5tev. 247,__ Izhaja vsak dan, tudi oi> nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Vrednlitvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, 1. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Iidtjctelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista ^Edinost". — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aaiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-67. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -.............1J— ta tri mesece........ • ........ • •*~T za nedeljsko izdajo za ctlo leto....... 6.90 za pol leta................. 260 V Trstu, ¥ torek, 5. septembra 1916, Lesnik iUf* Posamezne številke .Edinosti* se ptodajaja po $ VlMTiSSs zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širolvosii ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla,. Osmrtnice, zahvale, posbnlce, oglasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . . .....K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......• 2.-* M al' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejetna inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnini In reklamacije se pošiljajo opravi Usta. Plačuje se izključno te upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Aaiškega It 20. — PoŠtnohranilnlčai račun št 841.652. Pregled nalnovejiifi dogodkov. Italijanska bojišča. — Nič posebnih dogodkov. Ruska bojišča. — Ruski napadi v Karpatih odbiti. Severno Zborovega in v Vo-iiniji so se ruski napadi izjalovili. Romunska bojišča. — Praske, artiljerijski ogenj na Sedmograškem; v L>o-brudži napredek nemških in bolgarskih čet. . Albansko-macedonska bojišča. — Italijani vrženi nazaj čez Vojušo. Na mace-donski fronti neizpremenjeno. Zapadno bojišče. — Srditi boji. Delni angleško-francoski uspehi na som m sik i fronti. Pred Verdunom francoski napadi odbiti. Turška bojišča. — Nič posebnega. Italijanska beiiš£a. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. septembra 1914. Italijansko bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijanska izmišljotina. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo, izdano 30. avgusta, vsebuje trditev, da so alpinci svojo zatrjevano posest na grebenu severovzhodno Cauriola razširili. Ta navedba je popolnoma izmišljena. Pri napadu Italijanov na Cauriol je sovražnik vzel samo vrh in južno pobočje. Dalje Italijani niso prodrli ne v severovzhodni ne v kaki drugi smeri, ker vzdržujemo iste postojanke, ki smo jih zasedli, ko je bil sovražnik zavzel vrh Cauriola. Drobne vesti iz Italije. LUG AN O, 4. (Kor.) Italijanska vlada je dovolila nižjim poštnim in železniškim u-radnikom vojno doklado, ter je sklenila, zopet nastaviti vse železniške uslužbence, ki so bili odpuščeni iz službe povodom re-volucijskih stavk 1. 1907 in 1914. Odlok ital. vlade prepoveduje vsem trgovskim družbam prezgoden razpust, in so odgovorni upravni svetniki, likvidatorji in druge osebe, ki pridejo v poštev. za vse davke, ki odpadejo državi vsled katerekoli odredbe. Škode vsled potresa v Italiji. LUGANO, 3. (Kor.) Obsežen izkaz o škodah vsled zadnjega potresa imenuje 21 krajev, ki so popolnoma porušeni, 32 mest in krajev, ki so težko, in 34 krajev, ki so resno j>oškodovani. _ Ruska bojišča* DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. septembra 1916. Vzhodno bojišče. — Prestolo-naslednikova fronta: Rusi so nadaljeval! svoja prizadevanja noč in dan, da bi zlomili odpor zaveznikov. Na številnih mestih je prišlo do srditih bojev. Sovražne naskoke smo odbili ali z ognjem ali pa z bajonetnim bojem in bojem z ročnimi granatami. Male uspehe, ki so jih Rusi dosegli jugozapadno Fundul Moldovl in v okolišu Tatarskega prelaza, smo večinoma poravnali s protinapadom. Sovražnik je imel težke izgube. Tudi jugozapadno Brzezanov niso dali izgubonosni napadi sovražniku uspehov. Za majhen kos jarka se še vrši boj. — Princa Leopolda Bav. fronta: Severno Zborovega in med Svinjuhi in Šelvevim v Voliniji so se izjalovili ponovni mnogoštevilni, z velikimi masami izvršeni sovražni napadi. Namestnik načelnika generalnega štaba: d1. Hofer, fml. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Princa Leopolda Bav. armadna skupina: S popolnim ruskim neuspehom so se zaključila za Ruse njihova včeraj izvedena zapadno in jugozapadno Lučka ponovljena podjetja. Severno Zborovega so naše čete vzdržale zopet pridobljena tla proti ponovnim močnim ruskim napadom. Fron- ta nadvojvode Karla: Vzhodno in jugovzhodno Brzezanov le trajal boj dalje. Krajevne uspehe Rusov smo jim s prod-sunkom bistveno zopet iztrgali. Očiščevanje nekaterih jarkov se še vršL V Karpatih se je nadaljeval boj južno Zjelone. Ruski napadi jugozapadno Žabja v magur-skem odseku in severno Dornevatre so se izjalovili. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Romunska boiišfe. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. septembra 1916. Romunsko bojišče. — Praske med prednjimi četami, artiljerijski boj. Položaj se ni izpremenll. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. septembra 1916. Balkansko bojišče. — Z uspešnimi boji so nemško-bolgarske čete prodrle med Donavo in Ornim morjem. Pri Kocmaru (?everozapadno Dobrića) je bolgarska konjica v neredu vrgla romunsko pehoto ter je ujela 10 častnikov in nad 700 mož. