50 denar. — Delnice: Nar. banka 7300 denar, Priv. agr. banka 228— 233, Gutmann 6t—65, Tov. sladk. Bečkerek 500- 600. Osj. sladk. tov. 185 bi., Dubrovnčka 370—405, Oceania 600 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% luv. pos. 90.50 denar (99.50), agrarji 61 50 blago (61), vojna škoda promptna 463.50 - 464 (464.50, 464), begi obv. 91—91.50 (91.50, 91.25), dalm. agrarji 90.25-90.75, 8% Bler. |»s. 96-97 (96). 7% Bler. pos. 90—90.50 (90.60), 7% pos. DIIB 99.50 denar — Delnice: Narodna banka (7350), Priv. agr. banka 230—232.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpr. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Snmbor. Vee neizprem. Tendenca neizprem. Promet slab.
Nemški pehotni polk št. 61. koraka v Kulstein na Tirolskem.
Križanka
Vodoravno: 1. oblika nebesnega telesa, 8. manjši kraj južno od Ljubljane, 10. manjši kraj sevrnozahodno od Iške Loke, 11. začetni črki imena in priimka poljskega mistika (1799—1878), 12. izraz iz glasbe, 13. važnejše pristanišče na zahodni obali Finske, 15. največja reka v severni Italiji, 16. večje povesino slame, 17. veliko leposlovno delo v vezani besedi, 19. zvita žival, 21. moška oseba iz svetega pisma, 23. druga beseda za krsto, 25. hrvaško moško krstno ime — tudi urednik »Slovenca«, 27. skrajšano žensko krstno ime, 28. dolgo japonsko vrhnje oblačilo za oba spola, 30. večja ploskovna mera, 31. manjši kraj južno od Cerknice na Notranjskem, 32. francoski predlog pri plemiških naslovih, 34. manjši kraj pri Domžalah, 35. manjši kraj pri Polhovem Gradcu, 37. začetni črki imena in priimka sodobnega slovenskega pesnika, 38. druga beseda za bega-nico, 40. tuja beseda za odpadnika, 41. tuja beseda za družbo potujočih trgovcev ali romarjev v puščavi.
Navpično: 1. glavno mesto italijanskega imperija, 2. tuja beseda za zagon, 3. veliko Sien-kiewiezevo leposlovno delo, 4. sodobna politična osebnost pri Društvu narodov, 5. skrajšano žensko krstno ime, 6. druga beseda za mlado kravico, 7. navadna kratica za približno, 9. mlinarska potrebščina, 11. po določenem redu urejene črke, 13. pomembna pokrajina v nekdanji Grčiji, 14. važnejše mesto na Koroškem, 16. velika gora v severni Grčiji, 18. tuja beseda za državnika, 20. visoka planota v Srednji Aziji, 22. pomembnejši otok v istoimenskem morju severnozahodno od Avstralije, 24. znamenitejši rimski poveljnik, 26. moška oseba iz Jalnove povesti »Ovčar Marko«, 29. druga beseda za oblačilo, 33. sodobni slovanski športni pisatelj, 35. tuja beseda za vstajo, ,36. važnejša trdnjava v Severni Afriki, 38. skrajšana beseda za nabiranje, 39. ud družine v otrpšk^m govoru, 40. egiptovsko božanstvo sonca.
Rešitev križanke:
Vodoravno: 1. ples, 5. Kovič, 10. red, 12. Topola, 13. Sova, 14. golob, 15. tnalo, 16. liova, 18. Adrija, 20. par, 21. nadnica, 24. G(utsmann) O(žbalt), 26. Egon, 29. kit, 30. ol, 31. car, 32. ASK, 33. kri, 34. Predil, 36. Rab, 37. Ligur, 41. utor, 40. eno, 41. Rusija, 43. vena, 45. nalet, 47. erika, 51. leba, 53. lagev, 54. Ikar.
Navpično: 1. prstanec, 2. Leon. 3. Edvard, 4. Stalin, 5. Kogoj, 6. opora, 7. val, 8. Ilova gora, 9 Čabar, 17. opat, 19. Dagarin, 22. iks, 23. ciklus, 25. Olib. 27. Oregon, 28. nadura, 33. krt, 34. plevel, 35. Irun, 38. oje, 39. ratar, 42. Ilek, 44. era, 46. ali, 48. Ig, 49. K(ristan) E(tbin), 50. A(nton) V(odnik), 52. ha.
Admiral Byrd se pripravlja:
V oklopnih
avtomobilih na južni tečaj
Kai pravi kmo
Tanki iz lahke kovine in letala z vzdižnim vijakom, ki se lahko na mestu dvignejo v zrak, naj pripomorejo, da bo človek mogel znanstveno preUkati vee ozemlje Južnega tečaja in zasesti Južni tečaj sam. Načrte za tako velikansko podjetje je naredi) sloveči ameriški admiral Byrd, ki je že enkrat bil na ozemlju Južnega tečaja. Sedaj ta mož pripravlja novo ekspedicijo na Južni tečaj ter je prepričan, da bi s temi novimi tehničnimi sredstvi mogel prodreti tjakaj do Južnega tečaja.
Admiral Byrd se za tako ekspedicijo pripravlja že celo leto. Najprej je moral najti sredstvo zoper strašno zimo in mraz, ki sta tako značilna za vee ozemlje Južnega tečaja. Pa tudi divji enežni viharji in zameti eo doslej skoraj vee ekepedicije onemogočili. Dalje so bile velikanske težave v tem, ker je bilo treba prekoračiti eila strmo in včasih zelo visoko in raztrgano gorovje. Vse te ovire misli admiral Byrd rešiti tako, da se nasloni na oklopne avtomobile in tanke iz lahke kovine, ki bi v njih ljudje dobili zavetje pred mrazom, ki bi pa bili dovolj okretni, da bi premagali najbolj nerodno ozemlje. V tem oziru je Byrd delal že velike in važne poskuse.
Podlaga vse ekepedicije bosta dva velikanska tanka, ki bosta nekako »vozeče ee oporišče« za Byrdove ljudi. Pravo trajno taborišče pa bo elej ko prej na visoki planoti Rossovi. Od tukaj bo tudi izhodišče. V prvem vozu bodo prebivali ljudje in bo v njem tudi znanstvena centrala vee ekepedicije. Ta voz bo imel električno razsvetljavo ter kurjavo. Električna moč pa bo prihajala od drugega voza, v katerem bo električna centrala in pa oddajna postaja na kratkem valove. Tudi kuhali bodo eeveda z elektriko.
Za večje pohode in raziskave pa bo na razpolago še več lažjih tankov ter eeveda obe letali z vzdižnim vijakom, ki ee bosta kar na licu meeta dvigali in spuščali na tla. Drugi tanki bodo vozili e 6eboj mostove, s katerimi bodo člani ekepedicije lahko premoetili ledene prepade. Kadarkoli bo treba iti na led, bodo epuetili naprej poskusni voz, ki t» preskusil, ali led vzdrži tako težo. Seveda bodo vozili s seboj tudi dovolj živeža. Za prehrano bo vzel Byrd s eeboj natančno preekuŠene izdelke iz ameriških konservnih tovarn.
