Leto XLIV.
- Inserati:	■
Enostolpna petitvrsta (72 mm iiroka iu 3 mm visoka ali n]o
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po docovorn.
----Poslano: -
Enostolpna pititvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne-doljo in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
— Velja po pošti: ==
Za oelo Isto naprej . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . . K 24'— za en mesoo „ . . „ 2'—
V	upravi projcman mesečno „ 1-80
= Sobotna izdaja: ==
za oelo leto......K
za Nemčijo oeioletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ !2"—
Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 129.	y LMloni, v n, 6. junija km.
lis.' Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74.
Upravništvo jo v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun ! oštne hranilnica avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravuiškoga teleiona št. 188.
i8S!fe®8!Ka Glive)«
Dunaj, 5. junija. (Kor. u.) Iz vojno-tiskovnega stana se poroča, da so v maršalovem glavnem stanu slovesno praznovali maršalovo šestdesetletnico. Vse častništvo mu je na predvečer priredilo impozantno bakljado in serena-do, katero je gledal nadvojvoda z balkona svojega stana.
Drugi dan so pod vodstvom C o n -v a d o v i m čestitali nadvojvodi vsi zastopniki oblastev ter odposlanci nemške in bolgarske armade.
Ob 11. uri so se zbrala društva in šolska mladina, ki so v slavnostnem obhodu prišla pred stan maršalov. Leta je prišel med nje in na pozdrav mestnega župana odgovoril tako;
»Izredno sem vesel, da morem obhajati današnji dan tukaj, sredi ljudstva, ki se je vedno odlikovalo po visoko domoljubnem mišljenju in ki dokazuje zopet sedaj v najsrditeji vseh svetovnih vojn, kaj zmore ljubezen do domovine, zvestoba in pogum. Sinovi mestnega prebivalstva in okraja so se bojevali pri vseh velikih delih svetovne vojne. Pomagali so, da smo premagali Ruse in Srbe sedaj so baš pri tem, da dado čutiti verolomni Italiji železno pest. Povsod, koder so se bojevali, so si priborili nevenljive slave, Nič manj priznanja ne zasluži prebivalstvo samo, ki prenaša potrpežljivo in z brezprimerno požrtvovalnostjo težko dobo. Z veseljem lahko rečem: J a z, vaš maršal, sem ponosen na v a s.«
Potem je govoril nadvojvoda z različnimi oblastvenimi in občinskimi zastopniki in dal razdeliti otrokom spominsko svetinjico, nakar je slavnostni sprevod defiloval pred njim.
odborov. Šlo se je za podružnice in potrebno zemljo za vojne domove po posameznih deželah. Bivši pravosodni minister Klein je poudarjal, da se bo na deželi dalo vojne domove uspešno ustanavljati ie s pomočjo deželne uprave. Po svojih posebnih razmerah naj se deželni odbori odločijo, ali sami vzamejo vodstvo te organizacije v roke, ali pa jo samo podpirajo z nasveti in denarjem. Razni zastopniki so poudarjali, da bodo vojni domovi po deželi kaj uspešno sredstvo proti begu iz dežele. Nižjeavstrijski deželni odbor misli na tri vrste vojnih domov: vrtnarski domovi, za kočarje in kmetije. Štajerski deželni odbor misli na neko mešano vrsto; male kmetije v zvezi z industrijo; Štajerska dela zlasti ob Dravi velike naprave za izrabo vodnih sil, od kjer bi ti mali posestniki dobivali gonilno silo. Zastopnik moravske-ga odbora je sporočil, da bo Moravska podružnico organizirala z ozirom na gospodarske in narodne razmere v deželi. Rasni govorniki so opozarjali na veliko škodljivost sedanje razkosanosti in lovišč, kmečkih dolgov in pa nujno poir.ebo, da ss smotreno uredi vračanje prekomorskih izseljencev, da vlada čimprej izda zakon o vojnih domovih in znatna finančna sredstva. Čimprej naj se s cesarsko naredbo upelje glavnična odpravnina namesto invalidne preskrbnine. Goriški deželni glavar je poročal, kaj je že storii goriški deželni odbor. Kranjski deželni glavar dr. Šusteršič je obljubit, da bo kranjski deželni odbor krepko podpiral državno zvezo. Predsednik dr. Klein jc v sklepnih besedah konstruiral, da je zagotovljeno skupno sodelovanje državne zveze in posameznih deželnih odborov.
y. mrma v hMSKKeni HberlSEe v Broci
i Liivi.
tele ln
V zadnjih dneh meseca maja so na Dunaju zborovali zastopniki vseh deželnih
Dne 1. t. m. na Vnebohod Gospodov so imeli naši begunci, nastanjeni v tukajšnjem taborišču, praznični dan. Nj. eminen-ca dunajski knezonadškof kardinal dr, Piffl je ta dan ob priliki birmovanja v mestu Brucku o. L. popoldne prišel v naše taborišče in delil tukaj 663 goriškim begunskim otrokom zakrament sv. birme.
Za la dan se je taborišče dostojno pripravilo na sprejem visokega cerkvenega kneza. Izredno mnogobrojna duhovščina je bila navzoča pri sprejemu Nj. etninence, katero sta udano pozdravila g. okr. glavar v Brucku vitez Raab in g. predstojnik taborišča g. okrajni komisar Evgen Zupančič, ki je prevzv. kardinalu predstavil osobje c, kr. uprave taborišča. Gospod dekan taborišča Anton Berlot je v lepem nagovoru izrazil, kako visoko se čutijo begunci počaščeni po obisku najvišjega dunajskega duhovnega nadpastirja in kako globoko hvaležni so mu, da se jih spominja z namenom podeliti nedolžnim begunskim otročičem zakrament sv. birme. Gosp. dekan je v nagovoru povdarjal pobožnost in katoliško prepričanje ter lojalnost slovenskega naroda in Primorcev ter rekel, da se čutijo begunci dobro spravljeni, ker vedo, da se nahajajo na dobrih avstrijskih in na dobrih katoliških tleh; to dejstvo in pa skrb, ki jo ima vlada in uprava za nje, jim je velika tolažba v sedanjem položaju. H koncu je prosil g. dekan Nj. eminened ?.a nadpastirski blagoslov.
Na zelenem malem trgu pred cerkvijo so čakali v dvojnem špaiirju vsi birmančki in birmanke s svojimi botri. Notranji špa-lir so tvorile botre s svojimi malimi bir-mankami, katere so bile vse do zadnje oblečene v lično primorsko narodno nošo; zunanji špalir pa botri z birmančki tudi vsi oblečeni z nalašč za ta dan priskrbljenimi oblekami. Okolu 3000 beguncev je bilo zbranih na tem trgu. z radostjo v obrazu. Nato pristopi mlada deklica, da pozdravi kardinala s šopkom v roki v imenu vseh tukajšnjih beguncev ter ga prosi, da blagoslovi begunce; naj bi ta blagoslov — je dejala — bil nam vsem v poroštvo za skorajšnjo srečno vrnitev na ljubljena domača tla.
Pri teh besedah je deklica izročila kardinalu krasen šepek, ki ga je ganjen sprejel ter podaril deklici srebrn rožni venec z biseri.
Ginljivo je bilo videti, kako je korakal visoki cerkveni knez v purpurnem ornatu skozi vrste klečečega ljudstva ter blagoslavljal verne begunce, Veličasten je bil ta blagoslov in vsakemu vernemu srcu nepo-
zabljiv vtis, ki ga je občutilo ob tem krasnem sprejemu.
Takoj po slavnostnem vhodu v cerkev
se je vršilo birmovanje vseh navzočih 663 otročičev, ker v cerkvi ni bilo mogoče bir-mati vseh otrok naenkrat, se jc večina botrov in boter uposlavila s svojimi birmanci v vrste okoli cerkve. Pri birmi so bili tudi navzoči grof in grofica Harrach, grofica Marenzi roj. Harrach in polkovnik princ Avgust Lobkovic. Po končanem birmanju v cerkvi in okoli cerkve se je podal Njeg. eminenca knezonadškof dr, Piffl v popolnem ornatu v begunsko bolnišnico, kjer je isti birmal v bolniški postelji eno deklico in enega dečka.
Nato se je vršilo splošno obdarovanje vseh birmancev, Vsled neumorne očetovske skrbi našega taboriščnega predstojnika g. okr. komisarja Evgena Zupančič, kakor tudi vsled mnogobrojnega odziva slovenskih dobrosrčnih darovateljev ria oklic »Za naše malčke-begunce« se je posrečilo pripraviti našim otrokom šc precej bogato obdaritev. Poieg oblačila, obutev in perila (dečki lepa lična oblačilca, deklice pa vse lepo narodno primorsko nošo), kar je našim malčkom preskrbel naš predstojnik, so dobili iz omenjenega nabranega denarja otroci naslednja darila: dečki zavitek bonbonov, 15 cm dolgi štrukelj in dobro uro z verižico s srebrno svetinjico. Poleg tega dobe vsi birmanci prihodnje dni krasno po fotografiji pripravljeno sliko notranjščine naša begunske cerkvice s tozadevnim spominskim napisom, kar jim za večne čase lahko služi v spomin. Za ta slednji dar je prispeval pomožni odbor za begunce z juga na Dunaju. Birmančki, botri in stariši birmancev so bili kar presenečeni nad tolikimi darili ter priznali sami, da bi večina birmančkov niti doma ne dobila toliko darov.
Med splošno obdaritvijo birmancev si je Nj. eminenca knezonadškof ogledal tudi taborišče in se natančno informiral o razmerah, ki vladajo v našem taboru. O vsem, kar je videl in slišal, je bil izredno zadovoljen ter se izredno laskavo izrazil o našem taborišču, ki da je eno najlepših in najboljše urejeno taborišče na celem Nižje-Avstrijskem. Neizmerno ga je tudi veselilo, ko je zapazil med ženskami veliko
LISTEK.
Solnce, mesec, premičnice in stalnice v juniju 1S16.
(Poletni čas.)
Solnce se bliža svoji najbolj severni točki in jo doseže 21. junija ob 8. uri 24 minut zvečer. Takrat prestopi v znamenje Raka. Njegova pot je v tem mescu med Bikovima rogovoma v ozvezdje Dvojčkov. Lepo opeva solnčno pot Ovicl (Met., II, 78. in si.):
»Per insidias iter est formasejue fe-rarum. Utque viam teneas nulloque errore traharis, per tamen adversi gva-dieris cornua Tauri (Bik). Iiaemonios-que areus (Strelec) violentique ora Leo-nis (Lev) saevaque circuitu curvantem bracchia longo Scorpion (Škorpijon) atque aliter curvantem bracchia Čan-erurn (Rak).«
V dneh pred 21. junijem se solnce prav malo pomakne proti severu in v dneh po 21. juniju prav malo proti jugu, tako da se zdi, kakor bi se en mesec nič nc premaknilo. Tej prikazni pravimo poletni solstitium. Ivo stopi solnce v znamenje Raka, se začne pomikati proti jugu. Od tod nem-
ška beseda »Sonnenvvende«. Dan solne-nega obrata, poletnega in zimskega, je bil za stare narode praznik, na katerega nas še vedno spominjajo naši kresovi na večer pred godom sv. Janeza Krstnika. Naš narod označuje solnčni obrat z besedami: »O Kres' se dan poveš'.«
Ivo stoji pri nas solnce najvišje, stoji za južno polovico zemlje najnižje. Tam obhajajo praznik sv. Rešnjega Telesa pozimi, Božič pa poleti. Dan raste od juga proti severu: čim bolj na jugu leži kak kraj, tem krajši dan ima, in čim bolj proti severu, tem daljši. Na južnem tečaju je v tem času vedna noč brez dne, na severnem dan brez noči.
Koliko je sedaj pri nas solnčne svetlobe in gorkote! Ko bi se dali shraniti, bi nam pozimi zelo prav prišli, in solnčna gorkota hi sc dala porabili za gonilno silo. Kdo ve, če se nam ne bodo enkrat smejali, ker tako dragocenih reči nismo znali bolj izkoristiti!
Luna ho ravno sredi mesca — samo en četrt uro prej — polna, in zadnji dan mesca mlada. Dne 3. junija je bila naj dalje od zemlje in IG. ji ho najbližje. Ta dan bo njen premer za 4 minuto večji kakor oh dnevu njene največje oddaljenosti.
»Neki dan v začetku maja je stalo polno ljudi na trgu« — tako je pripovedoval gospod Janez iz P, — »pa so
gledali proti nebu. Mislil sem, da gledajo aeroplan, pa so gledali zvezdo oh belem dnevu.« Bila je to Venera. V juniju se pa tako približa solncu, da je v drugi polovici mesca niti zvečer nc bo mogoče videti. Prvi dan junija vzhaja okoli tri četrt na osem zjutraj in zahaja okoli tri četrt na polnoč; zadnji dan pa vzhaja po solnčnem vzhodu in zahaja pred solnčnim zahodom. Je sicer šc vedno na levi od solnca, pa vendar zahaja pred njim, ker se nahaja nižje kakor solnce. Dne 3. julija ho prišla ravno med solnce in zemljo in bo (ako zemlji najbližje. Zato meri njen navidezni premer na koncu junija že 58 sekund, to .je malo manj kakor 3 mm, če jih gledaš iz daljave 10 m. Z malim daljnogledom s šestkratno povečavo hi se dala razločiti kot mal, zelo ozek srp, kakršen je lunin srp prvi ali drugi dan po mlaju. Ves mesec junij se nahaja v Dvojčkih. Do 11. junija sc premakne šc malo na levo proti vzhodu, potom pa se obrne nazaj proti zahodu. Dno 22. oh 2. uri 17 minut popoldne se sreča zopet s Saturnom v razdalji 56 minut. Venera zaide ta dan ono uro po solnčnem zahodu. Z dobrim daljnogledom hi bilo mogoče najti oba planeta na večerni zarji. Sicer se pa Venera v letošnjem juniju z daljnogledom lahko najde podnevi, kadar hočeš. Najlažje io naideš, kadar je v me-
ridijanu. Obrni se takrat proti jugu, preišči meridijan, pa jo boš zasledil. V ljubljanskem meridijanu ho 1. junija oh 3. uri 41 minut popoldne (okoli 69 stop. nad obz.), 15. junija oh 2. uri 52 minut popoldne (66 in pol stop. nad obz.) in 30. junija oh 1. uri 26 minut popoldne (okoli 64 stop. nad obz.).