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. NAPAD NEMŠKIH POVODNIH LETAL. BEROLIN, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: Nemška povodna letala so izdatno obmetala z bombami pristaniške naprave, skladišča žita in olja v Konstanci, rusko križarko »Kagul« in štiri torpedne rušilce. Opazil se je dober uspeh. Vsa letala so se povrnila vkljub srditemu obstreljevanju. Glasovi bolgarskega Časopisja. SOFIJA, 1. (Kor.) (Zakasnelo.) »Kamba-na<; piše k vojni napovedi Romunski: Naj-korumr-iranejša vseh evropskih držav, Romunska, kjer žive ljuske mase v najgloblji nevednosti, med tem ko se plutokracija udaja bujnemu uživanju. nI mogla drugače, nego da se je pridružila sovražnikom četverozveze. Na lažniv in goljufiv način je Bratianu svojim dosedanjim zaveznikom do zadnjega trenutka hlinil prijateljstvo. 7'ake brezčastnosti ni bilo najti niti pri srbskih ministrih. Bratianu je bi! na skrivnen domenjen z Rusijo, medtem ko "e bila Romunska v zvezi z osrednjima vlastima. Kaka tipična zavratnost, kaka v zgodovini še ne poznana brezsramnost! To gnezdo zavratnosti se mora uničiti za vedno. Romunski kmetje morajo biti o-svobojeni izpod jarma svojih tlačiteljev, Dobrudža pa izpod romunskega.tiranstva. S tem geslom morajo naše hrabre čete korakati od zmage do zmage. SOFIJA, 2. (Kor.) Večina listov izraža svoje zadovoljstvo nad povračilno vojno proti Romunski. Oiicijozna »Narodni Prava« pišejo: Največji hudodelec je Romunska. Njena vojska, ki se zna bojc-vati samo proti ženskam in otrokom, hoče danes uničiti sadove bolgarskih zmag. Naša vojska bo obračunala z romunskimi roparji, ter osvobodila zasužnjeno Dobrudio. Srečni smo, da se moremo enkrat za vselej izne-biti roparskih sosedov, ki so vedno liki cestni roparji prežali na rop. Bolgarski vojak bo zagotovil svobodo in napredek na Balkanu. Za roparje in verolomce nI mesta na Balkanu. »Dnevnik« se izraža sledeče: Za Bolgarsko ni popularnejše vojne, nego je vojna proti romunski mafiji, temu izrodku mednarodne morale in roparjev dežel. Romunska, ki je ponovno stegnila svojo roko po bolgarski zemlji, mora biti uničena, da nastane pravi mir na Balkanu. Civilizacija ne trpi eksistence držav, ki žive samo od ropa. Glasilo vojnega ministrstva, »Vojenni Izvjestja«. pravi: Hoteli sir.o pozabiti leta 1913. prizadejano nam sramoto, toda Romunska je storila vse, da nas je spominjala nanjo ter je izzvala naše maščevanje. Naša maščevalna pest se pripravlja že na udarec, da z nakopičeno maščevalnostjo potolče novega nasprotnika. »Echo de Bulgarie« pravi: PODLISTEK. JOS. VANDOT; Begunci. 6. Vera. In stala je tam boginja, hči pogube in sovraštva, govoreča iz najnižjega brezna peklenskega, smrdečega preko vesoljnega sveta. Stala je tam in je sopla. In v njenem dihu je zastalo vse življenje; odprle so se žile, in kri je bruhnila iz njih iti se je razlila v potokih po mrtvem Krasu. Oglasilo se je ječanje, in molitve so se dvignile, pa niso znale več pota do tistega neba. ki se je smehljalo še včeraj nad paradižem. A boginja je stala tam sredi teme. Njene oči so se bliskale kakor dva bliska, in njen zloglasni krohot je bučal preko Krasa kakor grom, prihajajoč z razljučenega morja... Ali si jo videla tisti dan. Vera? Govorila si vedno, da ni smrti na svetu. Toda tisti dan si »o videla, in duša se ti ie stresla. ^le so pravljice bogvekam in so se poskrile v svojem strahu. Življenje je zatonilo za brezkimčnost in ni niti jeknilo, ko je vstala smrt iz obzorja in se je ozrla s svojimi pla-menečimi očmi čez Kras... O. Vera, kam so šle tvoje pravljice? Kje so poginile v svoji žalosti in so jokale ob svoji zadnji uri? Našel sem jo čez dolgo časa tu v mrzli tujini. Njene oči so postale nemirne, in v njih j?- ležalo nekaj plašnega. Gledala je v tuji svet, a se ni čudila. Šla je preko polja: a noge so ji postale hitro trudne. Krog nje so se igralf solnčni žarki; a Vera jih ni videla, niti čutila. Mrzlo je vel veter mimo nje, in v njegovem šepetu se niso smehljale pravljice in niso kramljale kakor na daljnem, umorjenem Krasu. In videla je samo smrt, ki je hodila za njo z umerjenimi koraki m se je smehljala neprestano. Pa je legla v postelj, ker jo noge niso hotele več nositi. Tedaj pa ni videla več smrti. Prišla je radost bogveodkod, in Vera se je smehljala in je bila spet kakor pravljica z dehtečega Krasa. Sedel sem ob njeni postelji, in kramljala sva spet kakor takrat na solnčni višini in sva videla Časi neslavnih voaškfh izprehodov do pred vrata Sofije so minuli. Vsa Boglarska se danes trese ogorčenja nad novim perfidnim sovražnikom in njena železna prsa so polna nepremagljive energije. Spopad bo strašen, to čutimo. Zgodovina bo pokazala, ali zamoie narod tlačanov, ki ga zatira brezsramna oligarhija, poraziti demokratičen narod, ki je. ponosen in svoboden, fanatično udan svoji grudi. Bolgarske naj-vzvišenejša ura je odbila. Njena usoda se odloči na bojišču, obenem z usodo Evrope. Bolgarska bo storila svojo dolžnost, priprosto, ali junaško, zaupajoč v pravičnost svoje stvari. Romunske more ni več. Naša krila zadobivajo zopet svoj prejšnji polet. Zmaga bo ovenčala naše napore. Dobrudža bo svobodna. Rusija — Romunska. PETROGRAD, 3. (Kor. — Reuter.) Tukajšnji borzni list piše: Ruski narod je lahko zadovoljen s pogoji, pod katerimi se udeležuje Romunska vojne. Pri pogajanjih ste pripoznaii obe vladr, da tečejo interesi obeh dežel paralelno ter ne ko-lidirajo v nobeni točki. Rusija odobrava, da mora biti odškodovana Romunska na avstro-ogrskih pokrajinah z romunskim zasedenjem. Italijanski glas k položaju ob Donavi. MILAN, 4. (Kot.) »Comere della Sera« piše: Vdor ncmško-bolgarskih čet v Dobrudžo tvori istočasno diverzijo v hrbtu Romunov in poskus, ovirati prodiranje ruskih kolon. Nemci in Bolgari so zasedli Dobrič, kakih 40 kilometrov oddaljen od Črnega morja, mesto, ki je spojeno z Varno s železnico čez mejo ter tvori precej važno vozlišče. Toda mali uspeh ne kaže biti nevaren, ker ga lahko paralizirajo Rusi in Romuni v tem kraju. Albansko - makedonsko bojišče. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. septembra 1916. Jugovzhodno bojišče. — Vzhodno Vlore (Valone ie bil italijanski sunek popolnoma odbit. Sovražnik se je moral u me k ni ti na levi breg Vojuše. Vse naše postojanke so zopet v naših rokah. Namestnik načelnika generalnega štaba*, pl. Hofer, fml. BEROLIN, 4. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 4. septembra 1916. Balkansko bojišče. — Na mace-donski fronti je položaj nespremenjen. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. ..... j Vesti iz Grške. Dogodki v Atenah. — Nota enientnih držav. ATENE, 3. (Kor. — Reuter.) Več Nemcev je bilo tu aretiranih; mnogi se tu skrivajo. — Nota. ki vsebuje zadnje zahteve entente, je bila v soboto popoldne izročena Zaimisu; o njeni vsebini ni nič znanega. Tu vlada velika nervoznost. LONDON, 3. (Kor. — Reurer.) Sinoči grški vladi izročena angleško - francoska nota zahteva kontrolo nad grško pošto in brzojavom, vštevši brezžični brzojav, iz-gon sovražnih agentov, ki so krivi vohunstva in podkupovanja, kakor tudi potrebne odredbe proti grškim podanikom, ki so sokrivi vohunstva in podkupovanja. Zastopnik Reuterjevega urada ie v položaju, da izjavlja, da izpolnitev teh zahtev ne bo naletela na nikake težkoče. Grška sprejela pogoje, podane po četverosporaziimu. ATENE, 3. (Kor. — Reuter.) Grška je sprejela v politem obsegu ententne pogoje. Kontrola brzojavne in poštne uprave se je že pričela včeraj. Ententne ladje pred Pirejem. ŽENEVA, 3. (Ker.) Semkaj dospeli pariški listi javljajo, da demonstracija cn-tentnih ladij nima namena, posegati v notranjo politiko Grčije in ni v nikaki zvezi pred sab > neizmerno morje, ki je prepevalo svoje silne pesmi. In širni Kras je oživel in se je otresel smrti, ki ga je hotela potlačiti s svojo težo. In paradiž je dehtel spet s svojim mamljivim čarom, in vsepovsod so kramljale žive pravljice v brezkončni dan. Bilo je spet življenje, ki je klilo iz večnosti in je gledalo večnosti v radostni, brezskrbni obraz. Smrti ni bilo nikjer; veselje se je smejalo v večnem srcu in ni poznalo bolesti in gorja. Stala je rožica ob skaii nti kraški višini; imela je rdečkaste lističe in je dehtela s sladkim vonjem solnčnim žarkom naproti. In morje je šumelo tam doli in je vriskalo pravljicam, k; so migale s tihega Krasa in so se smejale, o, samo smejale ... »Ali vidiš rožico tam ob skali?« je šepetala Vera, in oči so ji bile vse zamaknjene. »To je moje srce, ki ne bo umrlo nikoli. Zrasla je iz mojega groba sredi tujine, in ti si jo presadil na kraško višino... O, večno bo živelo moje srce na Krasu. Saj smrti ni na svetu .. In Vera je zaprla oči in je zaspala, da se zbudi nekoč sredi pomladnega jutra. Začudile se bodo njene oči, in vse njeno z revolto v Solunu, ker je bila že sklenjena pred njenim izbruhom. LONDON, 3. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten: Britsko-francosko brodovje, ki se je pojavilo pred Pirejem, je prišlo iz Soluna. Poveljuje mu francoski admiral. En del ladij se nahaja v salamiškem in phaleron-skem zalivu. ATENE, 3. (Kor. — Reuter.) Brodovje zaveznikov, ki je priplulo pred Pirej, sestoja iz križark, torpednih rušilcev, transportnih ladij in barkas. Razpolaga tudi z več povodnimi letali. Potrjuje se, da sta se dva polka 11. grške divizije v Solunu izrekla solidarnim z zavezniki. DUNAJ, 4. (Kor.) Govoreč o demonstraciji brodovja v Pireju, poudarja francosko časopisje, da se mora . u-stvariti končna varnost za operacijsko bazo v Solunu in da se nove ententne zahteve glase tako. »Temps« poroča, da je zavezniško brodovje. 1 septembra okoli poldneva priplulo pred Pirej, ali se je moglo, kakor poroča »Echo de Pariš«, šele pozno zvečer usidrati pri Salamini. Francoske ladje so zasidrane poleg grških. Vpoklici na Grškem. LONDON, 3. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Aten; Vsi častniki in moštvo brodovja, ki so bili na dopustu, so bili vpoklicani. Ne dovoljujejo se več nobeni dopusti. Položaj v Solunu. SOLUN, 3. (Kor. — Reuter.) Kakor poročajo vesti iz gotovega vira, je dezertiralo 60 grških vojakov 63. pešpolka, ki se nahaja v zapadni Macedoniji, ter se je priključilo Bolgarom. Zapadna boiiifa. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. septembra 1916. Zapadno bojišče. — Včeraj zjutraj začenjajoči angleško-francoski napadi v soinmskem okolišu so dovedii do bitke največje razsežnosti in srditosti. Severno Soicme se je vršila na približno 30 km široki fronti od Beaumonta do Sonime. Vkljub večkrat ponovljenega sovražnega naskoka na obeh straneh Ancre in posebno proti Thiepvalu in severnozapadno Pozieresa so naše vrle čete pod poveljni-štvom generala pl. Steina in barona Mar-schalla vzdržale svoje postojanke, s hitrim protisunkom mimogrede izgubljena tla pri pristavi Moquet (severozapadno Pozieresa) zopet osvojile in sovražniku zadale najtežje izgu&e. Dalje vzhodno je naša močna artiljerija zadržala sovražnika v naskočnih postojankah. Šele ponoči se mu je posrečilo, da je izbruhnil pri tou-- roškem gozdu. Odbili smo ga. — Po pripravljalnem ognju, ki presega ves dosedanji zastavek municije, se je unel boj med Glnchyjem in Sommo in je divjal tu vse do poznih nočnih ur. V junaški obrambi so hrabre čete generala pl. Kirchbacha in pl. Fassbenderia vzdržavale proti sovražniku, ki je vdrl v popolnoma razstrelje-ne prve postojanke vsako ped