Byrd je trdno prepričan, da bo mogel vse težave južnega tečaja premagati le z visoko razvito tehniko. Samo prvovrstna tehnična sredstva mu bodo omogočila, da bo ne le dosegel Južni tečaj, temveč da bo mogel tamkaj uspešno dokončati vse znanstvene študije, ki so na licu meeta potrebne.
Treba pa je omeniti, da je Byrd odločno odklonil, da bi se na tej ekepediciji posluževal pasjih eani, kakor je bila doslej navada. Admiral Byrd pravi, da se jo na evoji zadnji ekepediciji prepričal, da pasje sani za take namene nikakor nieo pripravne in je škoda jemati jih e eeboj.
Admiral Bvrd slovi kot človek, ki zna dobro pripraviti tako ekspedicijo. Saj je on tudi najboljši živi poznavalec razmer v tečajskem evetu. Zato moremo upati, da je vee ukrenil, kar ee je dalo ukreniti, da bo njegova ekepedici.ia uspešna in da ee bodo njegove priprave tudi praktično dobro izkazale. Treba pa je naglaeiti, da človek lahko vse
naprej še tako natančno izračuna, dn pa praksa pokaže kaj drugega. Ker prav na vse človek ne more nikdar misliti, ker vseh možnosti tam doli niti ne pozna. Sicer pa je treba naglaeiti še to, da tudi še tako popolna tehnika sama ne jamči za uepeh. Vsekakor jo treba vedno naglašati, kaj ee je zgodilo e Scottom in Amundeenom, ki eta tekmovala, kdo bo prvi na Južnem tečaju.
Scottova ekepedicija je bila močna. Na razpolago je imela najmodernejše tehnično pripomočke
Čez 30 let sta
Angleški listi prinašajo tole resnično zgodbo, ki 6e je začela lota 1908, končala pa erečno šele letoe.
V angleškem meetu Liverpoolu je leta 1908 živel 18 let stari mladenič Herbert Gould, ki je bil zaročen z mlado Ethel Dickson. Ker pa eta oba bila revnega stanu, sta sklenila, da ee vzameta šele, ko bo on dovolj zaslužil. V ta namen je on odpotoval v Kanado, kjer je kmalu upal e evojim delom toliko obogateti, da bi ee potem lahko vzela. Minila pa so leta in Gouldovo bogastvo je bilo še daleč. Fant je bil res priden in varčen kar ee da, vendar je le malo zaslužil, zato je dolgo trajalo, preden je mogel misliti na dom in na vrnitev. Ko ee je začel bližati zaželjeni trenutek, je pa izbruhnila 6vetovnn vojska.
Herbert je moral nazadnje v vojake in potem na fronto Ona pa se je 6 svojimi starši doma drugam preselila. Tako eta nazadnje drug za drugim izgubila veako sled, čeprav ee nista pozabila. Herbert je večkrat še po vojni poskušal dobiti naslov 6voje neveste, kar pu se mu nikdar ni posrečilo.
Herbert Gould je medtem v Kanadi postal bogat farmei. Letošnjo zimo se je za nekaj časa vrnil domov na Angleško. Obiskal je tudi. svojo rojstno vas, ki je že toliko let ni videl. V evojo velikansko začudenje pa je tukaj srečal svojo nel<-danjo nevesto Ethel Dikeonovo, ki pa je še po 30 letih imela na evojem prstu prav isti zaročni prstan, ki ga ji je bil leta 1908 dal Herbert. Takoj eta ee 6poznala in ei pripovedovala evoje zgodbe.
Oba pa sta medtem bila že poročena, oba pa sta medtem že tudi ovdovela. Zato sta lahko kar naglo sklenila, da ee eedaj vzameta. In ree eta ee
tedanjega časa. Vse se je čudilo, kaj ima Scott s seboj. In vendar je Scottova ekepedicija bila uničena, medtem ko je Amundeen dosegel evoj cilj na navadnih paejih eaneh, ki ee je na njih vozilo le nekaj mož. Kajpada je treba pristaviti, da Amundeen nikakor ni nameraval dalj časa ostati na Južnem tečaju ter tam študirati. Prišel je in odšel. Vendar ta primerjava dokazuje, da tehnična oprema še ni vse. Zato je prav, če čakamo, kako ee bo Byrdova tehnika na Južnem tečaju obnesla.
se našla in vzela
vzela. Nato pa eta e prvo ladjo odpotovala v Kanado v novo domovino. Zanimivo pa je, da Ethel takrat ni prebivala v rojstni vasi svojega nekdanjega zaročenca, marveč da je tisti dan slučajno prišla tja obiskat nekaj evojih znancev, ki so jo že dalj čas vabili. Tukaj je erečala Herberta, ki
nihče ni vedel, da še živi.
*
Ko'iko je zvezd
Najnovejša aetronomeka raziskavanja presojajo, da je v veemirju veega skupaj kakih 80 milijonov ozvezdij, izmed katerih ima vsako ozvezdje najmanj 1600 milijonov zvezd, oziroma zvezdnih telee. Človeška znanost pa je tako pomanjkljiva, da doslej z najboljšimi daljnogledi ni zaznala več kakor zgolj eno 40 tieočinko vseh zvezd v vee-mirju.
*
Staršj hoče'o katoliške šole
V škofiji Fulda je škof Schmitt izvedel glasovanje staršev, ali hočejo pošiljati otroke v verske katoliške šole, ali brezverske državne. Rezultat je škofa napolnil z velikim optimizmom. Izmed 60.C)00 kat. družin jih je bilo mogoče vprašati 50.800. Izmed teh se jih je 50.647 ali 99.6% odločila za katoliško šolo.
Ko je bito Avstrije konec
V Slogi
Film »Trije neumni dnevi« je nemškega izvora, poenetek pu6tnih prireditev v Kôlnu. Težko je razumeti, kako da ee ta film razkazuje in da še privablja občinstvo, ko je tako inalo komike v njem, še manj pa kaj vsebinsko pomembnega. Nemška oglata kretnja se izraža celo v glasbi, kaj šele v besedah in slikah. Menda eo ti trije zares »neumni dnevi« tudi na koncu evojih dni razkazovanja v »Slogi«.
Nemški pehotni polk št. 61. pri rarinarnici v Kielcrsfeldu koraka čez avstrijsko mejo.
Hitler prihaja v svoje rojstno mesto Braunau ob Inni.
Št. 81.
Na robu prepada
»Kaj, usodi naj se vdam?« je kriknila Re-beka. »Ti podli človek, ti krivoprisežnik, ti viteški strahopetec, zaničujem te! Bog Abrahamov mi je pustil odprto še eno pot, ki po njej morem ubežati sramoti!« Tako rekoč je planila na obzidje stolpa ter pogledala v strašno globočino.