M e r k u r se je prve tri tedne meseca maja videl kot večerna zvezda, na koncu junija in v začetku julija pa ho jutranja zvezda. Dne 30. junija doseže namreč svojo največjo razdaljo na desno od solnca. Kor jc tiste dni jutranja zarja zelo svetla, ga ho težko najti brez daljnogleda. Vzhaja pa takrat okoli 4. ure zjutraj kakih 28 stopinj od vzhodne točke proti severu.
Mars se nahaja v začetku junija v Levu blizu Regula. Zahaja v začetku mesca ob pol dveh, na koncu mesca oh 1. ponoči. Pomika se naprej proti ozvezdju Device.
Jupiter je jutranja zvezda. Vzhaja v začetku mesca oh četrt na 4., na koncu ob tri četrt na dve zjutraj. Premika se po ozvezdju Rib naprej na levo in prestopi proti koncu mesca v ozvezdje Ovna, v katerem ho prebil poletje. Proti koncu jeseni se vrne zopet nazaj v Ribe. Že mal daljnogled s petindvajset kratno ali še manjšo povečavo ti ga pokaže kot okroglo ploskev in pri njem štiri mesce, vsak Uau drugaC.a
članic in kandidatinj naše taboriščne Marijine družbe ter se na splošno tudi izrazil o dušnem pastirstvu izredno blagohotno. Prišel je tudi konečno k splošnemu obdarovanju birmančkov, kjer je opazoval vesele obraze birmancev in se tega nedolžnega veselja tudi sam veselil.
Po tem ogledovanju je Nj. eminenca knezonadškof izkazal g. predstojniku taborišča visoko čast, da je blagovolil zavžiti v upravi c. kr. taborišča malo južino, h kateri so bili povabljeni tudi navzoči gg. duhovniki. Med to južino je visokemu cerkvenemu knezu zapel naš dekliški pevski zbor lepo podoknico v slovo.
Z najboljšimi vtisi o našem taborišču pa tudi o naših dobrih primorskih slovenskih beguncih se je nato Nj. eminenca knezonadškof dr. Piffl odjeljal proti Dunaju.
Vojska z iiilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. junija. Uradno se je poročalo:
V prostoru zahodno od doline Astico so bili včeraj boji splošno slabejši. Južno od Posina so vzele naše čete močno opirališče in so odbile Italijane, ki so večkrat poizkušali ga zopet pridobiti. Naše čete so vzele vzhodno od doline Astico na višinah zahodno od Arsiero še Monte Paccio, ki leži vzhodno od Monte Barco in gospodarijo zdaj tudi dolini Val Canaglia. Našo bojno črto južno od mejnega kota so Italijani zopet večkrat napadli; vse napade smo odbili.
Na primorski bojni črti je italijansko topništvo bolj streljalo kakor navadno. V odseku Doberdob so nastopili tudi oddelki sovražne pehote, katerih napade smo lahko rešili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 2. junija. Uradno se poroča: Bitka med Adižo in Brento postaja vedno silovitejša, posebno ob Posini in v odseku Sette communi južno od Val d' Assa. V Lagarinski dolini je bil včeraj hud artiljerijski dvoboj. Naš napad v gornji Val d' Assa nam je pridobil nekaj ozemlja. Ob Posini smo z ogromnimi izgubami za sovražnika odbili ponovne sovražne napade proti severnemu pobočju Forni alti in v smeri proti Onaro (jugovzhodno od Ar-siera). Natančni, hitri ogenj naše artiljerije je popolnoma uničil napadajoče kolone. Včeraj so številne sovražne baterije vseh kalibrov intenzivno in neprestano obstreljevale naše črte na Col di Como do Ro-chette.
Rim, 3. junija Uradno se poroča: Tekom včerajšnjega dne so naše čete gladko zadržale neprestano sovražno ofenzivno delovanje. V Lagarinski dolini artiljerijski dvoboj. Sovražne baterije so obstreljevale postojanke od
razpostavljene. Opazuješ tudi lahko mrke teh mesecev: kar naenkrat ti mesec izgine ali pa se ti zasveti, ko ga prej nisi videl.
Saturnu se solnce hitro približuje, in v drugi polovici mesca bo že izginil v večerni zarji. Kakor je bilo že povedano, se 22. junija sreča z Venero. Ta dan prekoračita meridijan oba skoro ob istem času, namreč ob 2. uri 11 minut popoldne, Venera 65, Saturn pa 66 stopinj nad obzorjem (Ljubljana).
Izmed stalnic hočemo omeniti ozvezdja, po katerih se premikajo solnce, mesec in planeti in ki se ta mesec vidijo na nebu pred polnočjo.
Ozvezdje, v katerem se nahaja ta mesec Venera, so Dvojčki, zelo raz-sežno ozvezdje. Na levem koncu tega ozvezdja, na levo od Venere (Večerni-ce) in višje od nje, sta blizu skupaj njegovi najsvetlejši zvezdi. Kastor in Po-luks, druga nekoliko svetlejša od prve. Horacij ji imenuje v eni svojih od »fratres Helenae, lucida sidera«. Kastor je sestavljen iz dveh zvezd, ki sta 6 sekund narazen.
Na levi od Dvojčkov je Lev, ki smo ga zadnjič opisali. Po tem ozvezdju se premika ta mesec Mars.
Za Levom hiti proti zahodu Devica. Pet svetlejših zvezdic tega ozvezdja v polkrogu obkrožuje Dcnebo-lo, zadnjo svetlo zvezdo v Levu. Srednja izmed teh petih zvezd je sestavljena iz dveh, katerih eua se suče okoli druge. Obe se vidita enako veliki in sta sedaj 4 sekunde oddaljeni ena od druge. Na levo od teh peterih zvezd, precej nizko, je najsvetlejša zvezda tega ozvezdja. Ime ji je Klas (Spica) in je lepe, bele barve. V začetku mesca se vidi okoli 10., na koncu mesca okoli 12. ure ponoči ravno na južni strani. Ker je najsvetlejša zvezda na tem mesi,u, jo vsakdo lahko najde. Blizu tam, kjer je ta zvezda, stoji solnce sredi oktobra.
Pod Devico je lepo ozvezdje, podobno pihljači. To je Krokar.
Zugna Torte do Pasubia, med tem ko je naša pehota odbila sovražno na Zugna Torti.
Ob potoku Posina na obeh straneh močno obstreljevanje. Nato so sledili ljuti napacli v smeri Colle di Posina med Monte Spin in Monte Cogolo proti sedlu med Monte Giove in Monte Brn-zone na bojni črti Seghe Schiri. Povsod so bili odbiti s strašnimi izgubami za sovražnika.
Na Asiaški planoti drži brigada Sardegna visoko planoto Monte Cengio krepko v posesti proti ljutim napadom. Na severovzhodu Monte Cengio smo postojanko na Belmonte, katera je bila ponovno vzeta in izgubljena, s sijajnim napadom končno zopet pridobili. V odseku ob Valle Campo Mulo se naš pritisk nadaljuje. V Karniji in ob Soči artiljerijsko delovanje s presledki. Naša artiljerija je večkrat zadela sovražne baterije na Monte Koderhohe in moti železniški promet pri Št. Petru (Gorica).
Letalci so metali bombe v Alo, Verono. Vicenzo in Schio. Škoda je majhna. V Veroni je 6 oseb ranjenih. Naša Capronijeva in Farmanova letala so vrgla okoli 100 bomb v sovražna taborišča v dolini Astica z viclno dobrim uspehom in so se vrnila nepoškodovana.
XXX Prodiranje v Italijo.
O zmagovitih bojih z Italijani se poročajo še naslednje podrobnosti:
Čete nadvojvode Karola so udrle v odseku proti Campomolonu. V jurišu so osvojile višine Coston d' Arsiero, Cima. di Cam-poluzzo, Laste alte, Cima d' Agra, Dva dni tedaj, presenetljivo kratek čas, je trajal boj, ki je spravil te močno utrjene višine v celem obsegu v njihove roke. V noči od 3. na 4. so z naskokom osvojile Campo-molon, na katerem se je nahajala močna artiljerijska postojanka. Povsodi v tem prostoru so se morali Italijani po kratkem boju umakniti. Južno krilo prestolonasled-nikovih čet, ki sovražniku ni dalo časa za oddih, je osvojilo, ko se je bilo polastilo Maronie, cel obmejni hrbet Monte Maggia do Cima dei Laghi.
To podjetje je našlo v artiljeriji tretjega zbora, ki je posegla v boj od strani, izvrstno podporo. Sedaj se je mogel začeti napad na visoki planoti Lavarone, kajti po padcu Campomolona Italijanom ni bilo več mogoče, da bi nas bili tu nadlegovali s krilnim ognjem artiljerije. Ta del napada je bil infanteristično najtežja naloga. Ne-le, da so bile sovražne infanterijske postojanke tu posebno močne, marveč je mogla njegova artiljerija učinkovati z Verzenske visoke planote in poslati nevarna našemu napadu. Ko se je naskok v tem odseku začel, je tudi streljala, vendar se je prodi-rajočim četam v prvem sunku posrečilo, da so vdrle v sovražne postojanke. Tri dni je trajala bitka. Tu se je pokazalo učinkovanje naše težke artiljerije v pretresljivi sliki razdejanja. Italijanske rezerve, ki so stale pripravljene, je bila naša težka artiljerija izpazila in dobesedno postrelila. Kupoma so ležali mrliči. Bila je to alessan-drijska brigada, ki je utrpela zelo težke izgube.
Po izgubi te postojanke je bila italijanska bramba tako omajana, da ni bila več v stanu držati naslednje glavne črte Campolongo — Verena. Osvojili smo jo, ko so bili naši težki topovi tako razstrelili oklopne utrdbe, da bi bile pač težko več sposobne za akcijo. Napad sc jc sedaj prenesel dalje na Asiago. Ne more se dovolj občudovati hitre osvojitve Kempclskega hrbta, ki je podoben žagi in čegar skalne poti so veljale kot prehodne kvečjemu za tovorne živali. Sedaj se je prekoračila globoko zarezana Val d' Assa. V srednjem in spodnjem teku je dolina le na posameznih mestih prehodna. Cesto so bili Italijani ob svojem umikanju razstrelili in mrzlično delo naših saperjev jo je moralo šele zopet napraviti porabno. Deber doline d' Assa pada 400 m globoko preko skalovja. Da so jo zmogle čete malone brez truda, je zahvaliti drznosti in iniciativi podlovca Jožefa Bauerja, ki jc bil poslan z osmimi možmi naprej kot patrulja. Šel je na ono stran in dcvetorica naših je ujela tri italijanske častnike in 93 mož. S stražo so poslali ujetnike nazaj in podlovec Bauer je poročal poveljniku svojega oddelka: Ono-stransko pobočje doseženo. Armadni poveljnik je hrabrega moža takoj odlikoval z zlato svetinjo.
Italijani se sedaj na naslednji višinski črti Monte Interrotto — zaporna utrdba Val d' Assa niso mogli veliko upirati in po osvojitvi forta Casaratti smo sc polastili tudi Punta Corbin. Od tu je bil sovražnik še pred dnevi poizkušal, preprečili napad prestolonaslednikove skupine proti Monte Cimone. V tem krilnem ognju so osvojile c. in kr. čete v sedemurnem, trdovratnem gozdnem boju goro ter so imele pod seboj Arsiero v solnčni dolinski pokrajini,
Orjaški pritisk naših žet.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 3. junija. Ocl jutranjega svita do trde noči odmeva vse od šumečega prehoda na vseh serpentinah, ki se pno na višino k Lavaronu in Folgariji. Težko naložene kolone avtomobilov se pehajo mimo. Celo kolone avtomobilov ne vozijo drugega kot kovane gorsko čevlje, tako zelo trgajo rogljate čeri čevlje ple-zajočim vojakom. Drugi avtovelikani ropotajo s tisoči pečic in samovarjev za čaj, zakaj, dočim junijsko solnce zori v dolu črešnje in smokve, vlada na višinah leden mraz.
Dva in pol metra debel sneg.
Na 2200 metrov visokem Pasubu se morajo naši ljudje prikopati k zavarovanem sovražniku po dva in pol metra debelem snegu. V rezervnih skladiščih nakladajo železne droge, gorske palice, kljuke, lopate in ročne vozičke, zakaj umikajoči se Italijani so vendar še razstrelili nekaj cestnih delov in c. in kr. pijonirji in delavno moštvo jih popravljajo. Na vsakem križišču stoji orožnik z rdečo signalno zastavo in ureja mrzlično vožnjo, cla se razvija kakor ura brez prestanka. Odhajajoči bataljoni, povsem opremljeni, se srečavajo s čakajočimi rezervami, ki se potikajo, z rožo na kapi prosti službe po cestah. Vsi vedo, koliko jih čaka truda, a v radostnih klicih zveni viharna prodirajoča sila in sreča radi zmage.
Flen.
Italijanski gorski topovi, strojnice, metalci min in jeklene čelade so nakopičene. Širokopleči cesarski lovci, sivo-bradi strelci in rjavi Bošnjaki obkrožajo plen, ki je komaj za vzorec iz stokrat večjega plena.
