Političen list 25a slovenski narod.
1*9 poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta V S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošijjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. £
Posamezne številke veljajo 7 kr.	T
Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja trietopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
Ötev. 147.
V Ljubljani, V petek 1. julija 1892.
Letnilt XX.
K položaju.
Nedavno so časniki razširili vest, da misli dvajset nemških konservativcev izstopiti iz Hohenvvartovega kluba, ako se jim ne dovoli svobodno glasovanje o valutnih predlogah. „Grazer Volksblatt" je dostavil: „Liberalni listi so sedaj precej dobro slišali zvoniti. Ce pa gre samo za valutne predloge ali tudi za drugo neodvisnost od vlade, tega danes še nočemo povedati". Ta dostavek graškega konservativnega dnevnika so razni večji listi takoj tolmačili tako, da so nemški konservativci poslanci s Štajerskega, Tirolskega, Gorenje- in Nižje-Avstrijskega nezadovoljni in se hočejo pri prvi priliki odtegniti vodstvu grofa Hohenwarta.
Da nekaj vre v Hohenwartovem klubu, pokazalo se je dne 28. junija. Kakor znano iz državno-zborskih poročil, je sekcijski načelnik baron Plappart v soboto v obrtnem odseku izjavil, da obrtni zakon ne bode dobil najvišjega potrjenja, če se sprejme Zallingerjev predlog. konservativni poslanci so ugovarjali, da vladni zas^pnik tega ni povedal v zbornici, in zahtevali v /onservativnem klubu, da je treba v zbornici zarati tega od vlade terjati pojasnila. Kakor poročajo listi, se je grof Hohenvvart upiral tej zahtevi, tota večina v klubu je sklenila, da se v zbornici stvir spravi v razgovor. Vsled tega je bila seja v torek ;ako burna, kakor je znano či-tateljem iz včerajšnjega poročila. Ta dogodek utegne imeti resne posledic«, kakor sodimo po pisavi dunajskega „Vaterlandi". Ta piše: „Iz našega poročila je razvidno, da i velikim krikom niso dosegli zaželenega namena, liar je tudi naravno. Ministerski predsednik grof Taafe, katerega se tiče ta stvar, je odsoten. Le grof Ttaffe bil bi mogel povedati, ali je baron Plappart govoril v njegovem imenu. Z ozirom na to moramo resno dvoaiti, ali je konser-
vativni klub postopal s potrebno mirnostjo in pre-mišljenostjo, ko je sklenil, spraviti stvar v zbornici v razgovor. Vspeh, oziroma nevspeh dokazuje nasprotno. Če bode stvar imela daljše posledice, moramo še počakati. Izjava Plappartova v odseku je gotovo iznenadila, vendar bi previdna taktika ne imela tacega nevspeha".
Ker ima „Vaterland" zveze s češkimi veleposestniki, sklepa „Grazer Volksblatt", da utegnejo nemški konservativci konečno le ločiti se od konservativnega kluba. „Ta mogoči korak moramo sicer obžalovati, ali potreben je", dostavlja glasilo štajerskih nemških konservativcev.
Vravnava valute.
Z Dunaja, 28. junija.
IX.
V današnji odsekovi seji za vravnavo valute dognal se je tudi II. zakon. S tem je torej važnejši del celega predmeta dovršen. Pričakovati je bilo večje razprave o X. članu zakona II, ki govori o razmeri, koliko ima naša in koliko ogerska državna polovica prevzeti stroškov pri vravnavi našega denarja. Vladni predlog je ohranil dosedanjo razmero 70 :30, kakor se je pri pogodbi, skleneni z Ogersko za dobo 10 let, dogovorila taka razdelitev skupnih bremen. Proti taki gotovo nikakor opravičeni razmeri so se stavili razni protinasveti in ugovori in poslanec Steinwender je izrazil, da on in njegovi pristaši ne bodo za to glasovali, dokler ne d& finančni minister zagotovil, da se uda ogerska vlad» v to, da se zniža cena soli, osobito živinske soli, da se zniža davek na petrolej in da se podržavi južna železnica. Vsem tem res perečim zahtevam bi naša avstrijska vlada bila voljna zadostiti, toda vedno ugovarja temu ogerska vlada, kajti nje ne
briga klic ubozega trpina, ki nosi grozno krivično breme zaradi previsoke cene soli in previsokega davka (carine) na petrolej, in ker je južna železnica ogerskim velikim eksporterjem žita in moke dovolila izredno nizke vozne cene potom refakcij, tako da iz daljne Ogerske vagon žita v Trst ne velja veliko več, kakor iz naše dežele. Ogerski vladi se tudi ne ne ljubi, vsaj ne mudi se jej, da se ta prevažna železnica podržavi.