»Sedaj pa lahko tam ostaneš ali pa semkaj prideš, templar, kakor hočeš!« mu je zaklicala iznad prepada. »Vendar ti povem, če stopiš samo še en korak bliže, planem v globočino.«
Briand, ki poprej še nikdar za nikogar ni imel srca, je sedaj občudovaje spregovoril: 'Stopi doli, Rebeka! Pri vsem. kar mi je sveto, ti prisegam, d« ti ne bom storil nič zalega.*
»Kaj so meni mar tvoje prisege?« mu je odvrnila. »Saj jih prelam-Ijaš, kadar so ti zljubi!«
^Pri svojem ščitu in pri svoji častni besedi, ki jp šo nikdar nisem prelomil,« je govoril vitez, nič žalogn ti ne storim i li tudi tvojega očeta bom ščitil.;
Naj torej verjamem,« jo rekla deklica in stopilo za korak bliže.
- Da, skloniva mir, Rebeka Nisem tako trd iu neusmiljen kakor misliš. Ko sem bil šo mlad, me je ogoljufala neka ženska. Zato sem se poslej tako kruto maščeval nad vami ženskami. Vendar vidim, da ti nisi taka, kakršne so druge. Ti si prva ženska, ki ima takega duha, kakršnega imam jaz. Odhajam. Vendar dovoli, da se kmaiu vrnem po tvoj odgovor!«
Občni zbori JRZ
v Mariboru
Organizacija Jugoslovanske radikalne zajed-nice za mesto Maribor se izredno živahno razvija, kar posebno dokazujejo krajevni občni zbori za posamezna predmestja Pretekle dni so bili trije občni zbori. V dvorani Zadružno-gospodarske banke jc bil občni zbor za 1., 2. in 4. okraj. Dasi-ravno se je vabilo samo z osebnimi vabili (in se pomotoma niso ista vsem dostavila), je bila udeležba zelo lepa. Vodil je zborovanje predsednik ineetne organizacije, podžupan Zebot, ki je tudi podal poročilo o političnem položaju. Za njiin jc poročal o občinski politiki in občinskem gospodarstvu župan dr. Juvan. Njegovo poročilo so zboro-valci odobravali od besede do besede, osobito, ko je jasno dokazal, da sedanja občinska uprava vzorno gospodari na občini, da je reSila mestno hranilnico in avtobusni promet napravila aktiven. Povsod se sedaj dela in delo rodi sadove Sedanji župan s svojimi zvestimi in dobrimi pomočniki lahko stopi mirno pred mariborske volivce. — Viharno pozdravljen je nato nastopil senator dr. Schaubach, ki je poudaril, da vidimo v delu sedanje vlade v Belgradu in v res dobrem delu mariborske občinske uprave, da naša stranka po svojih vodilnih možeh zna in hoče delovati za splošni napredek Govornik je tudi poudaril, da zaželjena samouprava za Slovence in Hrvate pride. Nasprotne stranke, posebno JNS so v popolnem razkroju, a JRZ napreduje povsod. V Sloveniji prehajajo tudi mesta in trgi k nam, to dokazujejo popolnoma svobodno izvršene volitve. — V četrtek ie bi'o enako zborovanje za Meljsko predmestje, katerega se je udeležilo nad 100 organiziranih članov. Vodil ga je g. Jamšek. O političnem položaju je podal zanimivo poročilo podžupan Fr. Žebot, kateri je namesto zadržanega g. župana poročal tudi o delu sedanje občinske uprave. Govorili so še prof. Prijatelj in več drugih govornikov. — V soboto je bilo pod predsedstvom g Wurzingerja zborovanje a Magdalensko predmestje, ki je bilo izredno dobro obiskano Govorili eo: župan dr. Juvan, prof. Prijatelj, M. Krajnc in drugi. — Za predsednike s-o bili izvoljeni: za t. okraj dr. Juvan, za 2. Zebot, za 3. Jamšek, za 4. dr Leskovar, za 5. Wur-zinger. — Tajništvo za mesto je v hiši Loška ulica 10 in posluje razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne od 3 do 6.
Cel fe
c Verski so)ori zn fante bodo jutri in v petek oh 8 zvečer v Marijini cerkvi. Vabljeni!
c Drevi ol> pol 8 bo v Domu v Samostanski
ulici sestanek Fantovskega odseka. Pridite polnoštevilno in točno!	___
K 1X0 IT X I O X
predvaja danes film VRTINEC. Mu/.ikalni šlagerji, petje, krasni posnetki.
c Mestno poglavarstvo opozarja starše mlade-ničev, ki bodo prišli letos na nabor, da ei morajo ogledati rekrutni spisek in se prepričati, du li je njihovo družinsko stanje pravilno vpisano. Naborniki tujih občin, ki se žele udeležiti nabora v Celju, morajo takoj vložili tozadevne prošnje. Vojaški obvezniki, ki še iz kateregakoli vzroka niso prisegli zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II., naj se čimprej priglase pri mestnem poglavarstvu. Zadevni razglasi so nabiti na uradni deski.
c Občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju bo drevi ob 8 v pritlični dvorani Narodnega doma v Celju. Vsi člani vabljeni!
ad io
Programi Radio Ljubljana >
Sreda 6. marca 12 Zvoki iz daljnih dežel (ploščo)
—	12.45 1'oročila — 13 Napovedi - 13.au Sulouski kvartet — 14 Napovedi — Mladinska ura: U izvoru in pomenu pravljic (g. prof. Fr. Vodnik) — 18.20 tiar moiiika igru (plošče) - 1S.40 Gospodarska iu sociulnu zgodovina «oreujskili inest, - merkiuitilizem (g. dr. Joie Zontar) — ID Napovedi, poročila — 20.30 Nacionalna ura: Zgodovinske nnjdue v Jugoslaviji (dr Nikola Vulič, univ. prof.) — 10.50 Uvod v prcace — 20 Prenos i 7. ljubljanskega opernega gledališča, v I. odmoru: glasbeno predavanje (g. V. Ukmur), v II. odmoru: Napovedi, iioročila.
Četrtek 17. marca: 12 Solistična lahka glasba (plošče) — 12.45 PoroiMIh — 13 Napovedi — 1.1.20 Bn letna godba (plošče) — 1-1 Napovedi — IS Slovenske skladbi' (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina zn Slovenec! (g. dr. ltudolf Kolurič) — 10 Napovedi, poročilu
—	10.30 Nacionalua ura Telovadno predavanje — 19.50 Desot minut zabavo — 20 Slovenski vokalni kvlutot poje narodno pesmi — 20.45 B. Smetana: Walensteinov tabor (plošče) 21 Prenos .evropskega koncerta iz Irske
—	22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert lahke glasbo (Radijski orkester).