Sestreljeno letalo.
Oborožen Farman-dvokrovnik je preletelo avstrijsko Lohner dvokrilno letalo in opazovalec nadporočnik dr. Macher ga je sestrelil s strojnico. Nadvojvoda Kari je osebno čestital podjetnima letalcema.
Preprečeno izpodkopavanje.
Italijanski saperji so hoteli izpod-kopati utrdbo, a avstrijski letalec je izsledil kot, kletne duri velik vhod v razstrelili hodnik, in utrdbena posadka je preprečila delo italijanskim krtom.
Prvi strel v laško trdnjavo.
Po mesece trajajočem velikopoteznem pripravljalnem delu so pripravili sem in postavili skrivaj avstro-ogrske topove. Prva topova granata je udarila sredi v trdnjavo Asiago. Ne da se popisati velikanskega razburjenja in zmede Italijanov, ki so se tu daleč za fronto čutili varne. Zadnje dni predno se .je udala Asiago našim topovom ni bilo treba govoriti.
Na Lahe streljajo z njihovimi topovi.
Avstroogrski topničarji so obrnili zaplenjene 28 cm havbice na utrdbe asiaške, in italijanske baterije so razbili italijanski topovi. Ko je spoznal nasprotnik, cla se ni dala odvrniti usoda, jc skušal ustavljati pritiskajoče avstro-ogrske čete ter razstreljeval ceste in mostove. Ali zasledovalci so že stali ob izhodih dolin in njihove preskrb n e kolone so z a v o z i 1 e preko gorskih prelazov in višin n i z -dolu.
X X X
Za Arsierom in Asiagom.
Lugano, 5. junija. Italijanski listi še vedno molče o zavzetju Arsiera in Asiaga. Neko uradno poročilo trdi celo, da so bili avstrijski sunki za Borsinom odbiti. »Corriere della Sera« pripominja v daljšem Članku, da je vrhovno poveljstvo morebiti iz strategičnih vzrokov prestavilo glavno obrambno
postojanko za Asiero in Asiago. •
Izpraznjene laške občine.
Lugano, 5. junija. Doslej je izpraznjenih sledečih 20 laških občin: Asiago, Arsiero, Rozzo, Roana, Gallio, Ene-go, Foza, Lusiana, Trarclie, Posina, Laghi, Castelbasse, Forni, Velo, Pio-venne, Cogollo, Conco, Crosoro, Valtro-viua in Salcedo. Njih župani so se zbrali v Vicenzi na posvet.
Benečani sa ne čutijo varne.
Lugano, 5. junija, švicarski listi soglasno poročajo, da praznijo vojaški arzena] in bolnišnice v Benetkah.
Laške nade na rusko ofenzivo.
Curih, 5. junija. Italijanski Usti stavijo velike nade na rusko ofenzivo.
Kralj Viktor Emanuel.
Rim, 5. junija. »Stampa« jc izvedela, da se je laški kralj, o katerem se je poročalo, da leži bolan, v petek z avtomobilom peljal skozi Padovo. Prebivalstvo ga jc navdušeno pozdravljalo.
Bissolati ne bo minister.
Lugano, 5. junija. (Kor. ur.) Bisso-latli popravlja v italijanskih listih vesti, da bi vstopil v Salandrov kabinet.
Odstavljeni generali.
Rim, 5. junija. (K. u.) Šest nadaljnih generalov je odstavljenih.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. junija. Uradno se poroča:
Napad ruske južnozahodne armade, katerega smo že dolgo pričakovali, se je pričel.
Unela se je velika bitka na celi bojni črti med Prutom in kolenom Stira pri Kolkih. Besno se vojskujejo pri Okni za naše najsprednejše postojanke. Sovražniku se je posrečilo, da je vlomil severozahodno od Tarnopola začasno na posameznih točkah v naše jarke; s protinapadom smo ga zopet vrgli iz njih. Ruski napadi na obeh straneh Koznova zahodno od Tarnopola so se izjalovili pred našimi ovirami, v ognju naših topov so se pa že zrušili pri Novem Ale-ksinjecu in severovzhodno od Dubna. Besni boji so se razvili tudi pri Sapanovu in Oliki.
Sovražno letalo smo sestrelili južnovzhodno od Lučka.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5, junija. Veliki glavni stan,
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Najnovejše poročilo našega generalnega štaba nam pove, da je okoli 10 do 15 armadnih zborov močna ruska jugozapad-na armada na bojni črti med Črnovicami in Kolki prešla k napadu. Tako je sedaj razbremenilna ofenziva, za katero so Italijani tako zelo prosili, v polnem teku. Zadnji dve veliki podjetji Rusov sta bili novoletna bitka ob besarabski meji (decembra do srede januarja) in pomladanska bitka ob Dvini (marca). Obakrat je imel sovražnik izgub skoro po 150.000 mož.
Naše postojanke na severovzhodu so žc vsled tega vseskozi ojačene, ker je bilo pričakovali, da bodo skoro gotovo kmalu po začetku naše ofenzive proti Italiji pričeli z večjim podjetjem,
RUSKO URADNO POROČILO,
Petrograd, 3. junija. Sovražna artiljerija je v več ognjenih valih obstreljevala kraj Šlok in predmostje Uexkiill. V nekaterih pod odsekih postojank pri Dvinsku se je istotako raz. vijal ljut artiljerijski boj. V noči na 2, t. m. jc sovražna poljska in težka artiljerija skrajno ljuto obstreljevala postojanke severnovzhodno ocl Kre\va, 1. t. m. krog 10. ure zvečer je prodiral sovražnik v kolonah proti odseku vasi Bogušo (16 km severnovzhodno od Krewa), a je moral v našem pehotnem ognju nazaj.
VISOKO ŠTEVILO NAŠIH ČET NA RUSKEM BOJIŠČU.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Naše postojanke na severovzhodnem bojišču so se tekom večmesečnega dela sijajno utrdile. Tucli stanje tamošnjih obrambnih oddelkov je izredno visoko, ker niso imeli niti izgub v bojih, niti vsled bolezni in se niso zmanjšali z odhodom posameznih delov na druga bojišča. Zalo lahko popolnoma mirno pričakujemo bodočih dogodkov med Putilovko in Prutom.
HUDI BOJI PRI EOJANU.
Bukarešt, 5. junija. >Seara'-- poroča z besarabske meje: Pri Bojanu divja silovit artiljerijski dvoboj. Neprestano dohajajo ojačenja v Lipkane, posebno konjenica, Nove ruske sile so zbrane v Feravcih. Vse kaže, da se Rusi pripravljajo na dolgotrajne velikopotezne boje. Vsak dan opravlja pet letal poizvedovalno službo. Ruski glavni stan se nahaja v nekem kraju južno od Lipkanov.
RUSKO OFENZIVO SKLENILA ENTENTA.
Berlin, 5. junija. »Hamburger Frcm-denblatt« poroča iz Londona: Na nujno zahtevo Italije so se zadnje dni vršili razgovori vojnih vodstev zaveznikov o primernih odredbah. Prišli niso do nobenega drugega sklepa, kakor da se mora takoj pričeti ruska ofenziva ob besarabski bojni črti.
VOJAŠKI ŠKOF NA SEVEROVZHODNEM BOJIŠČU.
Iz vojnotiskovnega stana se poroča. da je vojaški škof Bjelik posetil volinjsko fronto in se napotil potem v stan armade generalnih polkovnikov Puhalla in Bohm-Ermolli-ja. Povsod je imel ognjevite govore in je opravil božjo službo in si clal poročati o dušnem pastirstvu. S stališča armade Ermolli-jevc je posetil korno poveljstvo in zlasti nolk svojih rojakov. Tudi tem jo
bi pripravil svoje vojake do pokorščine, so ostala brezuspešna. Mali srbski oddelki v angleških uniformah, ki so se udeležili bojev pri Dojranu, so se udali pri prvih spopadih z Nemci in Bolgari. Pri zaslišanju so izjavili Srbi, da so izrabili prvo priliko da so se udali, ker vedo, da Avstrijci in Bolgari dobro postopajo z ujetniki in jim bodo morda dali možnost, da se vrnejo v svojo domovino, med tem, ko Srbi od Angležev in Francozov ne morejo ničesar več pričakovati.
Bolgarsko sobranje.
Soiija, 5, junija. Bolgarsko sobranje se bo sešlo 15. junija, da reši proračun za prihodnjega pol leta. Zasedanje bo zelo kratko.
Grška politika.
Basel, 5. junija. Pariški dopisnik »Ba-sler Nachrichten« poroča: Menda so manj rezervirani v presoji grške politike in ne verujejo na grški odpor, tudi če bi Bolgari prodirali dalje. Grki se zanesejo na nemške garancije in igrajo dalje v tihem sporazumu z Bolgari. Tako vlada kralja Konstantina odkriva svoje skrite misli in tajne nagibe svoje politike. To ustvarja jasen položaj in ententa dobi prosto roko proti Grčiji in za vso svojo politiko na Balkanu.
Ententa grozi Grški.
Farz, 5. junija. (Kor. ur.) »Matin« odkriva, kako grozi ententa Grški. Pravi: Ministrski predsednik Skuludis naj ne pozabi, da jc njegova dobrohotna nevtralnost samo mršava odškodnina, ker ni izpolnil svoje dolžnosti po pogodbi s Srbijo, in za to odškodnino je ententa dala gotovo število prijateljskih obljub. Če pa v dvojestranski pogodbi ena stranka prelomi pogodbo, je druga stranka že sama po sebi oproščena svoje dajatve.
Nov grški protest.
Milan, 4. junija. (Kor. ur.) »Secolo« poroča iz Aten, da bo grška vlada protestirala, ker je general Sarrail proglasil oblegovalno stanje v Solunu in v zasedenih krajih Macedonije in proti zaseden ju in absolutni kontroli vseh javnih naprav in oblasti, železnic, sodišča, državnega pravdništva, plinarne, elektrarne in vodovoda. Ko se je izvrševala ta odredba generala Sarraila, se je pripetil samo pred pošto mali dogodek. Grška vojaška straža ni hotela takoj ubogati,, poveljujoči podčastnik je ukazal nasaditi bajonete, poklical je ojačenje in je hotel s klicom: Živio kralj! napasti. Šele ko so mu izročili pismeno povelje njegovega predstojnika, se je umaknil.
Solun, 4. junija. (Kor. ur.) Agence Havas poroča: Dasiravno je general Sarrail izjavil, cla se o priliki kraljevega godu lahko vršijo slavnosti in zahvalna služba božja, vendar so grške oblasti odpovedale vse slavnosti, prebivalstvo je zelo mirno.
Ameriko in japonsko sto se posodili.
Kolin, 5. junija. »Kčlnisclie Zeitung« poroča iz Kodanja, da javlja ruski uradni brzojav iz Tokija: Pogajanja med Ameriko in Japonsko o iz-premembi ameriškega naseljevalnega zakona so se končala z ugodnim uspehom.
MM pomorsko zna p.
Berlin, 5. junija, Wolffov urad poroča: Napram angleškim trditvam je treba pribiti, da se je vršila velika bilka in ne praska, tudi ne v bližini nemških opirališč, temveč pri Skagerralcu, 300 km daleč od Helgolanda, najbližjega nemškega opirali-šča. Angleška mornarica z dosti hitrejo brzino bi bila lahko ustavila ali odrezala manj brzo nemško mornarico, ko bi bilo le šlo, a je ni.
Tudi angleško topništvo je v teoriji dosti večje in močnejše kot nemško. Tako tehta municija enkratnega strela po vsej ladijski dolžini velikih angleških ladij oi 5080 do 7742 kg, dočim tehta enaka municija pri največji nemški ladji le 4222 kg. (Enkratni strel po ladijski dolžini pomeni salvo, ki jo je mogoče oddati na isti cilj iz vseh topov na eni plati ladje.) Tudi ljudi so izgubili Angleži brez dvoma mnogo in ti niso nadomestljivi tako brž, ker mornarji se izurijo bolj počasi.
Izguba bojnih ladij se bo poznala celo pri trgovski mornarici, zakaj ladjedelnice bodo morale delati sedaj za vojno upravo in trgovska mornarica bo morala počakati. Ker so angleške izgube izdatne tudi pri tej, se bodo čutile posledice prav korenito.
Zmagovalec admiral Scheer.
Odlikovanja.
Wiihelmshaven, 5. junija. (K. u.) Cesar je šefa pomorskih sil, viceadmirala pl. Scheer povišal za admirala in podelil njemu ter viceadmiralu Hipper red pour le merite. Dalje je odlikoval večje število častnikov in moštva. Cesar je ukazal položiti venec na grob padlih junakov na garni-zijskem pokopališču v Wilhelmshaven.
pridigoval in jim podelil apostolski blagoslov. Dal si je predstaviti moštvo svojega domačega okraja in rodnega mesta in se osebno prepričal o njegovem stanju. Šel je tudi v najsprednejše jarke in izročal pozdrave od doma. Ogledal si je takisto vse naprave pol-kove in hvalil njihovo prijaznost in udobnost. Naposled je imel še v glavnem armadnem stanu slovesno službo božjo, katere se je udeležil armadni poveljnik gen. polkovnik Bohm-Ermolli, ves štab in vsi mestni veljaki.
Boli on zioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. junija. Wolffovemu uradu so poročali iz glavnega stana:
Angleži so nastopili sinoči zopet z napadom na postojanke, katere so že izgubili jugozabodiio od Vpsrna; napad se je zrušil v ognju naših topov,
Ravnotako se je izjalovi! pri Prunay v Champagni slaboten napad Francozov, katerega so izvedli ob pripravi s plinom. Naše topništvo se je vojskovalo na zahodnem bregu Moze z dobrini vspehom proti sovražnim baterijam in zakopom; odbili smo francosko pehoto, ki fe poizkušala napredovati zahodno od ceste Haucourt— Aisnes,
Na desnem bregu so se nadaljevali ljuti boji med gozdom Cailette in Damloup z nezmanjšano bssnostjo. Sovražnik je poizkušal, da bi nam z nastopom množic pehote vzel uspehe, ki so se nam v zadnjih dneh posrečili.