tal in so v svoji drugi obrambni črti zaustavile sunek. Guillemont in Le Forest sta v sovražnih rokah. Južno Somine se je iz-vzemši odsek jugozapadno Barleuxa, posrečilo naši artiljeriji, preprečiti izvedbo francoskih napadov. Pri Barleaux napadajoče sile smo krvavo odbili. Na desni Moze so se izjalovili francoski napadni poizkusi proti utrdbi Thiaumontu in jugovzhodno Fleuryja. Ob souvillskl soteski smo po skrbni pripravi v naše črte na-maknjen vogal očistili sovražnika. Enajst častnikov in 490 mož smo ujeli in zavrnili več sovražnih napadov. V noči na 3. sept. so armadni in mornariški zrakoplovi z opazovalnim dobrim uspehom napadli trdnjavo London. Eden naših zrakoplovov je v sovražnem ognju padel na tla. — V zračnem boju smo 2. in 3: septembra v scuiniskem okolišu sestrelili trinajst sovražnih letal, v Šampanji in ob Mozi pa po dve. Stotnik Bolcke, ki je svojega dvajsetega nasprotnika onesposobil za bitje bo vztrepetalo, ko pridejo pravljice in se razgrnejo s svojim radostnim šepetom krog nje -- Vzdramil sem se spet; kajti grobar je zaklical glasno izpod vrb-žalujk. Noč je ležala nad zemljo s svojimi zvezdami, svetečimi z visokega neba. Izginila je nizka, sveža gomila v črni temi, in zatohlega duha ni bilo nikjer več. Preko pokopališča je vela sveža, čista sapa, in v duši ni bilo več strahu in groze. Radost, ki je šepetala ves dan preko tujine, se je vzbudila spet z zvezdami in je za-šumela v noč. Izza grobov je prišel grobar s svetilko v roki in je posvetil v moj obraz. »Hej, prijatelj! Ali misliš ostati vso noč tukaj?« je dejal in se je smejal. »Pojdi, pojdi! Še prezgodaj ti bo, ko te zaprem v ozko celico... Noč je že, zakleniti moram vrata...« Dvignil sem se in sem šel z njim. Grobar je pričel spet polglasno prepevati svojo fantovsko pesem. Rahlo je stopal po travi in se je skrbno izogibal grobov. Na njegovem obrazu je ležala brezskrbna radost boi, in poročniki Leffers, Fahibusch in Ro-senerantz imajo odličen delež na zadnjih uspehih. Z obrambnim ognjem smo od 1. septembra sem v sommskem in moškem okolišu sestrelili štiri letala. 2. septembra so francoski letalski napadi v okolišu trdnjave Metza povzročili neznatno škodo. Po več bombah, ki so padle na mesto Schvveningen, je bilo ranjenih pet oseb In napravljene nekaj škode na poslopjih. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. ZRAČNI NAPAD NA ANGLEŠKO. BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad javlja : V noči na 3. septembra je več mornariških zrakoplovov izdatno obmetalo z bombami trdnjavo London, utrjene kraje' Yarmouth, Harwich in tovarniške naprave vojaškega pomena v jugovzhodnih grofo-vinah in ob Hurnbru. Dobri učinek napadov se je mogel povsod opaziti na močnih požarih iti eksplozijah. Vsi mornariški zrakoplovi so se vkljub močnemu obstreljevanju povrnili nepoškodovani. Istočasno so armadni zrakoplovi napadli južno Angleško. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. LONDON, 3. (Kor. — Reuter.) Sinoči je izvršila skupina trinajstih sovražnih zrakoplovov dosedaj najgroznejši napad na Angleško. Pozorišče napada so bile vzhodne grofije, cilj pa London in industrijska središča v Midlandsu. Nove odredbe glede razsvetljave so se izborno obnesle. Zrakoplovi so tavali v temi, le trije so dospeli do Londona. Eden se je pokazal ob 2T5 ponoči nad severnimi okraji. Takoj so ga napadli naši topovi in letala. Kmalu je bil ves v plamenu. Počil je in padel na tla, kjer leži popolnoma razbit pri Cuffley v bližini Enfielda. Dva zepelinovca je prepodil naš topovski ogenj. Nikakor niso bili v stanu, približati se središču mesta. Veliko število bomb je padlo brezuspešno na vzhodne in jugovzhodne grofije, število žrtev ni še popolnoma znano, kaže pa, da v razmerju s številom zrakoplovov in vrženih bomb ni veliko. LONDON, 3. (Kor. — Reuter.) Tiskovni urad javlja ob 6. zvečer: Natančne preiskave kažejo, da število mrtvecev in poškodovanje lastnine, poškodovane po zračnem napadu v zadnji noči, ni v nika-kem razmerju s številom zrakoplovov. Poroča se, da sta en mož in ena žena ubita ter enajst odrastlih oseb in trije otroci ranjeni. V policijskem okraju glavnega mesta ni nobenega mrtvega. Iz zadnjih poročil je razvidno, da je bilo v glavnem mestu lahko poškodovanih nekaj poslopij, dve glavni cevi vodne napeljave sta počeni in trije konji so ubiti. Druga škoda je neznatna. Nekaj hiš na deželi je poškodovanih, ravno tako tudi ena cerkev. V več plinarnah je izbruhnil požar. Vojaške škode sploh ni nobene. Turška bojišča* CARIGRAD, 2. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Kavkaška fronta. — Na desnem krilu je sovražnik po svojih protinapadih, ki so ga stali težke izgube, sedaj zaposlen s tem, da utrjuje svoje postojanke. En del naših bojnih sil, ki je napadel sovražne postojanke 20 km severovzhodno Ognota, je prisilil sovražnika, da se je umaknil proti severovzhodu. V središču in na levem krilu od časa do časa krajevni strelni boji. V obrežnem odseku je ena naših poizvedovalnih kolon pri nekem napadu usmrtila enega sovražnega častnika in štiri vojake ter je zaplenila puške, bajonete in bombe. Dne 1. septembra je ono naših zračnih brodovij napadlo Port Said, je z uspehom vrglo bombe na sovražne naprave, ter se je nepoškodovano povrnilo v svoje izho-dišče. — 1 ostalih front ni dospelo nobeno poročilo o kaki posebni izpremembl. Angleži zasegajo dansko pošto. KODANJ, 3. (Kor.) Dansko generalno poštno ravnateljstvo naznanja, da so An- in niti najmanjše bojazni ni bilo na njem. Smejalo se mu je življenje med grobovi, in smrti ni videl še nikoli nikjer. — Pri izhodu mi je stisnil roko, pa je dejal sočutno: »Mlada je bila in lepa... A kaj hočeš? Butaj z glavo ob zid, če ti kaj pomaga!