LjjZapovej !PftSflH^MfS               Spisal Andrej Rapt.
HjfLi^l   Juden   človek je bil oče Ožbolt.   Črevljar jc bil,  a šival ni rad. f \mL.     ^^ Doma je bil rcdkokdaj.   Pa tudi takrat,   kadar je sedel doma
*     J__________   med starim kopiti, se je bore malo brigal za svojo Štiri-
E^jL^H3J8§?§Si  letno hČcrko Nežico.
|JJ^g^PJ^||j|Q           Mati  je   bila Nežici   obenem tudi oče.   Kolikokrat
je Ozboltova žcna skrivaj jokala! Cesto pa ji je pomagala tudi razumna hČerka. Polnoči je bilo veckrat, a mati je še bedela ob hČerkini postelji in ČakaJa očeta. VeČkrat je pozno ponoči prišel domov, čežče pa se je vrnil Sele drugi dan. Ce je prišel ponoči domov, je bil po navadi ves polen in upelian, kakor bi bil silno lctel. Ako jc kaj v takih nočeh okolo hiše zašumelo, je planil iz postelje, se bitro opravil, pa bežal pri stranskih vratih venkaj v noč.
IVsemu temu je bila vzrok njegova slaba vcst t Decembrsko solnce je še cnkrat iinilo po sicer ubožni,   a   snažni sobi ljarja Ožbolta.   Kmalu   pa  je  izginil zadnji  svetli trak po starih omarah, kopitih, kladivih in Črevljili, nakopičenih v sobi, in izginilo je solnce za snež-nimi oblaki, ki so se leno, pa vztrajno dvigali na nebu.
»Ta beračijal« je rentačil Ožbolt, pa jezno zbijal po podplatih starih Škorenj na kveder. Omeniti je, da je slučajno danes po dolgem času zopet sedel k delu. Treba je bilo popraviti Črevlje za praznike.
»Da bi bil bogat!   Kako prijetno bi bilo življenje!   Tako pa se človek pcha in peha, se postavlja v nevarnost, pa Že vse skupaj nič ni!« In zbijal je in vlekel dreto dalje in jezno pljuval okolo sebe. »BoŽiČni veČer je danes, pa naj neham.« Vstal je in iztegnil svoje krepke ude, se napravil in odžel iz hiše.
1*
n.
Posamezne snežinke so mu kakor tihotni nočni ptiči prŠale z ledenim mrazom v obraz.
Gledal je v to blaženo noČ, gledal v to zimsko prhodo. Nekak ncmir mu je objel dušo.
»Na napačnem poti sem,« jc zagodrnjal v gosto brado.
»Ej, drugaČe je bilo nckdaj! Mlad sem bil in poŠten sem bil.« Z mo-gočno silo so ga objeli spomini , . .
Gori na visokem nebu je sanjavo gledala luna na milijone zlatih ovčic, svetlikajočih se v mokrem žaru, drhtečih kakor bi čutile, da jih opazuje nocojŠnjo noč marsikako žalostno pa tudi sreČno bitje v sladki grozt, ob čudno sc prepletujočih spominih.
Ah, ta božična noč! Res:
Presladka noč božična ti, krasnejša si kot vse noči! . . .
Kako blažilno vpliva ta noČ na marsikatero srce! Ona mu da sladke za-dovoljnosti in miru, kakršnega čuti Človek po molitvi k svojemu Bogu; saj ta noč je v svoji Čisti, neoskrunjeni lepoti sama podoba molitve, y kateri govori sam Bog z nami.
Ožbolt je korakal dalje in se zamislil.
Poiagoma pa so se jeii po nebu dvigati oblaki. Skril se je zvezd in lune žar. Noč je prihajala tcmna, in v tej tihi, skrivnostni noči se mu je priplazil iznova greh v duŠo.
»Da, da, nocoj! Ne morem drugače! Nastavljeno je vse, in Škoda bi bilo, da opustim lovl«
Bil je Ožbolt lovski tat. Zavil je proti gozdu. Ta se je enakolično, temno razprostiral pred njim po nizkem bribu ob razorani zemlji, ki je mirno počivala tu, kakor bi ne bilo živih ka!i v nji, ki se zagibljejo ob svojem času v njenem osrčju, da vznikne \z nje zlato klasje na svetlo solnčno luč . . .
liurja je zatulila med vrhovi dreves. Kmalu se je zagnala, pa zopet po-' nehala, da je bilo vse tiho in mirno. Po gozdu so posedle nočne sence, po-tem so se razširile daleč po polju in obvisele naposled tudi na križu poleg gozda kot črn pajčolan.
Ožbolt je obstal pred križem.