Proti razmerju 70: 30 govoril je celo levičar Mayer in potem tudi glasoval, tako da je vladni predlog le z večino 3 glasov obveljal; ko bi tudi oni 3 Poljaki, ki so nasprotniki novi valuti, glasovali proti — ker so večinoma pri vseh paragrafih proti glasovali — bi bil celo X. člen propadel. Reči se pa tudi mora, da je najtežje glasovati za to razmerje, ker je krivično in nikakor v pravi razmeri, bodisi gledi moči, bodisi glede koristi, katero predstavlja in ima Ogerska. Finančni minister je sicer zagovarjal vladni predlog s tem, da je kazal na dobiček, katerega bo sploh dalo prekovanje sedanjega srebra in ki bo veliko milijonov znašal. Ta skupni dobiček se bo tudi delil po razmeri 70 : 30, to se pravi, od dobička bo dobila naša državna polovica 70 in ogerska le 30 odstotkov.
Vsekako pa bo I. 1896, ko se bo zopet imela pogodba z Ogersko dognati za nadaljnih 10 let treba vse poskusiti, da se ta razmera 70:30 pre-drugači, ker poznavalci dejanjskih razmer trdč, da bi 68 : 32 bilo primerno. Seveda brani finančni minister ta dogovor tudi s tem, da sedaj gre tudi za fundiranje skupnega nekaj nad 300 milijonov gld. znašajočega dolga, od katerega je ogerska vlada 1. 1867, ko se je pogodba sklenila, prevzela 3°/0> vzlic temu, da ni bilo dokazano, da bi se od tega državnega dolga, oziroma 317 milijonov goldinarjev bilo 30 odstotkov porabilo v prid, v investicije za
LISTEK
Popotni spomini.
Zapisal Fr. F.
(Dalje.)
Po krepilnem oddihu &va šla |o „Corsu", od tod sva zavila v stranske ulice nekoljlo navkreber ter dospela kmalu do stopnic, ki vodio na Trsat. Čeprav sva stopala počasi, bilo nai*i je vendar tako neznosno vroče, da sva komaj dftala. Po večkratnem odmoru sva vendar zagl&ala cerkev, sveto mesto, kjer je stala kedaj Marijin hišica. Zgodbe o tem čudežnem prenašanju sv^b hišice iz Palestine niso nikomur neznane.
Teme gričevo je toli obsežno, da stoji na njem precej prostorna cerkev, nekaj dugih poslopij in pa samostan s precej velikim vr|<m. Vse na okrog je zasajeno z drevjem akacijami* rto in robidovjem.
Ko sva obiskala cerkev, šla »a še v samostan, da obiščem nekdanjega sošolca Iv na, ki je bil pustil svet ter se umaknil za tiho samostansko zidovje. Bila je Bedaj prosta ura in Iv|ia sva dobila na vrtu, kjer 8e je sprehajal z uekimdrugim novincem mud zelenimi trtami, v senci stoletnih hrastov. Kako se je začudil, a zajedno raveselil, ko je v tujini zagledal mene, nekdanjega svojega tovariša. Vsi skupaj smo šli na nekako vjundo, od koder se je videlo čez Reko daleč tje po lorju. Le prehitro je minul čas, ko se je bilo trebi ločiti.