Največje napore je izvajal sovražnik v gozdu Chapitre, na grebenu Fomi, jugozahodno Vaux in jugovzhodno od tam. Vse protinapade Francozov sm odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Nemški poizvedovalni oddelki so vdrli ob reki Yser severno od Arrasa, vzhodno od Alberta in pri Altkircnnu v sovražne postojanke. Ujeli so 30 neranjenih Francozov, 8 Belgijcev in 35 Angležev ter zaplenili 1 metalec min.
Po eno francosko letalo smo prisilili, da je padlo na tla v zračnih bojih nad pobočjem Marre, nad Cumieres in pred Sou-ville,
Berlin, 5. junija. Veliki glavni stan: Boji naših letalcev meseca maja so bili uspešni:
Izgube sovražnika:
V	zračnem boju 36 letal, sestreljenih z zemlje 9,
neprostovoljno sta se morali izkrcati za našo črto 2, skupaj 47 letal. Lastne izgube:
V	zračnem boju 11 letal,
vrnilo se jih ni 5, skupaj 16 letal. Vrhovno vojno vodstvo.
Druga francoska črta pod nemškim ognjem.
Pariz, 4. junija. Uradno se poroča ob 3. uri popoldne: Na levem bregu Moze so bile francoske postojanke na višini 304 in druga črta pod ljutim artilerijskim ognjem. Tudi ponočno poročilo javlja, da se nadaljuje obstreljevanje druge francoske črte pa levem bregu Moze.
Pomen Damloupa. Genf, 5. junija. Mogočno oviro pred Damloupom, katero so priborili Nemci, so zgradili pričetkom maja na ukaz generala Castelnaua, Vsa prerokovanja francoskih strokovnjakov, da je ž njim postavljen nepremagljiv nasip, so torej ničeva.
Višek bitke pri Verdunu. Genf, 4. junija, Agence Havas poudarja velikanske napore minolega tedna. Višek bitke je očividno dosežen, Nemci so spravili svojo artiljerijo do najvišje stopnje, ki jo sploh more doseči delovanje artiljerije,.
Irska.
London, 5. junija. Notranji državni tajnik Samuel je odpotoval na Irsko. Tudi Edvard Carson se je podal na Irsko, da se razgovori z zastopniki Ircev,
Dopii na Balkanu.
Rumunija in vojna.
Bukarešt, 5, junija. Znani rusofilni politik general Crainescu piše v »Univer-sulu«: Težišče vojnega položaja je še vedno pred Verdunom. Grška in Rumunija sta še vedno bombi, ki bosta enkrat razpočili in v tej vojni napravili še veliko zmešnjavo. To stoji, da Rumunija poseže v vojno. Ali bomo mi posegli ali bomo napadeni, toda vojne se ne ubranimo. Zato mora Rumunija biti čuječa,
Srbi se udajajo.
Sofija, 5. junija. Zadnji čas prihajajo vesti, cla so so ofenzivni načrti generala Sarraila popolnoma izjalovili. Srbske čete, na katere je štirisporazum stavil veliko nade, so sc uprle. Vsa Sredstva srbskega generala Vasica, da
Ententa, Grška in osrednji sili.
Atene, 5. junija. »Neon Asti« poroča: Na Skuludisovo povabilo so prišli poslaniki osrednjih sil in Bolgarije na razgovor o položaju, ki je nastal v grški Macedoniji vsled prodiranja nem-ško-bolgarskih čet. Kot uspeh razgovora se razglaša, da se grška vlada ne boji, da bi osrednji sili ali Bolgarija ki-šili grško suverenost ali integriteto grškega ozemlja. Nato je poslanike sprejel kralj v skupni avdijenci. Nemški poslanik je sporočil listom, da je bila avdijenca zelo prijaznega značaja. V avdijenci so poslaniki vnovič izjavili, da zavezniki s prodiranjem nočejo škoditi Grški. Kralj je odgovoril, da so ga izjave poslanikov popolnoma zadovoljile, čeprav že od početka ni imel nobenega nezaupanja v akcijo osrednjih sil.
Sofija, 5. junija. »Narodni Prava« poročajo iz Aten: Na vprašanje več poslancev, kaj misli vlada storiti z ozirom na nove dogodke, je Skuludis odgovoril: V grški Macedoniji imajo pošto, brzojav, železnice in pristanišča, policijo in orožništvo tujci v rokali. Pravosod-stvo počiva popolnoma. Grška vlada se upira proti temu nevzdržljivemu stanju, v katerem ima ljudstvo jesti, če vsiljcnci dovolijo, ni pa preskrbljeno, če tega nc dovolijo. Mi moramo spoznati, da ima samo moč pravico in končno bomo imeli mi prav. Končno se je položaj v toliko izpremenil, da Grška ni več sama v tej borbi proti vpadnikom. Grška vlada bo skušala te neredne razmere odpraviti in bo zato porabila vsa potrebna sredstva.
Odlikovanje grškega ministrskega predsednika.
Berlin, 5. junija. »Vossisclie Ztg.« poroča iz Aten preko Pariza: Kralj Konstantin je Skuludisu podelil velik križ »odrešenikovega reda« v znak, da popolnoma soglaša z njegovimi odredbami,.
Angleško poročilo o začetku bitke.
Iz Rotterclama se poroča 4. junija:
»Star« je izvedel v nekem angleškem pristanišču o začetku bitke naslednje:
V	sredo popoldne jc opazilo Beat-tyjevo brodovje bojnih križark nemško bojno brodovje s pripadajočimi križar-kami in lažjimi ladjami, ki je bilo najbrže na poti proti angleški obali. V bližini Doggerbanka je ponudil sovražnik bitko. Medtem je oclplulo Jellicoejevo brodovje v varstvu težke megle in krmarilo proti norveški obali. Beattyjevo brodovje je bilo v veliki nevarnosti, ker se je izkazalo, da so bili odšli Nemci z znatno močjo na morje. Tu pa se jc pojavil na prizorišču jellicoe in sledil je boj mogočnega obsega. Zeppelini so morali znatno pripomoči, da so bile prizadete angleškemu brodovju take izgube.
V	angleških pristaniščih, kjer jc bilo izdano to poročilo, so sc odigravali pretresljivi prizori. Žene in sorodniki častnikov čakajo na poročila o usodi svojcev.
Izjava angleške admiralitete.
London, 5. junija, (Kor. ur.) Adniira-liteta objavlja naslednjo izjavo o bitki v
l
Severnem morju: Ko je prišla glavna moč britanskega brodovja v stik z nemškim vi-sokomorskim brodovjem, je zadoščal zelo kratek boj, da se je slednje prisililo, iskati varstva. To se je posrečilo, ker je britansko brodovje vsied nepreglednega vremena in megle le tu in tam prišlo v mimoidoč stik s sovražnikom ter trajen boj ni bil mogoč. Preganjanje se je nadaljevalo, dokler se ni popolnoma stemnilo, ioda britanski rušilci tudi tekom noči niso mogli izvesti nobenega uspešnega napada. Ko je bil Jellicoe pognal sovražnika v pristanišče, se je vrnil in vozil po najslavnejšem prizorišču, iščoč poškodovanih ladij, V četrtek opoldne, ko je postalo jasno, da ni ničesar več storiti, sc je vrnilo brodovje na svoje 400 milj oddaljeno opirališče, dopolnilo zaloge kuriva in jc bilo v nedeljo zvečer zopet pripravljeno odriniti na morje. Britanske izgube so se v polnem obsegu naznanile. Kakor se zdi, je utemeljeno mnenje, da so Nemci izgubili 2 bojni ladji, 2 dreadnoughta, .,,, bojne križarke največje vrste, 2 najnovejših lahkih križark, namreč »Wiesbadcn.« in »Elbing«, 1 lažjo križarko vrste »Rostcck« in lahko križarko »Frauenlob«, kakor tudi najmanj 2 ru-šilca in 1 podmorski čoln.
Poročila očividcev.
Kristijamja, 5. junija. Dvanajst preživelih mornarjev angleške križarke »De-fence« se je na nekem norveškem parniku pripeljalo v Kristijanijo. Pripovedujejo, da se je bitke udeležilo 10 velikih angleških bojnih ladij. Nemška artiljerija je zadevala s strašnim učinkom. Najtežje oklope so nemške krogle kar zdrobile.
Stockholm, 5. junija. Moštvo švedskih ladij »Balder«, »Femern« in »Agnes«, pri-šlih z Angleške v Goteborg, pripoveduje, cla so se vozili med Skagerrakom in Horn Riffom po širokih poljih, pokritih z oljem. Zadeli so na prazen rešilni čoln, poln voclc. Dvignili so ga in našli napis »Nomad XXV 4898/1916«, Rešilni čoln je spadal k rušilcu torpedovk.
Na bojnem prizorišču je plavala ogromna množina mrtvih rib, katere so ubili najbrž razstreli krogel in torpedov,
Keko se je potopil »Warrior«.
London, 5. junija. (K. u.) Reuter poroča: Preživeli ladje »Warrior«, ki so jih izkrcali v Devonsportu, pripovedujejo, da je ladja kmalu po 6. uri prišla v boj. »War-rior« in »Defence« sta prišli med dve vrsti nemških bojnih ladij. »Defence« je zletela v zrak, »Warrior« je bil predrt s kroglami. Po 10 minutah so nemške laclje odplule dalje, zasledovane od angleških ladij. V »Warrior« je pričela dreti voda, tako cla jc morala posadka k sesalkam, dokler ni došla pomožna ladja. Ranjence so prenesli na to ladjo, »\Varrior« so vlekli 48 ur, nato se je izkazalo, da jc ladja izgubljena in se je res potopila. Eden izmed rešenih je pripovedoval, da je bil »Warrior« izpostavljen silovitemu ognju 5 nemških velikih bojnih ladij in 20 ruiilcev.
Chnrchillovo mnenje o porazu angleškega
brodovja,
Korespondenčni urad javlja iz Londona dne 4, junija naslednjo izjavo Churchilla, ki se naslanja na poročila admiralitete:
1.	Premoč britanskega brodovja velikih bojnih ladij je odvisna od naddread-noughtov, ki so oboroženi s 13'5 in 15 col-nimi topovi. Le-ti zadostujejo ob sebi za ohranitev gospodarstva na morjih. Od teh enot, ki so odločilne, smo izgubili samo eno: »Queen Mary«. Zdi se izven dvoma, da so izgubili Nemci vsaj eno razmeroma enako ladjo. Ako bi bi bil to »Liitzow« ali »Derflinger«, je to zanje težja izguba, nego za nas izguba »Quccn Mary«.
2.	Izmed ladij drugega reda smo izgubili »Indefatigable« in invincible«, ki to-časno ne predstavljata prvovrstnih enot. Dreadnoughtna bojna ladja weslfalskega razreda bi bila primerjati izgubi vsake obeh ladij. Oklopne križarke »Black Prince«, »Defence« in »Warrior« spadajo med ladje tretjega recia, s številom katerih Nemce zelo nadkriljujemo (ko bi ne bilo že preje toliko poslanih na dno morja!). Potopitev dveh novih novcatih nemških križark, namreč »Wiesbadna« in »Elbin-ga«, je za sovražnika veliko neprijetnejša izguba. Izgube na rušilcih so, kakor se zdi, približno enake. Ker smo močnejši, smo
Pozorišče nemške pomorske zmage.
tudi na dobičku. Naša brodovja so že dolgo iskala take prilike,
3.	Razmerje naše premoči ni v nobenem oziru izpremenjeno. Odpošiljanje cet na kontinent se more z največjo prostostjo nadaljevati, da, omajani položaj nemškega brodovja nam nudi tem večjo varnost.
4.	Nepregledno vreme, nastop noči in umik sovražnika so izjalovili trdovratna prizadevanja naših izbornih poveljnikov Jelicoe in Beatty, da bi izsilila končno odločitev.
Četudi ni bilo mogoče prisiliti nemškega giavnega brodovja, da bi bilo sprejelo bitko, vendar so zaključki, do katerih smo dospeli, največjega pomena. Sedaj so bile v medsebojnem beju na obeh straneh vse vrste ladij. Mi vemo, da nas ne čakajo nobena presenečenja ali neprevidne reči. Sovražnikova moč se more meriti z natančnim merilom in odstranjena jc tudi zadnja negotovost glede njegove defmitiv-ne podrejenosti. Brza divizija ladij »Queen Elizabeth« je opravičila, kakor sc zdi, vse nade, ki so se polagale nanjo. Naši hrabri mornarji so se izborno držali. Častniki so umrli, kakor so si bili želeli, v cinji vodi. Če se bo boj proučaval, se bo bolj in bol) pokazalo, da je bil odločilen korak k dosegi popolne zmage.
Opazka Wolifovega urada: Po Chur-chillovem mnenju jc tedaj najprepričeval-nejši dokaz premoči — poraz.
Namere angleškega brodovja.
Persius preiskuje, kakšen namen je moglo imeti angleško brodovje s svojo vožnjo ob danski obali in spominja na to, da se je vrhovni poveljnik angleške trgovske mornarice, admiral Jellicoe, že začetkom marca izrazil nasproti nekaterim ruskim časnikarjem: »Upam, da čas ni več daleč, ko bosta britansko in rusko brodovje skupno operirali v vodah Vzhodnega morja.«
Končno pravi Persius: »Mi smo ponosni na požrtvovalnost našega brodovja, kateremu se je posrečilo, da se je temeljito ovrglo one objestne besede: »Britannia ru-le the waves« (Britanija, gospoduj valovom).