« Postal sem, pa sem ga vprašal: »Kdaj vzcvete prva roža iz njenega groba? Izkušen mož ste, pa gotovo veste ...« »Hm, takole bo v drugem mesecu spomladi,« je odvrnil in je prižgal svojo dolgo pipo. »Zarase se grob hitro, in kar naenkrat vzbrste rože. Človek bi se kar čudil, in rože imajo poseben vonj; nič mrtvaškega ni v njih .. In šel sem skozi noč preko brezkončne ravnine. Bil sem sam, in z mano je hodil samo nočni molk. Živa stvar se ni ganila širomokrog. A v tem molku ni bilo žalosti in gorja. Duša ie bila mirna in je čakala, kaj se rodi v skrivnostnem naročju te silne noči, ki je dihala komaj slišno In je bila vsa zaverovana v bedečo večnost ... (Konec.) Stran H. .EDINOST" štev. 247. V Trstu, dne 5. septembra 1916. gleži z danskih parnikov, ki vozijo na tu-zeaiski vožnji med Islandsko in K-odanjem^ pri preiskavi parnikov v Leithu zasegli celokupno pošto z zavoji kakor tudi pisemsko pQŠto. To postopanje Angležev nasprotuje prej podani obljubi, da se ne bodo dotikali danske tuzemske pošte. Dozdevni nemiri v Nemčiji. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad javlja: Pariška izdaja »Ne\v York Heralda« in drugi pariški listi so v zadnjih tednih zopet razširjevah številne izmišljene vesti o uporih v nemških mestih. Tako je bilo naprimer v Berolinu usmrćenih 13. avgusta 7 žensk, v Miilhausenu je zgubilo 20 oseb življenje, v Stuttgartu je moral sam kralj poseči v kravale, ker se je izkazala policija prešibka. Vse te vesti so se uradno kontrolirale. Dognalo se je, da gre tu v vsakem posameznem slučaju za popolnoma neutemeljeno izmišljotino. Nočemo kakor že večkrat iznova pribiti, da v Nemčiji radi živilskih vprašanj še noben človek ni zgubil življenja. Poljska. VARŠAVA, 3. \Voitfov urad javlja: Klub pristašev poljske države je sklical danes ob 12. opoldne shod, da zavzame svoje stališče k vplivu rumunske vojne napovedi na poljsko vprašanje. Shoda se je udeležilo preko 5000 ljudij. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Rusija je najbrez-obzirnejši nasprotnik poJjskc države in vzpostavitve iste. Zmaga Rusije pomenja konec narodnega obstoja Poljske. Radi tega je ruski poraz predpogoj za vzpostavitev poljske države. Iz resolucije je razvidna želja Poljakov po skorajšnji proklamaciji poliske države, da se morejo dej-stveno udeležiti boja proti Rusiji. Nadalje se je sklenilo odposlati potoni zastopnika zunanjega ministrstva v Varšavi, barona Andriana, grofu Tiszi brzojavko, v kateri se izraža simpatije Ogrski, ogroženi po romunski vojni napovedi, in naglasa, da je treba skupne obrambe proti nevarnosti, ki preti zaveznikom s strani Rusije. Madžarski sleparski voini dobavitelji j obsojeni. P02UN, 4. (Ogr. kor.) Po večtedenski razpravi je tukajšnji sodni dvor danes izrekel svojo razsodbo v obtožbi poslanca Emerika Ivanke in tovarišev zaradi zlorabe pri dobavi klavne živine. Poslanec Ivanka je bil obsojen na tri leta ječe in 5000 kron globe, Alojzij Rudnay na eno leto zapora in 1800 kron globe, štirinajst drugih obtožencev na razne ječne in zaporne kazni in globo. Amerikanske železničarske stavke ne tn. WASHINGTON, 2. (Kor. — ; Reuter.) Zastopniki železničarjev so, ker je kongres sprejel osemurni delovnik, preklicali povelje za -stavko. MlM pOlitlČH! M Po 32. volni napovedi! »Arbeiter Zei-tung« piše: Kaj vse je nastalo iz vojne naj>ovedi dne 28. julija 1914.! Tedaj se je mislilo, da začenjamo vojno z malo Srbijo in so se nadejali, da se vojna omeji ua ta obseg, na to dejstvo. In na pogajanjih, ki so sledile ultimatumu od 23. julija, je Avstro-Ogrska celo izjavila, da po vojni nič ne odvzame od ozemlja Srbije. Iz omejene vojne ene velesil proti eni balkanskih držav je nastal sedaj svetoven požar, v katerem gre za biti ali ne biti celih narodov in držav! Na eni strani štirje zavezniki: Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarska, na drugi deset držav — med njimi tako silni imperiji, kakor sle Rusija in Anglija, potem dve nadaljnji velesili Francija in Italija, dalje srednje in male države: Belgija, Srbija, Črnagora, Romunska in Portugalska. in k vsem še Japonska — iz lokalizirane vojne dveii sosedov je nastala strašna borba, ki se je udeležuje 14 držav! Kdo bi bil mislil in bi se ne bil zgrozil pred mislijo, da vojna, ki je začela dne 28. julija 1914., v septembru 1916. še ne bo pri kraju?! Petindvajset mesecev, in konca še ni tu, marveč je istega dne, ko je izbruhnila pred četrtjo stotine mesecev, nastopil še en vojevalec in vojna zadobiva nove strašne perspektive, se povzpenia do sile, ki jemlje sapo,, zadobiva vedno jasneje smisel in voljo prave uničevalne vojne. Kaj vse ni nastalo iz vojne napovedi 28. julija 1914.?! Kdo bi bil onega dne, ko je uradni list raznesel vojno napoved — prvo med njimi, ki jih že ni več šteti — slutil vso veličino nesreče, ki se je tedaj začela in ki še davno ne bo pri kraju?! Seda i so napovedane tiste štiri vojne, ki jih je povzročil poseg Romunske: v uedelio Romunske Avstro-Ogrski, v ponedeljek nemške države Romunski in danes — izdanje Arbeiterice je namreč od zadnje sobote — Turčije in Bolgarske Romunski. Izolirane vojne ni več; je le še gigantska in peklenska borba dveh taborov vojska, v katera se deli Evropa. Vojna ie zadobila tak obseg, da so vsa nasprotstva, ki vihrajo po Evropi, ki so desetletja dremala pod odejo, a ki bi se biia morda brez te svetovne vojne poravnala - takorekoč zalučana v