»Ta, ki tukaj-le visi, se je narodil nocojŠnjo noč, da nas odreši,« je mrmral. »Jaz pa naj oskruniin to blaženo noč? . . .«
»Kako sein neumen! Česa se bojim ? Kaj mi zbuja danes mehka čuvstva? . . . Božična nočl . . .«
»Ah, samo še danes, potem v božični noči nikdar več!«
m.
Polnoč je že odbila, ko se je vračal Ožbolt s svojim plenom domov. Obilo Živali se je ujelo v nastavljene zanke.
Tiho, prav kot tat je prišel pod okno svoje hiše.
f. ' : ¦¦   .        •* 5 -
Nežni glas edinega otroka mu zadoni na uho, in ganljiv prizor se mu prikaže.
Pred  jaslicami je klečala Nežica,   a poleg nje je klečala njegova žena.
In Ožbolt vzklikne: »Kakor angclček je ta moj otrok!«
Potem se vpraša: »In kaj blebeče?«
Imel je Ožbolt svojega otroka rad, dasi se ni dosti brigal zanj.
PosluŠal je . . .
»Ljubi moj JeŠček v jaslicahl Kako sem Te vesela, in kako Te imava z mamo radi. Tudi Ti itnaš naji rad, in mamica pravijo, da otroška prošnja veliko izda pri Tebi.
Oh, prosim Te lepo nocoj, ko je sveta noč, ko hodiš od hiše do hiŠe in deliš darove, zapovej Ijubemu očetu, ki ga imatn taUo rada, da bo zopet imel rad mamo in mene.
Veš, Ješček, meni pravi, da me ima rad, pa se ga vendar bojim, ko pride ponoči domov. Zapovej mu, da bo spet priden!
Ti lahko to storiš. Kar reci mu, da ne sme ponoči hoditi po krivih potth. VeŠ, jaz in mamica si mu tega ne upava povedati, ker je hud. Tebe pa Ijubi atej mora slušati. Le usliši me, Ijubi Ješček! Vidiš, mamica in jaz sva tako žalostni.
Zapovej! . . .«
Solze so teklc otroku po licu, a iz materinih oči so kapale na otro-kovo glavo.
Poljubila je mati svoje dobro dete. Strnili sta se dve solzi in bili sta blesteča, vroča molitev k novorojenemu Kralju . . .
Ožbolt je stal kot pribit pod oknom. V prsih se mu je nekaj zagibalo. Grlo se mu je zožilo, in odprle so se mu zatvornice solza. Bridko se je zjokal.
»Kaj je to ?«
Mati je sklonila glavo, nehala moliti in je prisluškovala.
Pridušeno ihtenje se je čulo pod oknom.
»Mamica, ali čujete? JešČek prihaja z očetom. Oče pa ni vesel, ampak joka . . . Ali sem ga jaz užalila ?«
»Ah, nič, prav nič me nisi užalilo Ijubo moje dete,« se je oglasit sedaj oče in stopil, pustivŠi plen zunaj, v sobo ter je gorko poljubil Nežico. »Le vedno tako lepo moli za očeta!«
Več ni mogel govoriti. Dušilo ga je v grlu. Preveč ga jc ganila ta ljubezniva, otroška prožnja.
Stisnil je otroka še enkrat na prsi, molče podal ženi roko, pa še enkrat odhitel v noč . . . Kaj li je še hotel?
IV.
Bežal je s svojim plenom nazaj h gozdnemu križu.
Kakor bi bil Križani zavzdignil svojo ranjeno desnico, se mu je zdelo. Kakor da bi se mu odprla usta v govor: »UsIiŠal sem molitev tvojega otroka. To čutiš že sam, jaz pa ti zapovedujem! . . .«
Ves je vstrcpetal ter se zgrudil ob križu na kolena in molil in jokal . . .
»Oh, moj Bog! Tvojo sveto, toliko pomembno noč sem oskrunil. Plju-val sem v Tvojo čisto, nebeško noč. Kradel sem . . . Nikdar večl Odpusti, odpusti! . . .«
Pustil je ves plen ob križu in z lahkirn srcem odŠel proti domu.
»Vajin sem sedaj za vselej,« je vzkliknil, ko je vstopil. Objel je Ženo in otroka.
»Tvoja molitev, Ijubi otrok, mi je odprla in ogrela zakrknjeno duŠo. Tvoj JešČek te je v tej sveti noči uslišal . . . Hvala ti, hvala, pridni otrok!«
In zaspančkala je NeŽica. OČe pa in z njim mati sta čula, vtopljena v molitev, nad angelom-otrokom, ki mu je še sedaj po cvetočem, smehljajočem se licu plavala gorka prošnja k novorojenemu Kralju: »Zapovej!«