Usoda angleške bojne ladje ^Marlbciough«.
Amsterdam- 5. junija. (Kor. ur.) Ho-Iandski parnik »Rynstroom«, ki jc prišel v Ymuiden, poroča, da je srečal pri Grimsbv angleško bojno ladjo »Marlborough«, ki se je zelo nagibala na stran. Udaril jo je bil torpedo. Vojno ladjo so obdajali številni vlačilci in ji pomagali, kolikor sc je dalo.
Pri rešencih z »Elbinga« v Ymuidenu.
»Berliner Tageblattu« poročajo iz Ymuidena 3. junija; Amsterdam, ki je zjutraj dobil poročilo o največji pomorski bitki izza Trafalgarja, je mogel zvečer videti prve bojevnike iz te bitke, ki se mecl nevtralci najbolj tiče severnomorske države Holandske. Ob 7. zvečer je dospelo na prenapolnjenem ymuidenskem ribiškem parniku 21 Nemcev z lahke križarke »Elbing« in ranjen angleški ladijski zdravnik s potopljene »Tipperary« v Ymuiden, severnomorsko luko Amsterdama. Nemški mornarji so ob bitki pripovedovali to-le: Angleško brodovje, mnoge ladje velikanke, vsega 70 do 80, je ležalo na 56. stopinji severne širine in približno 6 in pol stopnje vzhodne dolžine pred dansko obalo; nemško brodovje, ki je plulo v severni smeri, ga je opazilo krog 5. ure popoldne in ga začelo takoj obstreljevati. Videlo se je, kako se je potopilo sedem do osem velikih angleških ladij. Posamezne velike ladje so se približale druga drugi na 200 metrov. V temi, ki je ob meglenem vremenu prej nastala, se je na nemški strani v enotnem stiku bojevalo dalje. (Te podatke skoro v vseh točkah potrjuje holandski ribiški parnik ».Tolin Brown«, ki je bil priča boja.) Poveljnik in ladijski častniki z »Elbinga« so vsi med rešenimi; nihče ni resno ranjen. V kratkem bodo odšli domov, kajti holandska vlada jih bo po vsej priliki smatrala za rešence s potopljene ladje in jim dovolila prost odhod.
Admiral Beattv na dopustu.
Rotterdam, 5. junija. Admiral Beatty, poveljnik angleškega brodovja v Severnem morju, je iz zdravstvenih ozirov šel na dopust.
Vtis v nevtralnem inozemstvu.
Iz New Yorka poročajo: Listi priznavajo zmago nemškega brodovja. Celo prijatelji Angleške si ne morejo pojasniti, kako da je odpovedalo angleško brodovje.
Curih, 5. junija. Listi pišejo k nemški zmagi v Severnem morju, da so Angleži od začetka vojske izgubili približno desetino svojih pomorskih bojnih sil.
Angleška trgovska pristanišča zaprta.
Amsterdam, 5. junija. Iz Londona poročajo: Trgovska pristanišča ob angleški vzhodni obali so začasno zaprla,
Baltcur pri kralju.
»Frankf, Ztg,« poroča iz Londona: Kralj je v dolgi avdijenci sprejel prvega lorda admiralitete Ballouria.
Rule Britannia!
Vrednost ZeppeHnov.
V razmotrivanju o pomorski bitki pred Skagerakom opozarja kapitan Persius v »Berliner Tageblattu« na to, da je lord Montague že 10. maja govoril v angleškem parlamentu o tem, da se nevarnost Zeppelinov za Anglijo sedaj šele prav začenja. Cel kopni pas od danske obali do Holandske morejo nemški zrakoplovi pregledati. Na ta način obvladujejo 70 do 80 milj in nemško brodovje je neprestano obveščeno o gibanju angleške mornarice.
Dnevne novice.
-{- Nadvojvodinja Cita. Stanje pre-stolonaslednikove soproge in novorojenega nadvojvoda je tako ugodno, da odslej ne bodo več izdajali zdravniških izvidov. Zadnji izvid se glasi: Stanje Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Cite in novorojenega nadvojvoda je absolutno zadovoljivo in normalno.
Položnice smo priložili včerajšnji številki za vse one p. n. naročnike, katerim s koncem tekočega meseca poteka naročnina, oziroma jim je že potekla. Semter-tje jo je pa utegnil prejeti tudi kak naročnik, ki ima naročnino še plačano; v tem slučaju naj jo izvoli shraniti za prihodnje plačilo. Vsak naročnik pa, ki ve, da mu je treba obnoviti naročnino, naj stori to čim-preje, da ne bo neprijetnih zamud pri dostavljanju lista.
-J- Zadružna zveza ne bo imela občnega zbora 8. t. m., kakor je bilo javljeno v vabilih. Letošnji občni zbor se je preložil na poznejši čas.
Zanimanja za naše vojake je ena izmed najlepših dolžnosti vseh, ki so ostali na svojih mestih v domovini. Čimbolj zasledujemo niih dejanja, tembolj jih občudujemo, tembolj pa tudi čutimo v sebi neko potrebo, da se jim skazujemo hvaležne in da zanje skrbimo, kjer le moremo. Žalimo jim zdravja in srečnega povratka. Z isto silo pa jim tudi želimo, da bi vsi ostali neokuženi ocl nečistovanja, ki se — kakor znano — le prerado vtihotaplja med vojake posebno tedaj, ko se oddajajo potrebnemu počitku ali se nahajajo v službi za bojno črto. Naši vojaki -r- zmagovavci proti tolikim sovražnikom — naj bodo tudi zmagovavci nad nečistovanjem, da se neokuženi cd nieda na duši in na telesu povrnejo zopet v svoje družine in tukaj ustanove nov zarod, zdrav pred Bogom in ljudmi in močan, ker bi Bog sam bil ž njim. To je preiskrena želja nas vseh. Da se to zgodi, mora vsak sodelovati. Temu namenu služi tudi knjižica »Resna beseda vojakom«, napisana od visoke d.uhovske strani goriške nadškofije z veliko ljubeznijo do vojakov in naše domovine, Sezi vsakdo po tej knjižici in jo pošlji vojakom, naj se nahajajo kjerkoli! Knjižica stane izvod 10 v i n.; 100 izvodov 8 K; še več izvodov skupaj ceneje po dogovoru. Prodaja se v Katoliški Bukvami ter prodajalni Kat. tisk. društva (H. Ničman) v Ljubljani in Knjigarni Kat. tisk, društva v Gorici.
—	Na četrto vojno posojilo sc je v političnem okraju Postojna vsega skupaj podpisalo visoko vsoto blizu dveh milijonov kron.
—	Ponovno prebiranje v letih 1897 do 1866 rojenih črnovojnih zavezancev se vrši v političnem okraju Postojna: dne 16., 17, in 18, junija v Vipavi za sodni okraj Vipava, dne 20,, 21,, 23,, 24,, 25,, 26. in 27, junija v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče,
—	Alkoholizem in abstinenca, V Gradcu sta začela odločno abstinenčne gibanje prof. dr. Ude in dr. Metzger. Prvi je stavil vprašanje: S kakšnimi sredstvi moremo ustaviti sedanji alkoholizem in njegove strašne posledice za poedinca in narod? Odgovor je ta: Le krepko abstinenčno gibanje more zmagati današnji alkoholizem. K abstinenci ne silimo nikogar, ampak kot prostovoljno delo ljubezni do bližnjega naj prihaja iz prepričanja, da ne smemo več gledati zla današnjega alkoholizma.
—	V Przemyslu ujeti vojni kurat Andrej Martinčič se nahaja sedaj na Ruskem, Tockij lager, gubernija Samara. V prejšnjih bivališčih ni smel maševati; tu so mu lo ugodnost priznali. Iz domovine je prejel doslej samo dve dopisnici; druge mu niso bile dostavljene. Za ujetnike, ki so v istem kraju, bi dajal rad pojasnila, ako se kdo nanj obrne. Zadnja dopisnica je hodila do Ljubljane 19 dni.
—	Umrl je v bolnišnici Rudnik v Vol-hiniji štabni narednik g. Ivan S z m i d a , odlikovan s hrabrostnima svetinjama I. in II. razreda. Za njim žaluje soproga Marija Szmida, roj. Zupane, na Dolskem pri Ljubljani.
—	Omejitev ciganstva. Ogrska vlada je z važnim odlokom storila konec cigan-slvu, v kolikor je to za sedaj mogoče. Ukazala je, da se pobero potujočim ciganom konji in vozovi ter se sami naprtijo v začasno oskrbo onim občinam, v katerih se baš nalete. Stroške te preskrbe bo nosila država, dokler se ne dožene njihova do-
movinska občina, Za vojno zmožni se uvr-ste k vojakom, drugi pritegnejo k delu. Družine vpoklicanih dobe podpore, delavci plačilo, ki pa ga dobe v roke občine. Konj, volov in mul cigani brez dovoljenja policije ne bodo smeli kupiti več.
Naš denarni promet s Turčijo. Začenši z dnem 1. junija 1916 se nimajo poštne nakaznice v Turčijo več glasiti na franke in cqntime, marveč na pi-astre in pare. Najvišji znesek je za sedaj določen na 2000 piastrov. V ostalih določbah ter v določbah za poštnona-kazniški promet iz Turčije se nič ne izpreminja.
Prebiranje avstrijskih podanikov se vrši tudi v Srbiji. K temu prebiranju morajo priti vsi, ki so rojeni v letih od 1865. do 1899.
Primerske novice.
Zahvala ekscelence goriškega nadškofa. Goriška dežela mora že leto dni odbijati kruti naval izdajalskega soseda in ie med vsemi avstrijskimi kro-novinami od grozote italijanske vojske najbolj prizadeta. Verniki in njih pastirji deloma vztrajajo na domači zemlji, dasi so v vedni nevarnosti življenja, deloma pa so razkropljeni po celi Avstriji, posebno pa po sosednih deželah. Ti in oni trpijo poleg srčne žalosti in skrbi za prihodnjost šc gmotno revo, pomanjkanje, zgubo dragih svojcev, premoženja in čestokrat tudi prostosti in zdravja.
V teb bridkih ui;ah, ko so me sirote prosili kruha in ni ga bilo, da. bi ga jim dal, sta mi prišla na pomoč pre-vzvišena knezoškofa lavantinski in ljubljanski, premil. gg. dr. Mihael N a p o t n i k in dr. Anton B. Jeglič x izdatnimi denarnimi zneski, katere sem po njih plemenitih intencijah razdelil med bolj potrebne vernike in duhovnike svoje nadškofije. Zato se čutim dolžnega, da se prevzvišenima imenovanima knezoškofoma tu javno prav iskreno in spoštljivo zahvalim, da sta s krščansko velikodušnostjo blagovolila odrediti po svojih cerkvah denarne prispevke za goriške begunce in sploh za vso dejansko ljubezen in bla-gonaklonjenost, ki jo od izbruha tc vojne izkazujeta vernikom in duhovnikom goriške nadškosije. Bog naj podeli vsem našim dobrotnikom zaradi Svojega imena večno življenje! — Na Dunaju, dne 1. junija 1916. — Dr. Frančišek B. Sedej, nadškof goriški.
Zahvala posredovalnice za goriške begunce ljubljanskemu knezoškofu. Dobili smo: Milostljivi knez in škof! Grozna vojna ob Soči je razkropila prebivalstvo goriško-gradiščanske in drugih kronovin z juga po vsej Avstriji ter povzročila med ubežrJm ljudstvom, katerega velik, del je iskal in išče zavetja tudi na Kranjskem, nepopisno gorje. To ni ušlo Vašemu bistremu očesu, zato ste odredili, slede plemenitim čustvom svojega srca, naj priredi duhovščina na Kranjskem na velikonočni ponedeljek zbirko med župljani v pomoč tem trpinom z juga. To se je dobro obneslo in »Posredovalni*. za goriške begunce v Ljubljani« je debik nov izdaten vir, da prihiti tem siro-makom na pomoč, inače bi bila morala svo-jr. delovanje ustaviti, »Posredovalnica« izpolnjuje svoio prijetno dolžnost, da se Vam za ta plemeniti čin zahvali s kratkim domačim izrekom: Bog plati! Ob enem se čuti »Posredovalnica« vezana izreči^ iskreno zahvalo tudi prečastiti duhovščini, ki je v zavesti svojega vzvišenega poklica, tekmovala v plemenitem delu v dosego Vaših intencij in olajšavo britkega položaja goriških beguncev. Tudi njej, kakor tudi vsem darovateljem in sploh vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do označenega uspeha, kličemo: Bog plati! Sprejmite, milostljivi knez in škof, poleg naše zahvale še izraz najodličnejšega spoštovanja, s ka-aterim beleživa za »Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani«: Dr. Frančišek Pavletič. — Prof. Ivan Berbuč.
Maršal Friderik tržaškemu namestniku. Na čestitko, ki jo je maršalu nadvojvodi Frideriku povodom šest-desetletnice poslal brzojavno namestnik baron Fries-Skene, je došel ta-le odgovor: »Vaši ekscelenci se najtopleje zahvaljujem za čestitke, izražene mi v toplih in prisrčnih besedah k moji šest-desetletnici. Najnovejši krasni uspehi naših junaških čet na jugozapadu me polne s trdnim zaupanjem, da bode naše težko izkušeno primorsko prebivalstvo kmalu deležno blagoslova častnega miru. Nadvojvoda Friderik, maršal.«
— Občina Vojsko je v svoji seji 4. t. m. soglasno imenovala prcbl, g. Sv. Boroeviča za svojega prvega častnega člana v znak hvaležnosti, da jc preprečil laški vpad v naš kraj in nas s tem rešil usode beguncev.