Podpisani se tem potom 1 zahvsliujom g. dr. Adolfu Rninšnk u. zdravniku Kraj. Urat.Skludnico v Mežici da je ob ča-iu obolenja moje žene posvetil vso svojo pažnjo in znanost, da io ohrani pri življenju ter obvaruje morebitnih nadaljnih posledic.
Priporočam g. Adolfa Ramšaka vsakomur v popolno zaupanje.
Črna, dne 9. marca 1938. Ježef Keber
Občine, klavnice, mesarji!
Pištolo za
kol io predpisuie ministrska naredba. dobite kot tudi patrone in vse rezervne dele pri tvrdki
SPECIA, trg, kom. dr., Liubliana, Mestni trg 5/11
Trgovskega dopisnika
prvorazredno moč, ki obvlada hrvatski in nemški jezik in ki je verziran tudi v knjigovodstvu — 'prejme večja tvrdka v Zagrebu. — Lastnoročno pisane ponudbe s sliko v upravo »Slovenca* v Mariboru pod >2002«.
Razpis
Občina Poljane, okraj škofjeloSki. razpisu je
pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: najmanj štirje razr. srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Varščina 5000 din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, jo vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Upravi» občine Poljnue.
ilno 14. marca 19!!8.
c V soboto, dne 26. marca bo v Celju živinski in kramarski, tako imenovani sredpostni sejem.
c Brivski ln frizerski lokali bodo na praznik sv. Jožefa odprti do 12, v nedeljo 20. t. m. pa kakor običajno zaprti.
c S kropom se je polil po prsih včeraj na Lopati pri Celju enoletni Krajnc Franc. Pripeljali so ga v bolnišnico.
c Zaboj je padel včeraj popoldne v trgovini 18 letnemu trgovskemu vajencu Prinčičtt Frideriku na roko in mu jo zlomil. Pripeljali eo ga v bolnišnico.
Kino	METROPOL	Celje
Danes ob 16.15 in 20.30 duhovito filmsko delo
THEODORA - Irene Dunne
c Radijski aparat ukradel. V ponedeljek ob pol 11 ponoči je stražnik Emeršič srečal v Prešernovi ulici nekega moža. ki je nesel zaboj. Mož je. ko je zagledal stražnika, poslal zbegan in je zavil v ozko ulico Zagato. Podvizal je sicer svoje korake, stražnik pa je brž tekel za njim. V ulici Zagati pa je prehod mogoč le podnevi, in tnko se je lisjak ujel v zanko. Na «tražnikovo vprašanje, kaj nosi. je plaho dejal, da nosi radijski aparat. Njegovi odgovori pa so bili lako zmešani in sumljivi, do ga je stražnik odvedel na stražnico in mu natančneje izprašal vest. Pri zasliševanju je policija ugotovila, da je to 36 letni strojnik Franc L. iz Celja. V začetku je lagal, do nosi aparat za hotelirja Skoberneta, Slednjič se je izgovarjal, da mu je dal aparat neki Ferdinand. Eno uro pozneje je stražnik aretiral 37 letnega Ferdinanda K. iz Mozirja, znanega postopača in deloinrzneža, in ga privedel nn stražnico. Nekaj časa sta zanikala vsako krivdo in se opravičevala, da sla ga »mislila«; vrniti lastniku. Danes zjutraj pa je Franc L. priznal, da je ukradel aparat iz veže hotela Škoberne, da bi ge prodal in tako prišel do denarja. Aparat je laet g. Bremca iz Celja in ga je dobil z avtobusom z Vranskega. Zaboj z apnratoni je bil v veži bolela Skoberne. to pa sta izrabila areliranca in ga ukradla, da bi ga prodala. Policija je storilca oddala okrožnemu sodišču v Celju.
M
mM0
VAŠA &R&DA JE TRDA KAKOR ЕШ19ЕЗД
... in poizkusili sle že dvajset vrsi mila dozdevna „za britje '. eno le drago, drugo izpod cene Izgubili sle čas in denar ,..
. . Ah iz dragega izkustva priaoblli ste vendar korist. Prepričali ste se da obstoja samo eno milo za britje s katerim
jwùtanœ Utiifie uzš£v&:
Ji QMGiNALNi!
Glavno zastopstvo 7.11 Jugoslavijo: Hinko Мнусг 1 (iriijr, Zatrreb.
Tm oipj.intnl etui te i/do j ie v 6 barvah ' a*ko netiotokrat napolni i milnimi
vlolki.
107 m na ptaniški skakalnici
Bradi je postavil nov svetovni rekord. Krasni uspehi našega Nov.šaka in ostalih skakalcev. Najboljši odgovor nasprotnikom naše Planice.
Planica 15. marca.
Sedaj bo menda vsaka debata glede naše Planice in njene mamutske skakalnice odveč, ker imajo skakalci svojo besedo. Ne glede na to. da že tudi Norvežani na zadnjem zasedanju FIS v Helsinki niso bili več proti naši skakalnici in so dali Združenju smučarjev Planica v tem pogledu precej proste roke, gre vendar čas evojo pot naprej in skakalci se ne pustijo od nikogar zaustaviti v svojem stremljenju navzgor. Pa bi bilo tudi smešno, da bi se samo eni športni panogi zavrla pot, ko so pa vendar vsem drugim vrata na .stežaj odprta...
Naša planiška skakalriiča je ponovno dokazala, da ji ni enake na svetu in njen graditelj inž. Blou-dek je v resnici lahko vesel te edinstvene športne naprave, na katero smo ne samo športniki, temveč vsi Jugoslovani lahko ponosni, Ves svet je leta 1936 strmel, ko jc skočil Avstrijec Bradi 101 m in ni hotel temu verjeti. Šele čez par dni po skakalnih tekmah je prišel k sapi, ko se je prepričal o istinitosti tega izrednega športnega dogodka. In kaj bo porekel športni svet danes, kaj bodo rekli Norvežani, ko ni njihov človek postavil nove svetovne znamke Kaj bodo rekli naši neprijatelji, ker je bila zopet naša skakalnica v Planici tista, v kateri bo moral zopet ves športni svet hočeš nočeš pisati.
Pri tej znamki se pa stvar še ne bo zaustavila. Morda nas Bradi že jutri ali pojutrišnjem preseneti z novim svetovnim rekordom. In četudi ostane zaenkrat pri 107 m, on je tisti, ki prvi postavlja svetovne skakalne rekorde, naša ekakalnica v Planici pa je tista, ki mu je to omogočila.
Ob krasnem sončnem vremenu so skakali dane« sledeči tekmovalci:
1.	Wiedemann (Nemčija) 62, 75 metrov;
2.	Schncidemann (Nemčija) 84, 96 metrov (nov nemški rekord);
Smučarski maraton
Smučarski klub Ljubljana razpisuje tekmo v »mu čarskem vztrajpostnem toku na 30 kilometrov. Tekma bo dno 20. marca 1938 ua l'okljuki s štnrtom in ciljem pri sport Ilotelu Pokljuka. Start ob 7.30. Takmujo so v troh kategorijah, in sicer: I kategorija verificirani tckmOvalci JZSZ nad 20 let starosti; II. kategorija veriflolranl tekmovalci JZSZ — starostni razred, In III. kategorija vojaki, kl niso verificirani pri JZSZ.