vojno vseh proti vsem in se ta vojna neti z vsem tistim sovraštvom, ki se je nabralo po vseh kotih Evrope. Tako je iz vojne napovedi 28. julija 1914. nastalo sedai dvaintrideset vojen. In nofcena pogodba! nobeni dinastlčni odnošaji, ne čutstva, ki jih je dolgo ohranila zgodovina, — nič se ni moglo vzdržati pred viharjem blaznosti, ki vse, kar je v Evropi žarelo strasti, sovraštva in maščevalnosti, oživlja in je zapoved ubijanja določil kot izključno raz:: erje ux i narodi. Z eno vojno napo- vedjo je začelo, a sedai izprennnja Ev-ron^ v eno samo razvalino. Položaj v Grški je akuten. Vest, da se je kralj odpovedal na korist svojemu sinu se sicer ni potrdila, ali druge vesti ne dopuščajo nikakega dvoma, da je položaj skrajno napet in da je prišla ura, ko mora pasti odločitev, na katero stran krene Grška. Agitacije so te dni silne po deželi in vrenje je veliko. Berlinski »Lokalanzei-ger« je doznal: Med manifestanti so se nahajali mnogi častniki. Obhod v Atenah se je ustavil pred hišo Venizelosovo. Držali so se govori, v katerih so od teea poslednjega zahtevali pomoči, da se vlada prisili, da bi z oboroženo silo pregnala Bolgare. Na velikem zborovamu v Miti-leni je bil sprejet sklep, da se kralju pošlje poziv, naj se po-stavi na čelo vojske, ki naj gre proti dednemu sovražniku. — Bazelski časopisi javljajo, da je kralj zaprosil Venizelosa, naj pride k niemu. Ve-nizalos se je nahajal v Solunu kot gost Sarraila, kjer je ravno v družbi šefa generalnega štaba Moskopulosa ogledoval ententine čete. Te dni je prišel Venizelos h kralju, ki mu je obljubil, da sprejme te dni tudi liberalno odposlanstvo. Iz Aten javljajo, da se v političnih in trgovskih krogih iznova utrja uverjenje, da pride Venizelos v kratkem zopet na krmilo. Sklicanje državnega zbora. »Gerinania« je doznala, da ne obstoji namera, da bi se državni zbor skoro sklical v zasedanje^ kakor se je želelo od več strani. Razgovori vlade z vodilnimi politiki da so namreč dovedli do sklepa, da se državni zbor ne skliče do 26. septembra, do katerega dne je bil odgadjen. Državni kancelar name ruje po svojem povratku iz velikega glavnega stana pogovoriti se z voditelji strank o položaju, kakor je to poprej že opetovano storil. Govorimo namreč o — Nemčiji I Državnozfcorski mandat Je odložil znani poljski poslanec Baszynski. Ta svoj korak je motiviral s tem, da noče nositi ni-kake odgovornosti za politiko poljskega kluba. Daszynski je pred nekoliko meseci izstopil iz socijalno demokratične stranke ter se pridružil poljskemu klubu. — Tako javlja socijalnodcmokratični »Naprzod . Vojne napovedi v sedanji vo]ni. število vojnih napovedi se je sedaj pomnožilo z vojno napovedjo Italije Nemčiji in Romunske Avstro-Ogrski. Smo žc sicer o par prilikah našteli, kako so te vojne napovedi sledile druga drugi, vendar je umestno, da ob vsaki taki komplikaciji položaja osve-žamo spomin na razvoj dogodkov. Dne 28. julija 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji; 1. avgusta 1914 Nemčija Rusiji; 3. avgusta 1914 Nemčija Belgiji; dne 4. avgusta 1914 Anglija Nemčiji; dne 5. avgusta 1914 Avstro-Ogrska Rusiji; dne 6. avgusta 1914 Srbija Nemčiji; dne 11. avgusta 1914 Črnogora Nemčiji; dne 11. avgusta 1914 Francija Avstro-Ogrski; dne 13. avgusta 1914 Anglija Avstro-Ogrski; dne 23. avgusta 1914 Japonska Nemčiji; dne 28. avgusta 1914 Avstro-Ogrska Belgiji; dne 2. novembra 1914 Rusija Turčiji; dne 5. novembra 1914 Francija Turčiji; dne 5. novembra 1914 Anglija Turčiji; dne 7. novembra 1914 Belgija Turčiji; dne 7. novembra 1914 Srbija Turčiji; dne 23. maja 1915 Italija Avstro-Ogrski; dne 21. avgusta 1915-Italija Turčiji; dne 14. oktobra 1915 Bolgarska Srbiji ; dne 15. oktobra 1P15 Anglija Bolgarski; dne 16. oktebra 1915 Francija Bolgarski; dne 19. oktobra 1915 Italija Bolgarski : dne 9. marca 1916 Nemčija Portugalski, in sedaj 27. avgusta 1916 Italija Nemčiji in istega dne Ros&unska Avstro-Ogrski: 28. avgusta 1916 Nemčija Romunski, 30. avgusta Turčija Romunski in 1. sept. Bolgarska Romunski. Doslej niso še napovedale voj>ie: Črnogora in Japonska Turčiji in Bolgarski; Belgija Bolgarski; Avstro-Ogrska, BoJgarska in Turčija Portugalski. Med Crnogoro in Bolgarsko, Čr-nogoro in Turčijo, Belgijo in Bolgarsko, Avstro-Ogrska in Portugalsko so diplo-matični odnošaji pretrgani. Japonska ni imela pred izbruhom vojne diplomatskega zastopstva ne v Turčiji, ne v Bolgarski. Istotako ni bila Bolgarska zastopana v Portugalski. Je-li zaključena vrsta vojnih napovedi, teh komplikacij tragedije^ ki je itak že zadobila neznanske dimenzije, ki jej dajajo značaj svetovnega konflikta?! Težko — dvomi na tem so le preopravi-čeni v vsem razvoju stvari. fiprcvizscilske M Sadje in zelenjava. Za čas od 4. do 10. t. m. veljavni cenik za prodajo na drobno se izpreminja, kakor sledi: Zelje 40 mesto 44 vin. in krompir 40 mesto 36 vin. VmltM mil Trst — aaibolj izpostavljena «aša točka. V razpravi pod naslovom »Krvave pogreške ...