Smrt za domovino. Z Dunaja prihaja žalostna vest, da je dne 24. maja v orjaških bojih na Južnem Tirolskem padci junaške smrti na čelu svoje stotnije boreč se za cesarja in dom edini sin c. kr, dvornega svetnika pri vrhovnem sodišču g, Mi-
haela Gabrielčiča, šele 24 let stari c. in kr. nadporočnik Mihael G a -b r i e 1 č i č, odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo in s srebrnima hrabrostnima svetinjama I. in II. razreda. Blag in hvaležen spomin mlademu junaku, preostalim pa naše globoko sočutje.
Kurz za goriške učiteljišnike v Trstu. Kakor znano, obstoji v Trstu in sicer v prostorih nemške državne gimnazije kurz za goriške učiteljišnike pod vodstvom nekaterih goriških profesorjev. Kakor kurz, tako bi lahko obstojalo že letos tudi kompletno učiteljišče v Trstu. Kdaj bomo lahko govorili in pisali o uresničenju teh in podobnih naših želj na Goriškem? Kdor to ve, naj se oglasi !
Žveplo pride. Te dni jc bil obveščen kmetijski deželni urad v Ajdovščini, da je žveplo že na potu in je torej upanje, da ga vinogradniki kmalu dobijo. Nekoliko ho sicer pozno.
—	Za one, ki imajo svojce v Italiji. > Zuricherbureau ftir Aufsuchung Vermiss-ter« naznanja, da zbog nastalih težkoč se ustavlja do novega naznanila razpošiljanje korespondence iz Italije na privatnike v Avstriji. Ostane dovoljeno razpošiljanje korespondence na internirance in vojne ujetnike.
Cene za sadje in zelenjavo v Trstu, V
sporazumu z istrskimi oblasti se bodo vsak teden določale tržne cene za sadje in zelenjavo za prodajo na debelo v koprskem okraju, in na podlagi teh cen se bodo potem istotako vsak teden določale cene za nadrobno prodajo na. tržaškem trgu in v okolici. Za tekoči teden so za nadrobno prodajo določene naslednje cene: grah 32 do 44 vin., črešnje 32—56 vin., ribezeij 70 do 56 vin., špargelj 1 K 24 do 1 K 44 vin., jagode 1 K do 1 K 20 vin., špinača 64 vin., solata 52—60 vin. (posamezne glavice 10 do 12 vin.), čebula 1 K 04 vin., višnje 56 vinarjev, hruške 68—80 vinarjev kilogram,
—	Umrl je v Korosmezo na Ogrskem za legarjem, dobljenim, na severnem bojišču, g. Andrej G r g i č , sin Josipa Gr-giča, vaškega načelnika in gostilničarja na Padričah,
Vrat si je prereza! v Trstu delavec R C., prej sluga pri tvrdki S. Čhler & Co. Poškodba ni smrtna ter so nesrečnika prepeljali v bolnišnico.
»i
mm
Nemški državni zbor.
Jezikovni paragraf,
Berlin, 5, junija. (K. u.) Državni zboi je razpravljal o noveli društvenega zakona, ki izločuje strokovne organizacije od teh določb. Razun konservativcev so vse stranke za novelo. Pri zakonskem načrti! o odpravi jezikovnega paragrafa so Poljaki in Danci obžalovali, ker še ostane kot izjemni zakon, česar nenemšice narodnosti niso zaslužile, Državni tajnik dr. Helfierich je izjavil, da so se zvezne vlade že nedvoumno izjavile, da v tem času ne dovolijo odprave jezikovnega zakona. Vendar je zbornica s 265 proti 74 glasovi sprejela odsekov predlog, da se jezikovni paragraf odpravi.
Berlin. 5. junija. (K. u.) Z danes državnemu zboru predloženim zakonskim načrtom se državni kancler pooblašča, da najame )2 miljard ža enkralno pokritje izrednih izdatkov,
Mi kancler: „S8ij Sej Ho
tišine mm."
Berlin, 5. junija. (Kor. ur.) V tretje® branju proračuna je govoril kancler Beth-mann-Hollweg:
Državni zbor je ravnokar z veliko večino dovolil davke, ki jih država rabi. da more tudi med vojno voditi urejeno finančno gospodarstvo. S tem si je državni zbor zaslužil zahvalo celega naroda, sovražniku pa pokazal, da hočemo vztrajati na vseh poljih. V imenu zveznih vlad izražam zato javno zahvalo. Tem zahvalnim besedam pa pristavim nekaj splošnih opomb.
Pred pol letom, 9. decembra, sem tukaj na podlagi našega vojnega položaja prvič govoril o naši pripravljenosti za mir. To sem lahko storil z zaupanjem, da se bo položaj zanaprej še bolj izboljšal. Razvoj je potrdil moje zaupanje, napravili smo nove korake naprej. Na vseh frontah smo močnejši kot poprej. Če sem <nkrat spričo razvoja lahko izrekel, da smo pripravljeni za mir, tedaj mi tega ni trebd obžalovati, čeprav naša ponudba pri sovražniku ni imela nobenega uspeha. Kasneje sem proti nekemu amerikanskemu časnikarju rekel, da bi posredovanje za mir moglo imeti uspeh le tedaj, če bi je vodili državniki vojujočih se držav na temelju vojnega položaja, kakor ga kaže vojni zemljevid. To pa je nasprotna stranka zavrnila. Vojnega zemljevida nočejo priznati. Upajo, da ga bodo izboljšali. Medtem pa se je vnovič izpremenil v našo korist. V ta zemljevid smo mi začrtali predajo Kut el Amare, poraze in krvave izgube Francozov, Verdunu
neuspeh ruske ofenzive v marcu, mogočno prodiranje naših zaveznikov proti Italiji, utrditev črte pred Solunom in v teh zadnjih dneh smo s slavečim in hvaležnim srcem doživeli pomorsko bilko pri Jutlan-diji. Tako je vojni zemljevid zopet predru-gačen. Sovražniki bi si pred njim radi za-tisnili oči. Potem moramo in bomo m hočemo boj nadaljevati do končne zmage. Mi smo svoje storili, da bi pripravili pot k miru. Sovražniki so nas odbili z sramom in krohotom. Tako jc vsako naše govorjenje o miru, ki bi ga mi začeli, nicevo m
^Kateri državniki na Angleškem in družic so poizkusili našemu ljudstvu otipati žilo ter s partikularističnimi ali notranjepolitičnimi nasprotji oslabiti naso bojno moč Ti gospodje se krečejov čudnih predstavah če nočejo sami. sebe oslepiti so morali pri tem pač opaziti, kako trden je srčni udar nemškega ljudstva. N ga vpliva od zunaj, ki bi mogel naso ed most najmanj omajati. Mi smo vedno ostali na
StVaDržavm"kancler je v tej zvezi govoril tudi o cenzuri in izjavil da tudi °n hrepeni po času, ko bo mogla vlada cenzuro z vse-mi njenimi omejitvami n nadleznostn od-
praviti. Dotlej pa zasleduje vsaka poli Učna odredba v tem vojnem času le en cilj -namreč: Kako dovedemo vojno do zmagoslavnega konca. Samo s tega vidika naj se izvaja cenzura. Kancler bo de oval na to Ida se bo v takih političnih zadevah, ki so rojevanjem lc v rahli zvezi, cenzurni svinčnik kolikor mogoče malo rabit
Kancler je nato opozoril na gonjo s tajnimi in javnimi spomenicami, katerih sestavljale! delajo obraz skrbipolmh patriotov, pri tem pa govore velike neresnice
in zavijanja.	, „ , ..
Državni kancler je končal; Nasi sovražniki hočejo do skrajnosti. Mi se ne bojimo niti smrti niti vraga, tudi izstradanega vraga, ki nam gA hočejo poslati v deželo. Možje, ki se bore tam zunaj okoli Verduna, ki se bojujejo pod ijindenbur-gom, naši vrli mornarji, ki so Albionu pokazali, da podgane grizejo, izhajajo iz rodu, ki zna prenašati pomanjkanja. 1 a pomanjkanja so tu. To povem mirno in odkrito tudi inozemstvu. Ali mi jih Ponašamo in tudi v tem boju gre naprej. ( Odobravanje.) Milostno nebo nam zori dobro žetev. Ne bo šlo slabše, boljše bo, kot je bilo v prejšnjem težkem letu in kot je sedaj. Račun naših sovražnikov na naše gospodarske težave bo varan. Drug zgled z velikimi številkami je naša mlada mornarica 1. junija ostro popravila. Tudi zmaga nas ne bo prevzela. Pač dobro vemo, da Angleška s tem še ni tepena, ie nam pa zagotovilo za bodočnost, v kateri bo Nemčija priborila enakopravnost tudi na morju in s tem prostost tudi za manjše narode, katerim sedaj angleška samopašnost zapira morja. To je jasna in mnogoobeta-joča luč, s katero sveti 1, junij v bodoč-nost.
Nato se je seja zaključila. Vtis kan-^lerjevega govora je bil velikansk. Poslanci so častitali kanclerju, ki se je ponovno zahvaljeval.
lj Preložena šolska slavnost. Za včeraj zvečer napovedana šolska slavnost v Lichtenturnovem zavodu, ki se ima vršiti na prostem, se je morala vsled neugodnega vremena in hladnega večera iz ozirov na sodelujoče lahno oblečene učenke odpovedati in preložiti.
lj Predavanje. V sredo, dne 7. junija, katehetsko predavanje. Začetek ob 6, uri zvečer.
li Kaki bodo dohodki in stroški mestne občine otl 1, julija 1916 do 30. junija 1917? Mestni magistrat razglaša: V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških za leto 1916/17, t. j. od 1. julija 1916 do 30. junija 1917, in sicer: 1. mestnega zaklada, 2. mestnega ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. mestnega loterij sko-posojilnega zaklada, 6. amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, 7. mestnega vodovoda, 8. mestne klavnice in 9. mestne elektrarne že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni — od 5. do 18. junija 1916 — javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. — Prav bi bilo, da bi mnogo meščanov dobilo časa, da si ie proračune ogledajo in svojim klubom sporoče svoje pritožbe in želje.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Maintin-ger, kurjačev sin, 13 mesecev. — Marija Hren, vrtnarjeva hči, 9 mesecev. — Rudolf Ahačič, strojnikov sin, 13 mesecev. — Marija Fister, posestnikova hči, pol ure. — Ana Fister, posestnikova hči, tri ure in
fiol. — Marija Butala, zasebnica, 48 let. — van T.egat, bivši trgovski sluga, 65 let. — Uršula Kuster, bajtarjeva žena - hiralka, 55 let.
— Žena morilca iz Czickote v Ljubljani? Dunajska Y>Zeit« poroča iz Plzna: Pri tukajšnjem domobranskem divizijskem sodišču zaprti črnovojnik Viljem Lippa, ki je osumljen, da je identičen z lcori.lcem Kissom, še vedno trdovratno taji, da bi bil on tisti, ki ga iščejo. Žena in pet otrok Lippe živi v Ljubljani. Lippo so baje prepeljali v Budimpešto, da ga bodo predstavili pričam, ki so osebno poznale Kissa. Med vožnjo je bil Lippe miren in se je ponovno smehljal. Glede na dopisovanje z nekim dekletom v Kloster-neuburgu, katera je grozila Lippi s tožbo radi obljube zakona, ostaja Lippa pri tem, da je bilo znanje z dekletom le šaia in da ji nikdar ni obljubil zakona, saj jc oženjen in ima pet otrok. — »Az Est« piše, da črnovojnik Lippa ni identičen z Belo Kis-sem. Že ena sama okoliščina govori za to: Viljem Lippa je namreč Žid, med tem ko Kiss ni. Iz Prage pa danes poročajo: »Sum, da je črnovojnik Lippa identičen z morilcem Kissom, se je izkazal kot nepravi.« — Tako bo skoro gotovo tudi res. Tudi v Ljubljani na policiji ni naznanjene nobene žene z imenom Lippa, ki bi imela pet otrok,
lj Zopet podsEženjeJ Kakor se nam poroča, nameravajo nekateri hišni gospodarji zvišati stanarino, nekateri so to pa že storili. So pa tudi med njimi častne izjeme, ki nočejo o tem ničesar slišati. S kakšno motivacijo, ne vemo. Znano je, da je stanarina v Ljubljani primeroma drugim mestom dovolj visoka. Sedaj je vendar zasedena vsaka luknja, kakor še nikoli ne in nikoli več ne bo; o kakem popravilu ni niti govora, in se pač ne more nihče na to izgovarjati, saj tudi ne dobi delavskih moči, stranke pa rade marsikaj tiho prenesejo, vse, samo da imajo mir. Po-draženje stanovanj v sedanjem času je naravnost navijanje cen in bi naj poklicane oblasti to preprečile, kakor tudi odpovedi! Naj bi se tucli vpo-števale izjemne razmere!
lj Imejte usmiljenje z reveži! Žalostno je, da se najdejo med tukajšnjimi hišnimi posestniki taki, ki brez vzroka odpovedujejo stanovanja revežem z otroki. Sicer so taki neusmiljeneži redki, a tudi ti delajo mestu sramoto. Znano nam je več slučajev, da so hišni posestniki vrgli na cesto tukajšnje revne družine, ki so redno plačevale stanarino, le zato, ker imajo reveži več otrok in ker lahko oddajo stanovanjem dražje drugim, ki so mimogrede v Ljubljani. Oblast naj bi kaj storila proti takif brezobzirnosti napram domačinom,
lj Oddaja moke pri mestni aprovi*"1 zacijž. Za dobavo moke pri mestni." aprovizaciji naj se zglase: v četrtek, dno 8. t. m., trgovci iz Ljubljane, peki rn mokarji v petek, dne 9. t. m., v soboto, dne 10. t. m., pa okoliški trgovci, vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša, I. nadstropje, mestna posvetovalnica,
lj Ujjodna Fsriiika za nakup krompirja. V Ljubljano je prišlo nekaj vagonov prvovrstnega poljskega krompirja, ki stane na kolodvoru na debelo 100 kg 16 K. Pri nadrobni prodaji bi stal iDrimeruo višjo ceno. Interesenti sc vabijo, da priglase v mestnem tržnem uradu jutri v sredo do 11. dopoldne. Ako bi v Ljubljani za ta krompir ne bilo pravočasno zanimanja, ga bodo poslali naprej.