Tekma velja obenem kot Zvezno prvenstvo. Tok-mnje se po pravilih JZSZ. Prvoplaeirani prejmejo častna darila. Prijnvnine ni. Prijave do petkn, dne 1«. t. m., na Koprivo Franca, uradnika Т.Р.П. v Ljubljani, Aleksandrovo Costa sicer pa na vodstvo tekme v Sport-flotelu Poklluka.
Žrebanje, razlaga proge in zdravniški pregled bo dno 10. t- m ob 1,4 v Sport-Hotelu Pokljuka. Vodstvo tekme »prejema prijave do dne 10. t. m.
IV. pokalni table-tennis turnir
športnega klubu «Korotaua pod pokroviteljstvom go spodn dr. J. AdleSiča. — Turnir bo 19. in 20. I. m. ua Rakovniku — Ljubljana. Ker je txi oclina večja prireditev v Ljubljani v letošnji sezoni, vlada zn n.lo zelo veliko zanimanje. Prijavilo se je že večjo število i? Zagreba, Celja in tudi Ljubljana ne zaostaja. Javljamo vsem tekmovalcem, da se Iio turnir pričel v «oholo ob 15 po prihodu tokmovnlcov iz Zagreba in C'olja. Cas priglasitve je do 17 t. m.
RAZPIS cross country teka SK Ilirije
SK Ilirija priredi dne 20. marca pod Oklnovlm gradom poleg drsališča klubsko prvenstvo v cross country teku za seniorje In Juniorje vseh razredov. Se-ntorska proga le dolga 7 km ter poteka pn krogu, ki jc dolg pribiHno I km. Ta krog pričenja pri drsališču, nakar zavile za gradom navzdol proti velesejtnu in ob njem nazaj k drsnllščtl. Ta krog le trebn préteSI 7 krat. Proga zn innorje razreda C Je ilolgn 3 km 1er poteka Po istem krogu kot soniorskn. Krog je treba preteči il krni. Proga za juniorje razreda П Je dolga 2 km in poteku po islom krogu, kl ga je trebn preteči 2 krnt. Proga zu juniorje razreda A pn meri 1 km. torej pretočijo samo en krog. Start in cilj stn vedno na istem mostu.
Toktnnle se po zveznih pravilih. Pri |unior»klh točkah morejo sodelovati val atleti, ki so, nll ki ni«o člani klubov, vpisanih v lnlik»ntlot.ski zvezi. Pri senzorskem tekmovanja pn morejo nastopiti samo atleti S K Ilirije 'iT ntletl. ki niso še člani nobenega klubu.
Nagrade: Ako nasloni v vsnkenl teku po pot atletov, dobe prvi Iriie diplomi ako pn nasloni po manj atletov. nn dobi snmn nrvoplnslrnilt iltnloino. Prijave ie poslati d » iS ninrea opoldne un naslov: Tnjništvo SK Ilirije, InhkoBtletskn ««kolin. Tyr5eva eesta 15-1 Poznejše prijave «e ne bode upoštevale. ■ Prljnvnlna 7,našit 5 din atletu, ki se tnurn plačati na mestu |к>1 ure pred startom
3. Dellekarth (Avstrija) 72, 81 metrov;
4 Novšak (Jugoslavija) 72, 79, 35 m s padcem;
5. Bradi (Avstrija) 83, 95, 100 in 107 metrov (nov svetovni rekord).
Vsi skoki so bili izvršeni brez težav in z izredno lahkoto ter napravljajo vtis popolnoma izravnane vrste tekmovalcev. Novšakov padec je posledica prevelikega nagiba, ker je hotel doseči posebno dolg skok. Jutri bodo treningi od 11 naprej. Bradi je pokazal sijajen napredek v stilu in je skakal lepše kot Norvežani, predvsem Birger Ruud. "Novšak pri prvih dveh skokih ni nič zaostajal za drugimi tekmovalci.
mladi nske smuftke ture preko Triglavskega pogorja, kor bodo Triglavske postojank« predvidoma v prvi polovici aprila zasedeno po številnih smučarjih iz inozemstva.
Smučarski turu! tedaj v Triglavsko pogorje priredi Slovensko planinsko društvo v LJubljani tudi letos, in sieor v času on 3. do 10. aprila 1938. Udeležene! se bodo zbrali v Mojstrani, oiltod povzpeli na Stani-čevo kočo, smučali preko Triglavskega ledenika na Kredarico, odtod čez do llribarie ter preko njih v do bino Triglavskih jezer, dalje lin Komno. na Vogel in na Orno Prst, odkoder bo sestop v Bohinjsko Bistrico. Pogoj za mlete?bo je poznanje smuSke tehnike na strmini in v/.t ra.inost za navedeno turo. Obeta ne nam lepo vreme tor bn lo izredno ugodna prilika za poset Triglavskega pogorja ki Je še pokrito 7. debelo plastjo snega, dočim v dolini že vstaja pomlad s svojimi prvimi cvetlicami. Prijave sprejema pisarna SPI) v f.juhllani. Aleksandrova cestn I I.
SK Ilirija (lalikoatletska sekcija). Panes se vrši trening nn našem Igrišču za Kolinsko tovarno (bivSn i Slovanov« igrišče) oh pol t popoldne. Vabim vse ntle-I te. da se istega udeleže. A"eti. ki tečejo cross country, nnj pridno treniralo zaradi htlžnločcga se klubskega i in državnega prvenstvu. Vovincl se sprejemajo nn igrišču in pismeno nn poštni predal 175.
;>,■ - <
Avstrijec Bradi na mamutski skakalnici v Planici.
RAZPIS
visokoalpinske tekme za prehodni pokal na Peci
Ziumko-Športni odsek SPI) Mežica razpisuje za soboto in nedeljo, to Jc dne 19. i" 20. muren 1938 svojo tradicionalno medklubsko tekmo za prehodni pokal «Pooa« za seniorje iu juniorje. Tekmuje se po pravilih JZSZ in linujo pravico startu vsi pri JZSZ verificirani člani. Proga za smuk je dolga ca. J km z višin sko razliko 450 in. Start jc v sobolo 19. t m. ob 16 na vrhu Peco (Kordež.eva glava) in ollj nn sedlu nnd Ulctovo kočo.
Slalom se Izvede v nedeljo 20. t. m. ob Ifl dop.
Z medklubsko tekino je zvezana tudi tekma za prvenstvo Koroške zimsko-sportne podzvoze.
Prijave In vpisnine 10 din se sprejetim na Jože-foto. dne 19. tnaren do 12. ure opoldne v lllelovi kofti.