« pišejo »Primorske novine: da je Trst vsaj za Hrvate najbolj izpostavljena točka. Trst ima slovensko, nima pa hrvatskega zaledja. Razvoj Slovencev ni nič ali le malo pripomogel, k vzbujanju hrvatske mase, ki se je priselila v Trst. Ta je -pozabljena — nameščena večinoma v starem mestu, za tržaškim municipijem, kjer je srce italijanstva. To so po največjem delu pomorci priprosti ljudje, ki jih po cele mesece ni ucoia, a njihovi otroci zapadajo mej tem poiialijančevanju. Z njimi se polnijo italijanske šole. Ta proces se vrši že mnogo let — počasi, sigurno, neopaženo. Pretapljanjc hrvatskih širokih slojev se pospešuje zistematično, po neki določeni metodi. Ker nasprotniki vedo, da asimilacija more trajati le dotlej, dokler narodna zavest spi, se boje, da bi se te sile probudile in da jim s tem izmakne edini vir, ki je vzdrževal njihovo moč. Zadostuje jim k izkustvo s Slovenci, ki se uspešno odtegujejo raznarodovanju. Radi tega so jih Hrvatje zadeli v živo, ki so se začeli baviti z mislijo na ustanovitev hrvatske sole. — Hrvatje vedo namreč, da se bujnost slovenskega narodnega gibanja opira v glav-Jiem na šole... Za hrvatsko maso v Trstu se ni skoro nikdo brigal. In treba priznati, da je težko najti način, ki bi jo spravil v gibanje. Za narodno delo, za vzbujanje narodne zavesti med tržaškimi Hrvati treba, da organizacija nastane v Dalmaciji, ki naj prenese svoje delovanje v Trst, in to tembolj, ker gre tu za element, ki ga ni zajel iz narodnega preporoda Klai-ćevega stila. Poleg nižjih slojev, ki so bogata hrana poitalijančevanja, živi v Trstu tudi veliko kapitanov, nekaj hrvatskih trgovcev, ki pa se ne morejo pohvaliti, da bi znali svojo deco bolje čuvati pred po-italijančevanjem, nego nižji sloji. Dočim te poslednje opravičuje dejstvo, da so nepoučeni, narodno še vedno nezavedni, ne velja to za inteligentne kroge — ali vsaj ne bi smeli bit^taki. In ker so taki, podvo-ja to njih greh, a najžalostneje je; da na raznarodenega >sina pada tudi očetovo imetje. Tako izgubljamo na krvi in na kapitalu, ki — podpira potem raznarodoval-no propagando. Kaka bi bila danes naša narodna posest v Trstu, da ni bilo te^a raznarodovanja!! Koliko je samo palač na najboljih poziciji.h Trsta po krivdi razna-rodenih sinov, prešlo iz naših rok v italijansko posest!! In ta bolezen enako pustoši med katoliki in- pravoslavnimi. Res redki so, ki so se ohranili svoji narodnosti. Pa naj še kdo reče, da v Puli ni Hrvatov! V puljskeiu »Hrvatskem listu« čitamo da je županstvo v Puli iskalo osebo, sposobno za neko uradniško mesto. V ta namen je razpisalo natečaj, v katerem je zahtevalo od kompetentov poleg drugih kvalifikacij tudi popolno poznavanje ilirskega (to se pravi: hrvatskega) jezika. — Župan puljski je to zahtevo opravičeval s tem, da je naglašal absolutno potrebo za javne uradnike v Puli, da poznajo hrvatski jezik, ako naj direktno občujejo z ob-čirtarji v njihovem jeziku!! Puljski list dostavlja: »Da se pa ne bo kdo motil, moramo omeniti, da se je to zgodilo leta 1875, ko je županoval veliki Italijan dr. Barsan! — Če je bila taka absolutna potreba pred 40 leti, ko je velik del našega življa še dremal v narodni nezavesti in ni zahteval svojih pravic, kako je potem Še le danes, ko se je naš narod na Puljščini narodno osvestil! In to velja blizu za vse italijanske občine ob morju od Trsta do Pule. Šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vpisovanje za šolsko leto 1916/17 se vrši začetkom šolskega leta 1916/17 dne 13., 14. in 15. septembra t. 1. od 9.—11. dopoldne pri Sv. Jakobu in na dekliški šoli na Acqueaottu* na deških vzporednicah na Acguedottu pa 13., 14. in 15. septembra t. 1. od 2—4 popoldne. V soboto 16. sept. t. 1. je šolska služba božja, v ponedeljek 18. sept. t. 1. ob 8 uri zjutraj se začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev in učenk je treba pripeljati otroka in prinesti s seboj te-le papirje: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, 2. izpričevalo o cepljenju kožic, 3. izpričevalo o zdravju oči, ki pa mora biti iz tekočega leta, starejše ne velja, 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino t. j. sedež pristojnega županstva. Dosedanji učenci in u-čejike teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. V VI., VII. in Vili. razredu je pouk urejen po načrtu za meščanske šole. Gojenci in gojeake goriških učiteljišč, ki so v Šolskem letu 1915/16. dovršili z ugodnim uspehom tretji letnik, a niso mogli doslej iz katerihkoli vzrokov položiti zrelostnega izpita, se opozarjajo, da je c. kr. dež. š. svet goriško-gradiščanski (sedaj v Opatiji) ugodil prošnji neki njih koleginj, naj bi bila naknadno — meseca septembra 1. — pripuščena k zrelostnemu izpitu pred goriško izpraševalno komisijo v Ljubljani, češ, da se iz nekih razlogov m mogla udeležiti dotičnih izpitov meseca julija t. 1. v Ljubljani. Hhkrati se opozarjajo, naj si izkušajo tudi oni izprositi istim zakonitim potem isto dovolitev. Razpis dot. V smislu ustanovnega pisma Josipa in Antonije Olivio »za cedno-stne nagrade« se podelite dve doti po 500 kron, ubožnim, delavnim in poštenim dekletom, katoliške vere, hčeram družine manj imovitega stanu, da se jim omogoči zakonsko združenje s poštenimi rokodelci. Denar se izplača po sklenitvi poroke in pravica do prejema dote bo neveljavna, ako bi se združenje ne izvršilo do 14. oktobra 1917. Prošnje je vložiti pri vlo-žnem uradu mastnega magistrata do 20. septembra t. 1., opremljene za vsakega po-ročenca s 1. krstnim listom; 2. spričevalom dobrega obnašanja; 3. domovinskim listom. Peta loterija vojnopomoznega križa. Dosedanje loterije vojnopomožne pisarne so imele sijaien uspeh. Sedaj se prireja peta loterija, ki obsega 20.000 srečk po 50 stoiink s 1008 dobitkov v vrednosti 4000 K. 2rebanje bo 15 oktobra 1916. Srečke se dobivajo pri tehnični obratni centrali, Dunaj 1., Hoher Markt 5, potem v razprodaja! išču, Tratnerhot, vogal Goldschmied-gasse in pri vseh oficijelnih razprodaja-liščih na Dunaju in izven Dunaja. Preprodajalci in tobakarne, ki se pečajo z raz-prodajanjem srečk, dobe popust. Prisrčne pozdrave pošiljata Adolf Me-vla z Vrdele in Fran Markič s Trstenika — oba pri 97. pešpolku, 1/23 pohodna sto-tnija, vojna pošta 5t. 136. Mestna zastavljalnica. Jutri, 6. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi razni nedrasoceni predmeti serije: 138., zastavljeni meseca julija 1915. na rdeče listke. »Reja domačih zajcev«. Tak je naslov knjižici, ki jo ja sestavil stotnik, avditor dr. Štefan Voszka. V uvodu opisuje knjižica zavod za rejo domačih zajcev, ki ga je ustanovilo v Ljubljani c. in kr. arinad-no poveljstvo; potem pa plodnost zajcev, razna plemena, važnost zajčjega mesa v nadomestilo za drugo meso — kot »ljudske hrane« v pravem pomenu besede. Potem daja knjižica navodila kako treba prirejati hleve in kletke, kako in s Sem treba domače zajce krmiti, kako plemeniti in negovati, kako pariti. Dalje opisuje bolezni in škodljivce teh živali, kako se jih kolje in pripravlja, kako se porablja koža. Na koncu prinaša »Kažipot za zajčamo c. in kr. 5 armadnega poveljstva«. Knjižica je opremljena z mnogimi lepimi ilustracijami ter je izšla s posebnim odobrenjem c. in kr. armadnega poveljstva. Cisti dohodek je namenjen invalidom soške fronte. Založila jo je Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena 80 vinarjev. Ker je knjižici namen, da kolikor toliko ublaži težave aprovizacije z mesom, je vsega priporočila vredna. DAUPVI. Ker je prvikrat plačal davek v svojem materinem jeziku daruje Neimenovan K 2 C. M. D. podružnici v Rojanu. Vesela družba na domu novodom obiska njegovega nečaka Tonina kron 7. Srčna hvala! O— SE3S £3* o •CSf-^ VoiaSke potrebščine: tesi, no/.i. in izvršuje pismena naročila točno in naglo. To in ono. Smrt odličnega pomorskega kajmana in hrvatskega rodoljuba. V Vigo nabpan-skcin je umrl nagle smrti Fran Soič, pomorski kapitan društva »Adrija« in c. in kr. kadet v rezervi. Dva momenta sta, ki delata smrt tega vrlega moža neizmerno tragično: smrt ga je zalotila v daljnji tujini in ni mu bilo usojeno, da bi bil še enkrat videl žarko ljubljeno domovino. in ločil se je iz življenja v cvetju 35 let svoje dobe. Pokojnik je bil z vso dušo udan svojemu'pomorskemu poklicu in visoko naobražen. Poznal je hrvatski, italijanski* nemški, angleški in španski jezik. Bil pa je tudi vnet rodoljub ter je z veliko pažnjo zasledoval hrvatsko politiko. Željno je pričakoval konca te vojne, da bi se mogel povrniti v naročje svojih milih in dragih. Ali ni dočakal, da bi se mu izpolnila ta želja: prerano je moral leči v grob, daleč od svoje hrvatske domovine. Nemci v cerkvi. »Preusische Kirchen-zeitung« piše: V neki berlinski cerkvi se je vršila dne 1. avgusta služba božja po sledečem redu: 1. Ljudstvo: Stopamo pred Boga pravičnega itd. 2. Duhovnik:,« _ _ Uvodna molitev. Čitanje poslanice. 3. □ m||5J<} §ff R1 Ljudstvo: Neka pesem E. M. Arndta. 4.; g _ Duhovnik: Čitanje sporočila cesarjevega a nemškemu narodm Proi>oved 5. Ljud- g (^g. j. yR 2.11. l5?St8 Rl. stvo: Oče nas. 6. Ljudstvo: JJie vvacr.t g am Rhein. 7. Na koncu: Trikraten in na- BBSESPaaiiićiggisgsgpggfcB3»gBKsgggar3 vdušen, v hramu božjem odmevajoč vzklik: živel cesar! Toliko je torej oduševljenje Nemcev, da se kaže celo tudi v cerkvi sami. i JftAbff trgovina. Trst. al Molin pic-• JlUUU, colo 19. .\a drobno in debelo. Bf17dl0f?nlf D * L'nieUii&kv1,\ ...§(5iine, po-nU/)ilbUlulbi krajii..-tke, vojne, ljubim-sl:e, glave, r»onjar*ke. cvetlične itd. ol Cene zmerne. Cene zmerne. Sclnžfio sobe kuhinje, pri boljši rodbini, uiče iičite^ica z mlajša sestro, okolica ljudski vrt. Coronoo. Ponadbe pod „Zračno* na laser, odd Edinosti. }£#)a| pisa! m i >troj „Jost* prodam za K 3",0. To-HUU varniškj. cena K 900. PARČFSA, ul. Gelsi 10 od >1—12 predp. in od 4—5 pop. H^lis«^^Z'.f-, ftlfn prodam brez izkaznice po OJIJUEiSE Ulje K 16 liter. PARČE NA, uL Gel-i št 10 od 11 — 12 predp. in od 4—5 pop. 489 KUPUjeni Pet^e>i-ev® \n bencinove Zalog.i. cevi. Alojz Zonussi, ul. Accjue 19. f»9<- UllHtllAlM volno, železo, lito železo, bomb i It lipMJ vIH in žaklje vsake vrste. A. Pezzetta, Trst. ulica Barriera recchia 27. -- Prihajam tudi na dom. 467 ZOBOZDRAVNIK | Dr.J.Čermak | se le preselil (n orcflnlrii se?iaj v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. &dliaDiezo&otftirez liolečias. Pfomiiiraols UMETNI ZOBJŠ. 5|»A (poštni zaboj) najboljšega kavinega na-I15 domestka po poštnem povzetju, franko na dom 20 K. — V. Paagerc. Dolina štev. 69 pri. Trstu. 487 ^ftklfD vrste kupuje prva slovenska trgo- ttUkVljIS vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestal bolnišnici.) 066 POIll ff za mo^e> flajbo^še vrs'.e, št. 39—45 se prodajo po najnižji ceni. Perejevič, ul. Tor S. Lorenzo 10, vr. 13 (S. Michele). 591 n GAMBRIHUS '2 .2 (0 tla debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeva podpet-aike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevJje, •lektiičnasvetiljke, baterije, pisemski papir ko- E'rni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, •bq& sa brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežic« za brkt, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, .ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Unopfe" in drugo prod&ia JAKOB LEVI. ulica 3. Nusolo fctev/fa; 63 vsake vscer ob 97, ika vari efeha Vstopnina K S Os *e & ki zon pisati na M sprejme Dr. Hotel Prelner, odvetnik u Trstu ulica del Fornl St« 15, I, nacžstr. -v« * M doM n sezono. Kostimi, plašili, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Hnrco Conferti, Trst,». Cnmpanils 21 u orožje ii m\i telo zo čevlje, pode in Ko« Povlaka, piftni m rek, Mm posfpefnffee in jeKleng počiste MBF rea atefee o pmd^Ia