lj Oddaja olja pri mestni aprovizaciji. V petek popoldne in soboto cel dan bo oddajala mestna aprovizacija jedilno olje. Oddalo se bo na vsako krušno znamko po 1 četrt litra. Oddaja se bo na krušnieah uradno odznakovala. Mestna aprovizacija bo to pot oddajala jedilno olje, ki jc bilo na tukajšnjem kolodvoru rekvirirano. V smislu sklepa aprovizaene^a odseka se bo oddajalo to blago brez vsakega dobička. Cena sicer še ni ugotovljena, vendar pa ne bo presegala za 1 liter 12 kron.
lj Obrtniki, pozor! Vsi oni obrtniki, ki so dobili v smislu § 58; obrtnega reda odlikovanje, da smejo imeli na napisu in pečatu cesarskega orla, se opozarjajo, da morajo sedaj imeti mali avstrijski grb, kakor je opisan v razglasu c, kr. ministrskega predsednika z clne 3, novembra 1915, številka 327. drž. zak.
lj C. kr. posredovalnica za delo vojuim invalidom na Kranjskem, Deželni urad Ljubljana, Za nek trg na Spodnjem Štajerskem se išče invalid za službo občinskega sluge in redarja. Znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ncoženjeni imajo prednost. Plača po uporabljenosti. Išče se tudi portir in sluga za nek konzulat v Trstu, Znanje nemškega in kakega slovanskega jezika potrebno, C. kr. posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drž, obrtne šole, Gorupova ulica št, 10,
1,	nadstropje, vrata 33.
lj Našla se je v Šelenburgovi ulici dne
2.	junija manjša vsota denarja.. Izgubitelj jo dobi pri Blažu Papež, Rožna dolina 263.
do najbrže vojaški položaj zelo izpremenili
korist Turčije.
— Ogrska centrala denarnih zavodov.
V četrtek, 1. junija, ^c je vršilo ustanovno zborovanje centrale ogrskih denarnih zavodov, katerih se je priglasilo 1261, tedaj skoro 70 odstotkov. Finančni minister je s posebnim zadovoljstvom pozdravil »hrvatske bratec.
Jubilej avstro-ogrske banke. Včeraj jc bilo 100 let, kar se je na Dunaju ustanovila nacionalna banka in s tem tudi prva banka z bankovci. Guverner Fopovisc se je hvaležno spominjal cesarja, ki je 68 let podpiral banko in je želel, da bi tudi sedanji bančni upravi bilo dano s cesarjem delati v delih miru. Dali so kovati spominski denar in za vojne invalide v Avstriji 2 milijona, na Ogrskem 2 milijona in 200,000 K za Besno in Hercegovino.
Striženje ovac. Ovce se mora striči od sredi maja do sredi junija. Pri tem pa se mora paziti na to, da ostanejo posamezni kosmiči skupaj. Kosmiči se očistijo morebitne nesnage, potem pa se posamezno zavijejo (zasučejo) in če le mogoče narahlo povežejo, da se lahko preštejejo. Ko je striženje končano, poroča orožništvo 5. armadnemu poveljstvu (Odd, Q). Volno prevzame vojaška nakupovalna komisija ob gotovih dnevih, ki se šele določijo, in sicer v okvirju postavnih najvišjih cen.
Podaljšanje roka za uvoz nizozemskih krav. Splošni avstrijski vnovčevalnici za živino se je cd c. kr. poljedelskega ministrstva za uvoz 1C00 krav iz Nizozemske dovoljeni rok za vse kronevine podaljšal do konca meseca avgusta L 1. Te krave prihajajo v državo preko Passau ali Boden-bach—Tešin, oziroma preko Oderberga in so namenjene za ekonomije,
— Ukrepi za letošnjo košnjo. Letošnja košnja se po malem žc pričenja. Z ozirom na ve{iko važnost, da se seno pravočasno in prav spravi, je treba nemu doma storiti potrebne korake, da se tozadevna dela zasigurajo. Vojaška uprava bo dala za dela ob košnji vojaške delavce po možnosti — na razpolago. Ta pomoč pa bo samo v omejenem obsegu, vsled česar se mora smatrati za nekak nameček Za slučaj predrugačenih vojaških razmer bi bila la pomoč nemogoča in bi se morala dela izvršiti tudi brez nje. V najugodnejšem slučaju bi ostali v posameznih po setvenih okrajih posetveni častniki in maloštevilni delavski kadri. Da se odpo more pomanjkanju delavskih moči, se je obrnila c. kr. deželna vlada za Kranjsko na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu z nujno prošnjo, da da naši deželi zadostno število delavcev na ražpolago, bodisi vojnih ujetnikov, bodisi domačih vojakov. Ne glede na to pomoč pa je treba že sedaj v posameznih okrajih, oziroma občinah vse potrebno ukreniti, da se košnja in kasneje tudi žetev pravočasno spravi pod streho. Zategadelj se morajo dela poprijeti vse delavne moči, vsakdo mora radevolje pomagati pri delu, ki je za državo kakor tudi za vojaštvo, ki stoji na braniku domovine, največjega pomena. Občinski zaslopi in žetvene komisije pa imajo za to poskrbeti, da se delo povsod izvrši in da se počasneže prisili k delu ter da se razpoložljivi delavci porabijo tam, kjer so najbolj potrebni. Pri delu se mora tudi ženstvo kar najbolj uporabljati. Če potreba nanese, je tudi ob nedeljah in praznikih kosili in spravljati seno.
Za zajeerejo. Prejeli smo: Želeti bi bilo, da bi vzbudil sestavek o zajčarni pod Rožnikom, ki ga je priobčil »Slovenec« 20. majnika t. 1., obilo pozornosti. Saj more priti kot mesna hrana za široke sloje ob današnjih razmerah vpoštev edinole še domači zajec. Za perutnino in prešiče treba močnih krmil, ki so danes redka dragocenost. Zajce pa more vsak rediti; poleti se nikjer ne manjka različne zelene krme, za zimski čas si pa tudi .lahko vsak preskrbi dobre suhe krme. Poleti je treba na-rezati še zelenega, sočnega listnatega vej-čevja: gabrovo, javorjevo, jesenovo, hrastovo, trščičevno, leskovno itd. Vejčevje se posuši v senci, da ostane listje zeleno, potem se zveže v butarice in shrani na suhem prostoru. To je izvrstna zimska krma za zajce, ki ne stane takorekoč nič, Zajčereja bi nam lahko donašala obilih koristi, a treba bi bilo seveda obširnega in natančnega strokovnega pouka, da bi vedeli ljudje prav ravnati z zajci. Ta pouk naj bi prevzeli dosedanji gospodarski listi ali pa naj bi se ustanovil poseben strokovni list za zajčerejo. Zelo bi bilo tucli ustreženo, ako bi se oglasil prav strokovnjak in obelodanil, kako se pravilno strojijo zajčje kožice. — Janez Sadnik iz Podsten,
Glede uvoza blaga v Belgijo dobe kranjski interesentje informacijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko.
Turčija nc more še misliti na mir. Base!, 1. junija. Švicarska brzojavna informacija poroča iz Carigrada: Z ozirom na Wilsonov mirovni predlog izjavljajo mero-dajni turški vladni krogi, da za Turčijo mir toliko časa vi mogoč, dokler stoje Rusi v Erzerumu in še niso doseženi uspehi onih akcij, ki sc sedaj šele pripravljajo in ki bo-
Vojaški pozdravi.
Z velikim navdušenjem čitamo Slovenci na tukajšnji fronti o krasnih uspehih naše ofenzive na Tirolskem. S hrepenenjem čakamo na trenotek, ko se tudi pri nas oglasi povelje: -Naprej!« in bo svoboa-no zadihala tudi naša Gorica. Pozdravljamo Goričane, ki so raztreseni po celi Avstriji, posebno pa one, ki so ostali v Gorici tudi v najhujših trenutkih. Šimenc Marij; ?avel Besednjak, enol. prost, desetnik; Rudolf Lokar, desetnik; Ivan Jarke, podde-* setnik. — Iz osvobojene Albanije pošilja-! rao srčne pozdrave Avgust Wester, čast< nam, in tovariši. — Iz glavnega mesta Turi čije, Carigrada, pošiljajo iskrene pozdrave vsem dragim domačim, prijateljem in znancem, slovenskim fantom in dekletom slovenski topničarji: desetnik Kenifa; deset-, nik Mihelčič; predstrelci: Ivan Sever, Bu-danje pri Vipavi, Ivan Čcv, Anton Kosta, Bilje-Hrastnik; topničarji: Alojzij Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi, Ivan Hribcrnik, Polhov Gradec; Franc Rode, Vrhnika; Žele Alojzij, Preslranek; Ošina, Mlinarič, Mav-rovič, Bajec-Col pri Vipavi, Kovnic, Raz-pornik, Ranšak, Rekla, Benčič, Pešel, Nc-delko, Budna, Vodopivec, Štorman, Sven-šak, Zadnik, Žganjar, Plevanč, Šnepergar, Černigoj, Dcbelšak; ognjičar Petrič, Gradišče pri Vipavi; preastrelca Špitalar in Gra-bar; Pahor, Idrija; Putrc Janez, Bog daj, da se srečno vrnemo nazaj v našo lepo avi strijsko domovino in k našim ljudem! —< Mnogo iskrenih pozdravov pošiljata s soške fronte vsem prijateljem, tovarišem in znancem enoletna prostovoljca-četovodja Anton Sedmak iz Koritnic pri Št. Petru na Krasu in Janko Žagar iz Hruševja pri Postojni. — Dosedaj hvala Bogu zdravi in čvrsti slovenski fantje pošiljajo s tirolskih ovišav prisrčne pozdrave starišem, b; a-tom, sestram, fantom in dekletom ter č.la-: tateljem »Slovenca*: Žiga Batič, Prvačinaj Hudorovič, Sele (Kranjsko); Groznik Lav., Zagradiše pri Ljubljani; šifrer Jak., Stara Oselica; Vraničar Martin, Rosalnice; Uš-nik Mih., Zele, Koroško. — Mnogo srčnih pozdravov po.šiljajo svojim ženam, otroči-čem, starišem, sestram, sorodnikom, prijateljem in znancem: Franc Sajovic iz Olšcv-ka nad Kranjem; Miha Krč, Kokra; Janez Klinar, Jesenice; Janez Suhadolc, Grince
—	vsi v bolnišnici v Gradcu, — Slovenci na jugozapadni fronti pošiljajo prisrčne pozdrave: A, Drašler, Drašica pri Borovnici; F. Minda, četovodja, Spuhlje pri Ptuju; M. Udovč, četovodja, Št. Janž, Dolenjsko; P. Renar, desetnik, Trst-Rojan; A. Pirnar, poddes., Dobrava, Dolenjsko; I. Hribar, poddes,, Zgornie Gorje pri Bledu; A, Kavčič, Postojna; Fr. Ladič, Podgrad v Istri; J. Žnidaršič, Biočice pri Ložu; J, Ferk, Vu-zcnica (Štaj.); J. Grosman, Police pri Radgoni; S. Fekonja, Murski Vrh pri Radgoni; S. Fckonja, Murski Vrh pri Radgoni; Fr, Žafran, Sevnica ob Dravi; J. J. Zavernik, Sv. Barbara "pri Mariboru; J. Rifel, Špil-feld (Štaj.), — Najlepše pozdrave z južne-! ga bojišča pošiljajo vsem domačim: J. Be-zek, Metlika; Ant. Gašperšič iz Št, Petra na Krasu; Mih. Komočar, Čatež-Žejno, — Primorci, služeči v c. in kr. bolnišnici za nalezljive bolezni na ruskem bojišču, pošiljamo iskrene pozdrave svojim dragim domačim, zaročenkam, prijateljem in znani cem: Franc Vitez iz Čepelj; Oskar Pepc-mik iz Trsta; Josip Mauro iz Buj v Istri,,
—	Z visokih planin na laškem bojišču pozdravljamo vse slovenske matere in očete, fante in dekleta: Papež Mih., Banjaloka pri Kočevju; Leopold Žagar, Mirnapeč; Orel Franc, Mengaš; Cankar Ivan, Dobrunje; Frajic Dekleva od Št. Petra; Čimer-mančič Jožef Gorjance; Pungerčar Anton, Zagrad; Mihelič Ludvik, Črni potok; Smole Miha, Zibika; Derstvenšek, Leno-vo; desetnik Zprenc Josip, Sv. Peter pri Brežicah; korp. Slak, Videm. — Pod poveljstvom presvetlega prestolonaslednika zmagovito boreči se slovenski topničarji pošiljajo svojim ženam in otrokom, staršem, bratom in sestram in vsem rojakom iskrene pozdrave: Ognjičar Bizjak; četovodje J. Kobale, Martin Kejba, Franc Fink; desetnik Ivan Zaje.
Ob priliki prekoračenja laške meje pošiljajo najsrčnejše pozdrave vsem znankam in znancem sledeči praporščaki in kadeti: Ferk Josip, Jug Riko, Tomšič Mirko, Jilharčič Ivan, Seršcn Dore, Marolt Matija, Fetich-Frankhcim Friderik,
nmm olsnzlva šiirisimoia izjalovljena.