Najbolje plasiran' v kombinaciji prejme prehodni pokal tPc-ca . drugo in tretje plasirani pn praktična darila. Poleg tega prejme prvnk JZSZ lepo praktično darilo, dt ugo in tretje plasirani pn diplome.
Razglasitev rezultatov In razdelitev dnril se bo Izvršilo v nedeljo 20. t. m. ob IS. uri v gostilni Sto-par v Mežici.
Tekma se Iv. zvršiln v režiji smučarskega odseka SPIl Mežica « sodelovanjem KZSP.
Vsi tekmovalci Imnlo pri prenočninl v rietovi koči 25?! popust. Snežne raznierf «o jnkn n<?ndnc in Peca tako vabljiva s svojo mogočno snežno odejo, dn bi bilo le obžnlovnti one, kateri ee toga pohoda in tekme na Peci ne bi udeležili. — Smuk!
Vesti Športnih zvez. klubov in druStev
Smučarski kluli Ljubljana priredi dne 19. t. m. medklubsko tekmo v smučarskih skokih nu ln metrski skakalnici na Pokljuki s štnrtom oh lfi. Start jc dovoljen vsem verificiranim tekmovalcem JZ.SZ In Ju-nlorjom. Prijave do dne 19. t. m. oh 1.1 nn vodstvo tekme. Prvopln-irani prejmejo častna darila.
7.a nbčni :hnr Osrodnlegn iJrnStv* SPP, ki bn v četrtek, dne 17. I. m., ob 20 v dvorani Delavske zbornice. je člnnom SPI) nn гп7,ро|п!Го tajniško poročilo v društveni pisarni SPI). Aleksandrova ecstn 4 1
Smučarski izlet SPIl bn v soboto in nedeljo dne 10. in 20. t. in Odhod iz Ljubljane »JutruJ z vlnknm oh fi uri, tega dne do koče uri Triglavskih Jezerih, kjer bo preskrbljeno prenočišče. Povrntek v nedeljo zvečer, f'lnni SPI) ImnJn ugodnost polovične voznine ter rnl-žnne prenočnine. Izlet bo vodil smnftkl učitelj. Pri in ve sprejema plsnrna SPI) do vključno Ki. t. m
Prthndnjl fnto-vetrr priredi SPI) v Lluhljnni v svoji foto temnici v nonedelieli dne '4. marca t. 1.. ob 20 url pod vodstvom g чгоГ. ltnvntka. Mnitotn SPI) se nudi izredno ugodnn uriti' a dn dobijo praktične nn svete o povečnvnnjn rdele/bn ie omejena ter je pri poročlllvo dn se InteresentJt р-пvnčn«nn prijavijo v pisarni ЧРГ) na Л]ск-м "Irovi cesti 4 1
Tri/jlavskr I,nče 47'/i t. J. 4tnnlfevn Vočn. Tri-glnvski 'lom nn Krednric" in kočn uri triglavskih ie zerib so redno oskrbovane i d 15. tn n r e n t9:is dalje. Smučarjem priporočam« dn sedaj Izvršijo svoje s|io
ИГГТШ1Л
H. redne glavne skupščine Zveze slovenskih lahko atletskih klubov v Ljubljani dne 27. marca 1938.
Zveza slovenskih lahkoatlelskih klubov v Ljubljani sklicuje v smislu sklepa skupščine Jugoslovanske lahkoatlefske zveze v Zagrebu z dne 27. februarja t. I, za dne 27 marca 1038, ob 10 dojx>ldne v zgornji dvorani hotela Miklič .Metropol svojo II. redno glavno skupščino 6 sledečim dnevnim redom :
1) volitev verifikacijskega odbora; 2) volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika glavne skupščine; 3) poročilo lainika, blagajnika, tehn referenta in nadzornega odbora ter razreš-nica upravnenmi in nadzornemu odboru; 4) volitev novega upravnega odbora za eno leto; 5) volitev nadzornega odbora za eno leto; 6) sklepanje o proračunu za naslednje pcelovno leto; 7) reševanje o predlogih upravnega odbora in o predlogih rednih članov; 8) reševanje prizivov in pritožb članov razen v kazenskih zadevah; 8) 0) določitev dneva, mesta, časa in razporeda vršitve prvenstev podrejene organizacije; 10) imenovanje častnih članov na predlog upravnega odbora; II) določitev službenega glasila; 12) razprava o eventualijah.
Glavni skupšini smejo prisostvovati samo delegati rednih članov JLAZ iz področja dravske banovine. Vsak redni član ima pravico poslati na glavno skupščino dva delegata, od katerih ima samo eden v smislu označbe v pooblastilu pravico glasovanja. Delegat s pravico glasovanja sme razen svojega društva zastopati samo še dve društvi iz istega mesta.
Glavna skupščina more sklepati pravomočne sklene, ako je prisotna vsaj polovica članov 6 pravico glasovanja. V kolikor bi skupščina ob določenem čaeoi nc bila sklepčna, se preloži na eno tiro pozneje in se tedaj vrši brez ozira na število prisotnih in z istim dnevnim redom; ta skupščina more sklepati pravomočne sklepe. 1 Predloo-i za glavno skupščino moraio biti predloženi upravnemu odboru Zveze slovenskih lahko-atletskih klubov priemenim potom najpozneje osetn dni pred skupščino.
Skupščina se vrši po poslovniku JLAZ za vrši-lev glavnih skupščin JLAZ.
Predsednik: geotn. Čeme Miro, v. r.; tajnik: Saticin Savo v. r.
Kamnih
Kamnik Ime dovolj električnega toka za industrie in mu nc bo treba priključitve na vod Kranjskih deželn elektrarn. Vsaj za bližnjo prihodnost ne. Tako so ugotovili pred kratkim Kamničani na neki anketi, kjer so se pogovarjali o teh vprašanjih. Toka jc dovolj in poceni, kakor ga menda nima nobonn mesto v naši banovini, samo omrežje jc pomanjkljivo in bo treba mislili na obnovo.
MESARJI. SLAŠČIČARJI RESTAVRATERJI, INDUSTRIJEl
»VNTT« HLADILNI STROJI
že nad 40 Ipi v obrniti r.n vse svrhp In га vse kapacitete do I milijone kalorij Večletno inmstvot Zahtevajte ponudbe! Zastopstvo Sperm, trg kom. dr.. Ljubljana. Mestni tru !WI
dobi po svoje ni okusu obleko pri
<Vsûkû 9оџсп
L TRPINU, Maribor
№!П
ram
Velrinjska ulica 15
za vee razmere, automatllne regnlatorje, zatvornke, opreme za iage la milne izde luje in dobavlja
G. F. Schneiter
Skoffja Loka — tovarna strojev Zmerne cene. — Prvovrstne reference.
20°/o popusta o
na »se modno blago za moške in damske obleke nudi
F. 1. GORICAR, Ljubljana
■ШИИШИИВИИВИВШВВШИ Sv. Petra cesta 29
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'— i tem-tovaujskl oglasi Din 2 —, Najmanjši znesek za mali ogla9 Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se račun« enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
1ЕШШП
Izvežban cerkovnik
z dobrim spričevalom, samec, srednjih lot — ISče mesto cerkovnika ali temu podobno. Naslov pove uprava »Slov.« pod 3956.