Curih, 5. junija. O dosedanjem uspehu avstrijske ofenzive na laškem bojišču piše »Ziiricher Post«, da morajo Italijani sedaj vse svoje razpoložljive sile za to vporubiti, da preprečijo sunek v bok, ki bi resno ogrožal njih zveze. Ofenziva ob Soči bi bila preveč nevarno podjetje. Iz tega sledi, da v doglednem času ni pričakovati večjih italijanskih napadalnih podjetij. To pa vpliva na druga bojišča. Z uspešno a v-
strijsko ofenzivo se je načrt splošne istočasne ofenzive štirisporazuma popolnoma izjalovil.
VslaSe priprave no Nizozemskem.
Curih, 5. junija. Iz Haaga se poroča: Vojaške priprave na Nizozemskem se zadnji čas vrše s podvojeno hitrostjo. V državnih municijskih tovarnah in orožarnah se dela noč in dan. Veliko pozornost obračajo tudi na brodovje.
Razna noroCila.
Turško-madžarsko prijateljstvo.
Carigrad, 5. maja. Včeraj se je pod predsedstvom trgovinskega in poljedelskega ministrstva Ahmed Nessim beja vršilo prvo zborovanje turško-madžarske prijateljske zveze, ki se je tu ustanovila, da se bodo utrdili gospodarski in duševni odno-šaji med obema deželama.
Angleška in bosanska kriza.
Berlin, 4. junija. (Kor. urad.) »Nord-deutsche Allg. Ztg.« piše z ozirom na angleški odgovor: Angleška izjava preide z globokim molkom bistveno ugotovitev nemškega poslanika, da je Anglija namreč ruski vladi izrazila svojo nevoljo, ker je ta sprejela nemški posredovalni predlog. Zakaj ni bila zadovoljna s tem predlogom, ne pove. Pravi, da slone poslanikova poročila na govoricah in zlobnih praznih besedah, toda že 27. maja smo sporočili, da je vest o Nicolsonovih očitanjih proti ruskemu zunanjemu ministru in Greyeva izjava prišla od poučene strani. Grey je tisto izjavo podal pri nekem uradnem razgovoru z ruskim poslanikom v Londonu. Očividno jo je ruski pooblaščenec dobesedno sporočil, kajti zelo vidno se ujema z Greyevo izjavo nasproti Franciji pri algeciraški konferenci, kakor jo je Grey 3. avgusta 1914 ponovil v spodnji zbornici. Rekel je: »Če bi bila Franciji radi Maroka vsiljena vojna, bi angleško javno mnenie pritrdilo gmotni pomoči za Francijo.« Ta Greyeva izjava tako odgovarja poročilu grofa Pourtalesa o Greyevi izjavi, da o njeni pristnosti ni mogoče dvomiti. Tako je Grey pred zgodovino glavni krivec. Tega ne izbriše, pa naj še tako kaže ljubezen do miru in dobre namene.
Predsedniške volitve v Ameriki, Roosveit kandidat entente.
Ženeva, 5, junija, »Temps« piše z ozirom na priprave za volitve, da ima največ upanja za predsedniško mesto Roosveit, ker ga tudi ententa krepko podpira.
Napad na Rocsevelta.
»Neue Zuricher Ztg.« poroča iz Newyorka: V Kanzas C.ity so napravili na čast Rooseveltu obhod, med katerim je nekdo vrgel nož proti vozu prejšnjega predsednika, ne da bi koga ranil.
Ogroženi Sueški prekop.
Iz Londona se poroča 3. junija: Generalni poštni mojster naznanja, da od 2. junija dalje poštni parniki Oriental Steamship kompanije ne vozijo več skozi Sueški prekop, marveč krog Rta v Avstralijo.
Iz dalje vodljiv torpedo.
Newyorški list »Evening World« poroča:
Zakon o obrežni hrambi, ki se jc predložil kongresu, vsebuje tudi nakup nove čudovite iznajdbe, ki bo edino last Združenih držav. Ta iznajdba je radio-dinamični torpedo ali Hammondov ru-šilec, katerega je iznašel in izboljšal John Hays Hammond ml.
Ta torpedo se more brez žicc voditi z brega, z vojne ladje ali iz letala. Nosi
Izdala konzorcij »Slovenca«.
eno tono razstrelil in teče pod vodo z brzino 27 milj. Najstrožji znanstveni strokovnjaki armade in mornarice so s poizvedbami dognali resnično vrednost iznajdbe, ki jo namerava sedaj kupiti ameriška vlada z vsemi pravicami v edino last za 1,167.000 dolarjev.
Torpedo se zgradi bodisi kot tor-pedni čoln za delovanje na površju, ali pa kot torpedo za podvodno delo. En sam mož more voditi torpedo brez žice v vsako smer pod absolutno kontrolo s pomočjo teleskopa in električnega ključa; pri tem je vseeno, ali se nahaja voditelj na obali, na ladji ali v zrakoplovu. Torpedo in torpedni čoln goni bencinov stroj, katerega hitrost se lahko poljubno naravna. Torpedni čoln more teči z brzino 50 milj na uro, podmorski torpedo pa 27 do 28 milj na uro. Krmilo se premiče gyroskopično in je tako občutljivo, da je bila o priliki preizkušanja poldrug palec debela bambusova palica na daljavo 3a/2 milj v 15 slučajih 10 krat zadeta. Ako sovražnik slučajno najde dolžino valov, se more nemudoma uporabiti druga dolžina, dočim hiti torpedo dalje proti svojemu cilju. Ako sovražnik kljub temu brezžičnim potom prestreže tek torpeda, potem teče torpedo samodejalno v smeri izhodišča teh sovražnih valov.
Torpedo je mogoče rabiti podnevi in ponoči. Spretno postavljene luči kažejo ponoči njegov položaj, ne da bi jih mogel opaziti sovražnik. Torpedo ima žaromet, ki se more poljubno rabiti. Torpedo se more spustili v morje iz letala 200 milj visoko, ne da bi kaj izgubil na svoji hitrosti. Pri poizkušnjah ga je vodil in kontroliral vodnik na daljavo 28 milj, torej dlje, nego je mogoče videti ladjo z brega. Ako bi se vojna ladja, na katero se meri, oddaljila iz kontrolnega radija, se more torpedo sprejeti in dalje voditi z nove kontrolne postaje.
Torpedni čoln more vzeti s seboj na morje en torpedo in ga iz velike bližine izstreliti na sovražnika. Ako torpedo zadene, se torpedni čoln lahko vzame nazaj. Ako pa strel ne zadene, potem se more čoln, ki nosi pol tone razstrelila, porabiti kot pomožni izstrelek, pri čemer je seveda tudi sam uničen.
Za te torpede se imajo ustanoviti postaje na naslednjih točkah: Kap Vir-ginia, Puget Sund, Colon (Panamski prekop), Fischerjevi otoki, Corregidor (Filipine), Panama,! Narragansett, San Francisco, Honolulu, Portland. Vsa ta mesta stoje izven dosežnosti sovražnih ladij ter se preskrbe z odri za brezžično telegrafijo in z antenami. Ob obali se zgradi večje število majhnih stolpov, ki bodo po kopnem zvezani z glavno postajo; na vsakem stolpu bo po en opazovalec, ki bo s pomočjo daljnogleda in električnega ključa opravljal svojo službo.
Iznajditelj Hammond je vodil svoj torpedo iz letala na eno miljo z navadnim brezžičnim aparatom. Po njegovem mnenju se bo dal akcijski radij razširiti na 5—6 milj.
Vojsko V jllžiii Mi
London. Reuter je poročal 2. t. m.: Poročilo generala Smutsa: Močno utrjeno postojanko Nemcev pri Nichocheni ob reki Pangani smo naskočili 30. maja in jo vzeli. Izgube so nizke, ker se postojanka ni dovolj branila. Sovražnik se jc umaknil na postajo Nkomazi in je razstrelil mostove. Prepustil nam je svoj tren. Naši oddelki prodirajo dalje.
Kapstadt, 2. junija. (Reuter). Uradna brzojavka iz Laurenco Marques io poročala: Dne 27. maja so se zopet spopadli Portugalci in .Nemci. Na obeh straneh so beležili izgube. Podrobnosti še niso znane.
Vojni slroški.
Jean Finot priobčuje v »Revue« članek o trajanju vojne in njenih finančnih posledicah.
»Ako bi trajala ta vojna tri leta, bomo doživeli izgub, ki jim v zgodovini minulosti ni para. Pet- do šeststo milijard bo stala. Kakor so izračunali socijologi in statistiki, niso vsi vojni razpon z dni Napoleona I. sem do danes pogoltnili niti polovice izdatkov, ki jih je že doslej provzročila sedanja vojna. Vse napoleonske vojne, ki se navadno označujejo v zgodovini kot naj-krvaveje, so stale navzlic temu, da so trajale 20 let, v denarju samo okolu 75 milijard frankov, Krimska vojna je obremenila udeležnike s skupnim dolgom 11 do 12 milijard. Velika secesijska vojna ni stala več kot 35 do 38 milijard. V vojni med Prusijo in Avstrijo leta 1866. so izdali okolu poldrugo milijardo. Po cenitvi Mathien-Bode-tovi, ki je bil leta 1874 finančni minister,
je stala vojna leta 1870/71. Francosko 12 milijard 495 milijonov. V vsoti so vštete vse izgube, ki so doletele državo, občine ali posamezne državljane. Število 93 milijonov frankov za prehrano nemških čet po sklepu miru stoji na prvem mestu. Angleški statistik je izračunal vse neposredne stroške, ki so jih imele vse vojskujoče se države od Napoleona I. sem do pričetka svetovne vojne leta 1914., na 180 do 200 milijard.
Ako omejimo cenitve le na vojske zaveznikov, najdemo te-le račune: Število bojevnikov na naši plati znaša okroglo 14 milijonov. Ako računamo na vsakega moža povprečno 20 frankov stroškov na dan in vštejemo pri tem znesku tudi izdatke za strelivo, se nam pokaže izdatek okrog 8 milijard in 400 milijonov mesečno ali okroglo 100 milijard na leto.«
Cenitev izdatkov za strelivo se nam zdi prenizka, zakaj Američani ne prodajajo ceneno.
Išče se za takoj
če mogoče S hrano. Ponudbe pod »Soba« 1323
na upravo Slovenca.
Kupujem po K 5401 — za 1 vagon a 10.000 kg — Ponudbe na naslov »Poštni predal št. lil Ljubljana glavna pošta.
Resna ženitna ponudba.
Vdovec 45 let star, brez otrok, trgovec in posestnik na Dolenjskem, se želi seznaniti s pošteno in pridno gospico ali vdovo, 30—30 let staro ter zmožno slovenščine in nemščine. Samo resne ponudbe s sliko na upravo tega lista pod »tajnost 105011330«.
Iščem "SSB
>
za vinsko trgovino, ponudbe na tvrdko A. KAJFEŽ, Kočevje.
Kava že zmleta s sladkorjem in vsemi pri mesi v kockali za ty21 kave.
lina tnka kocka stane samo 24 vinarjev.
500 K plačam tistemu, kateri mora reči, da ni vredno.
Navodilo za pripravljanje se glasi: 1 taka kocka se mora v 1/2 litru vode 5 minul kuhati, od ognja vzeti, 2 minut; pokrito pustiti in najboljša sladka kava jo gotova.
Po pošti pošiljam najmanj 20kock to je 1 kg za 4-80 K. Ovoj se zaračuna po lastni ceni.
Pošilja se po povzetju. Sprejmem pa naročeno blago tudi nazaj če kateremu ne ugaja.
100 kock znižana cena K 22 — Naročila sprejema in izvršuje razpošiljalnica
Ivan Urek, Ljubljana 4. Mestni trg 13	dvorišče desno.
Kristjan Kanale naznanja potrtega srca v svojem in v imenu otročičev Rasta, Zorlce in Danice kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov pretresljivo vest, da je njih vroče-Ijubljena soproga, mamico, sestra, svakinja in teta, gospa
Ig Jen
danes ob pol 10. uri zvečer po kratki zelo mučni bolezni, previdenas sveto-tajstvi za umirajoče, v 34. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki predrage pokoj-nice se prepeljejo v pondeljek dne 5. t. m. popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti na Prestranku na pokopališče v Slavini.
Maše zadušnice se bodo bralo v farni cerkvi v Slavini in v podružnični cerkvi v Vremskem Britofu.
Blago pokojnico se priporoča v molitev in prijazen spomin.
Presiranek, dne 3. jun. 1916.
enonadstropna, v bližini kolodvora, pripravna za obrt se lakoj pod ugodnimi pogoji proda. — Cenjeni oglasi na naslov: JOŽEF VOVK, posestnik, Sv. Križ-Cesta, Vipavsko.
se sprejme v stalno službo pri večjem občin skem uradu na deželi. Reflektira se le na strogo zanesljivo in dobro izvežbano moč. Nastop takoj eventuelno s 1. julijem. Ponudbe z zahtevo plače sprejema uprava lista pod »Tajnik 1916/1332«,
Pogreša se
Bogomil
praporščak 27. polka iz Ljubljane. Bojeval se je na soški fronti. Njegovi prijatelji ali znanci, kateri bi o njem kaj vedeli, se prosijo, da bi sporočili na upravo Slovenca pod št. 1338.
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej), Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Sprejemajo se pod ugodnimi pogoji potovalni sotru-dniki in sotrudnice za okraje: Ljubljana-mesto-oko-lico, Kamnik. Prosilci naj se predstavijo pri okrajni poslovalnici v Ljubljani C. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. c.in kr. Apostolskega Velinčanstva. Oddelek.
Vojno zavarovanje, šelenburgova ulica 6/II.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odcrovovni urednik: Jožef Gostlnčar. državni DOSlanec.