18 let staro dekle
zmožna hišnega dela ter nekoliko gostilne in Šivanja - išče službo. - Gre tudi k stari ali bolni osebi kamorkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 3025	(a)
Knjigovodja-inženir
hišni upravitelj, nemški Uorespondent, z a večja industrijska ali trgovska podjetja, z 20 letno prakso zaupna oseba - iščo mosto. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Knjigovodja-inženir« 3493. (a)
I I иргошш
L&Eijuuir1]'
аишјиимј
Sir
emontalskl in trapist — nudi Mlekarska zadruga Predoslje, p. Kranj. (1)
Sveže najfinejše norveiko
ribje olje
tz lekarne dr. G. Piccolija v Ljublfani •e priporoča bledim in slabotnim osebam.
Več koles
prvovrstnih znamk - poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve.	(1)
I TH..
2 951
Zelo ugodno
laliko še kupite moške obleke, prevzete od bivše konfekcijske trgovine Maček, kakor : moške modne ln športno obleke, več vrst hlač površnikov In deške mornarsko pomladne obleke, Zglaslte se v trgovini P, Magdič, Aleksandrova cesta 1 1
Vse vrste jekla:
Siemens-Martin, Besse-mer, orodno, rapidno, ace-lonsko, srebrno, Jeklo za svedre, za vozne in avto-vzmeti dobite po nizkih cenah v železnini FK. STUPICA, Ljubljana — Gosposvetska 1.	(1)
VINA
ta vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji i/.beri že od Din 550"— naprej.
Nova trgovina
Ljubljana - TyrSeva cesta 36
i nasproti Gospodarske zveze)
prvovrstno stroji, barva in izdeluje
krznarstvo ROT
Mestni trg 5
Službodobe
Služkinjo
sprejmem. - Rudolf Rakove, Duplje prt Kranju
Vajenca in mehanika
sprejmemo v kolesno delavnico. Ponudbe v upr. »Slov.« pod «t. 3939. (b)
Dva krojaška pomočnika
sprejmem. Alojz Bole, Vižmarje 131, St. Vid nad Ljubljano.	(b)
Mlekarja
takoj sprejmemo. Tvicko-vo posestvo, Krčevlna pri Mariboru.	(b)
Brivskega pomočnika
(damskega), perfektnega v vodni ondulacljl in bu-bi striženju - sprejme takoj salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6.	(b)
Vrtnarja
z dobro prakso — sprejmem. Prednost imajo oni, ki razumejo sadjarstvo in znajo delno kako obrt. -Nastop takoj. Ponudbe z zahtevki pod »24« P 3927 v upravo »Slovenca«, (b)
Upokojenec
čvrst, trezen, energičen, zanesljiv In pošten, dober kolesar, z lastnim kolesom, po možnosti s kavcijo in znanjem nemščine — se sprejme kot paznik v tovarno na deželi. Obširne ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »O. O.« 3620.	(b)
26. marca do 5. aprila
Informaciji' pri vseh potniških uradih in Švicarskem konzulatu v Zagrebu.
Krojaškega pomočnika
za velike kose, sprejme Josip Eržen, Stražlščo prt Kranju.	(b)
Krojaškega pomočnika
za velike In male koso takoj sprejmem. - Franc Peternel, Trebelno pri Mokronogu (Dol.) (b)
Strojepisko
perfektno, sprejmemo. — Znanje nemščine, italijanščine In stenografije pogoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Spretna« št. 3968.	(b)

Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega btsera za poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Mozolji, ogrel nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah, »Kemikalija«, Novi Sad 144, — V apotekah, drogerijah originalni karton 30 din.
Tudi Vaš? obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JO S. REKH
Ljubljana
Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica

i
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj tn plača najbolje
hranilne knjižice bank in hranilnic,
vrednostne papirje:
3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolc-kturi »Vrelec sreče«.
AL. PLANINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
V Brežicah
tn okolici so naprodaj hiše. Krasna etavbtšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva - Pojasnila pri Inž Mlklao Otmar, Brežice.	(p)
Dvosobno stanovanje
suho, sončno, oddam s 1. aprilom. Dravljo 129 (pri novi šoli).	(č)
fl
Pohištvo
i
Posteljne mreže
izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC, Gregorčičeva ulica Б, pri Napoleonovem spomeniku
1ИШШ
Brtio/aren pouk v /çran/iX
"H
lahttvajl* t^eiptofo* rentk!
HEINEL'HEROU)
d i o/ zo/. frortte* çSa&bt/
MARIBOR* 102
Dirt 15--
nova gramofonska plošča evetovne znamke po izbiri
s novih piosc sorfi-ranlh samo Din 100"-
Dokler traja zaloga
VelepiC
Jernejev» c.25. Ljubljane
1%

.7 vi * Za sadovnjake, vrtove in patke
najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam , dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba r	v Italiji, ki ima 250 ha obdelanega sveta.
fgdfûCûtti-Piante
SAONARA* PADOVA*
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe
Marije Krulc
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Prav posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, primariju g. dr. Lavriču za njegovo požrtvovalnost in trud, čč. sestram iz Vincentinuma za postrežbo ob času bolezni rajnke, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Juro Adlešiču za spremstvo pri pogrebu, ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem Bog plačaj I Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 21. marca 1938 ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Družine v Mostah.
Ljubljana, dne 15. marca 1938.
Žalujoči ostali.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je danes ob tričetrt na sedem naša zlata
Lfubrca Irmina Silvestra Mere
v starosti 11 let, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne, preljubljene rajnice bo v četrtek, dne 17. marca, ob -1 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Roka v Sevnici. Sevnica ob Savi, dne 15. marca 1938.
Josip Mere, restavrater v Sevnici, oče; Josipina, mati; Pepi, brat.
Zahvala
Vsem, ki so spremili našo blago pokojnico, gospodično
Ano Dornik
na njeni zadnji poti ter ji poklonili cvetje, bodi izražena naša vdana zahvala. Posebno smo se dolžni zahvaliti preč. g. župniku Antonu Vovku za večkratne tolažilne obiske v bolezni, g. dr. Pancetu za skrbno zdravniško nego, gdč. Josipini Tekster za vso njeno požrtvovalnost in ljubeznivost, ki jo je izkazovala rajnki, čč. sestram za vestno postrežbo ter godbi in pevskemu društvu za ganljive žalostinke in petje.
Vsem Bog povrni!
Tržič, dne 14. marca 1938.
Žalujoči ostali
Maurice Leblanc:	62
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
Na pol se je dvignil.
»Sicer pa, če pride kaka neprijetnoet, jo bo nedvomno prihodnost sama zravnala. Zadostovalo lio na primer — saj ni brezobzirno, ali ne? da namignem na čuetva, ki jih ima Stefan do Francove nifltere — da bi ta ali oni dan Francove mati blagovolila sprejeti darilo teh čustev: ko je vee lako preprosto, če Franc že nosi ime Marouxl Koliko manj skrivnostna bo preteklost, tako za druge ljudi kakor za Franca! Nič več ne bodo mogli prodreti v skrivnost izbrisanih dogodkov in vee bodo pozabili. Zdelo se mi je potrebno povedati tole in zelo 6rečen bi bil, če bi kaj upoštevali inoje nasvete.«
Don Luie ni hotel več nadlegovati Veronike; priklonil ee ji je, ne dn bi pokazal, da je opazil njeno zmedenost, obrnil ee k Francu in vzkliknil:
»Sedaj, moj mali, eem na razjiolago tebi. In ker nočeš ničesar puetili v senci, se Vrniva k Bož-Jemu kamnu in k tolovaju, ki ei ga je zaželel. Oh! da, tolovaj,«: je ponovil don Luie, ker je mislil, da nima nobenena razloga, de ne bi govoril o Vor-ekem popolnoma odkrito, »in najstrašnejši tolovaj, ki eem jih kdaj videl. Ta je verjel v evoje poslanstvo... Kratko, bil je bolnik, pokvarjenec, blaznež .. .«
»Dobro, najprej ne razumem tega,« je pripomnil Franc, da sle celo noč čakali, da bi ga
ujeli, medtem ko so on in njegova pomagača eipali pod Dolnien-aux-féee.«
»Zelo dobrb, Francelj,« je vzkliknil in se zasmejal don Luie, --svoj prst si položil na najslabot-nejšo točko. Če bi tako storil, bi ee drama končala dvanajst ali celo petnajst ur prej. Samo, ali bi bil r>oteni ti rešen? Ali bi tolovaj govoril in povedal za tvoje skrivališče? Mislim ,da ne. Da smo mu razvezah jezik, mu je bilo treba dati nekaj lekcij. Morali emo ga spraviti ob zavest, napraviti neumnega od etraliu in morali smo mu s ti.soč dokazi vsiliti občutek neizogibne pogube. Sicer bi molčal in morda te potem ne bi našli... Tudi tisti trenutek moj načrt še ni bil popolnoma jasen in nisem vedel, kako se bo končal. In mnogo |>o-zneje sem mislil, ne da bi mu hotel naložiti grozno muko — tega nisem јпг kriv — da bi ga privezali na drevo, na katerem je hotel umoriti tvojo mater. In tako eem končno nekoliko v zadregi in med pomišljanjem preprosto odnehal, ko seni že mislil, priznam, iti v prerokbi do konca, d« bi videl, kako ee bo .odposlanec usode' obnašal nasproti etaremu druidu, kratko, da bi se zabaval. Kaj hočeš, pustolovščina ee mi je zdela tako črna, da je bilo potrebno malo veselosti. In^ res eem se nasmejal. Tu je moja napaka in obtožim se je in prosim tudi oproščenja ...«
Tudi deček ee je smejal Don Luie, ki ga je jjiei na kolenih, ga je objel in ponovil:
»Snj mi oprostiš?*
Da, a pod pogojeni, da mi bosle še odgovarjali. Preostane mi dvoje vprašanj: prvo je manj važno...«
»Govori.«
»Ure za prstan. Od kod ta pretan. ki sle ga
nataknili najprej na mamin, potem pa na Elfridin prst?«
»Izdelal веш ga tisto noč v nekaj minutah iz etnrega prstana in iz barvastih kamnov.«
»Toda tolovaj ga je imel za tietega, ki ga je Imela na roki njegova mati.«
»Mislil je, da je spoznal za njenega, mislil je pa zato, ker je bil zelo podoben.«
»Toda kako ete vedeli? Kako ete zvedeli za lo zgodbo?«
»Od njega samega.«
»Ali je mogoče?«
»Moj Bog, da! Iz besed, ki so mu ušlo, medtem ko je spal pod Dolmen-aux-féee ... pijančeve вапје. V odlomkih je pripovedoval veo materino zgodovino, ki jo je Elfrida samo deloma poznala. Vidiš, kako je vse preprosto! In kako mi je bilo naklonjeno nočno naključje!«
»Toda uganka Božjega kamna ni preprosta!« je vzkliknil Franc, »in vi ete jo razjasnili! Iskali so ga stoletja, vi pa ste ga našli v nekaj urah!«
»Ne. v nekaj minutah, Franc. Zadostovalo mi je, dn sem prebral pismo, ki ga je tvoj stari oče napisal kapitanu Belvalu. Po pošti sem poslal tvojemu očetu popolno pojasnilo o legi Božjega kamna.«
»Dobro, don Luie,« je vzkliknil deček. »To so bile pojasnilve, za katere sem vas prosil. Sedaj vam obljubim, da je to moje zadnje vprašanje. Odkod prihaja, da so verovali v moč Božjega kamna? In v čem prav za prav olv>loja ta tako imenovana njegova moč?«
Štefan in Patrik eta primaknila evoje elole.
Veronika se je dvignila in prisluhnila. Vei 60 vedeli. da je don Luis čakal, da bi vsi bliže pri-6topili, da pred njimi raztrga skrivnostno tenčico.
Začel ee je emejati.
»Ne pričakujte ničeear izrednega,« je dejal. »Pri V6aki skrivnosti velja samo tema, v katero je skrivnost zavita, oetane pa eamo dejstvo v veej goli resnici. Toda vendar je tu dejstvo čudno in reenica res ni brez vsake veličine.«
»Seveda ne,« je pripomnil Patrik Belval, >ker jo ta reenicnœt pustila na sareškem otoku in Bre-taniji tako legendo o čudežu.«
»Zares je trdovratna legenda,« je pritrdil don Luis, »da še danes vpliva na nas in vi vsi verjamete temu čudežu.«
»Kako?« je ugovarjal kapitan, »saj ne verujem v čudeže.«
»Tudi jaz ne,« je hitel pritrjevati Franc.
»Da, da, verjamete in mislite, da eo čudeži mogoči. Če ne, bi takoj prišli reenici do dna.«
»Kako to?«
Don Luie je utrgal velik cvet na grnm. čigar veje so visele nad njim, in je prašal Franca:
»Ali je mogoče, da bi se ta cvet, ki je nenavadno velik, izpremenil v dvakrat tako velikega in ta rožavec v večjega, kakor ei eploh moreš predslaljati?«
»Gotovo ne,« je izjavil Franc.
»Torej zakaj sle verjeli, zakaj vsi verjamete, da je Maguenoc lahko prišel do tega rezultata, ko je prinesel samo zemlje iz različnih krajev na olo-ku v določenih urah? To je Čudež in vi ete gn sprejeli brez pomišljanja, podzavestno.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
izdajatelj: ivan Rakovec
urednik: Viktor Ceričic