Še enkrat sem se ozrl na morje, katerega lahne valčke so zlatili žarki zahajajočega solnca, še enkrat sem si hotel vtisniti v spomin prekrasen prizor Kvarnerskega zaliva, predno smo se vrnili preko teras nazaj — do samostanskih vrat. Tu smo si segli v roke. V tem je zapel zvonec — Ivan pa je odbitel v svojo tiho celico.
Moleč sem zrl za njim — skoro da sem mu zavidal tolike sreče in nehote so mi prišle na misel pesnikove besede:
„O blažen, ki dajo mu dobra nebesa, Da mirno mu teče valovje srca, Da prsi vihar mu sovražni ne stresa, On ljubljenec pač je neba!"
Počasi sva se vrnila v mesto. Solnce je zamrlo za visoko Učko in lahen, hladilen vetrič je zavel od morja proti obrežju. Tedaj se je pa oživelo celo mesto, da je vse mrgolelo, kakor če dihneš v zaspano mravljišče. Po morju so se kresale luči. — gibčni čolnici so pluli ob luninem svitu po tihi gladini; po ulicah pa je šetala gospoda.
Toda kolikor bolj živo je bilo po mestu, toliko trudnejši sem bil jaz. Velika vročina, po kateri sva hodila celo popoludne po mestu, zdelala me je tako, da sem komaj oči odpiral. Prosil sem prijatelja, da sva krenila na njegovo stauovanje.
III. Opatija, Poljane, Črez.
Po zajtrku sva šla proti luki, da se odpeljeva v Opatijo. Ker je bilo pa še dosti časa, utopiva
mimogrede v cerkev sv. Vida, ki je največja na Reki. Zgrajena je v rotundi in bogato okrašena z marmorom. Sezidala jo je grofica Uršula Thonhausen. V trinajstem veku je bila ta cerkev jednosta-ven oratorij z velikim razpelom. Nekoč se je vračal pustoiov in igralec Peter Lončarič pozno v jutro domov, ko je uprav mnogo zaigral. Besen pograbi kamen in ga zažene v sveto razpelo ter je zadene na prsi. Ali glej čuda 1 Iz rane priteče kri. Vsled tega čudeža postavijo verniki cerkvico, katero je omenjena grofica povekšala in prizidala. Znak tega grozodejnega čina se še sedaj pozna.
Parnik je ravno zabrlizgal, ko sva prišla do luke. Vstopila sva torej precej z mnogimi drugimi potniki vred, med katerimi sva dobila svoje sopoto-valce. Hitro smo si pripovedovali, kaj in kako smo se zabavali prejšnji dan. Med drugim smo se smejali posebno anekdoti, ki nam jo je pripovedoval živahen mlad gospod, ki je bil vedno „židane volje".
„Včeraj popoludne," tako nekako je pravil, „smo hoteli iti na Trsat. Da smo se ognili stopnjic, šli smo proti Sušaku iu od tam po vozni poti. Na Sušaku smo morali poprej malo podkuriti in se oddahniti, da ne bi opešali sredi klanca. Res smo srečno zavohali krčmo, kjer so pa „divanili" le madjarski in pa nemški. Ali mi — Slovenci stBre korenine — smo jo robili le po domače. Nobene besedice nismo hoteli razumeti ni nemški ni mad-jarski. Pijačo smo dobili, toliko so nas že umeli. Toda mi smo hoteli tudi kaj prigrizniti. Zato sem
Ogersko. Kako bo glasovanje v celi zbornici gledi
kvote 70 : 30 izpadlo, je dvomljivo.
Poslanec Ebeuhoch stavil je nasvčt, da se sprejme v 24. členu zakona I. tudi določitev, da morata za sprejem onih novih zakonov, ki bodo določevali, kaj ima stopiti na mesto sedanjega papirnatega in srebrnega denarja in v koliki meri ima novi zlati denar stopiti v veljavo, glasovati vsaj dve tretjini poslancev, od katerih vseh mora najmanj polovica biti navzoča.
Utemeljuje svoj nasvet s tem, da je treba previdnosti, da ne bo kdaj zljubilo se kaki stranki, ki zastopa interese le velikih imovitih krogov in se malo ozira na nižje revnejše vrste državljanov, izkoristiti položaja in skleniti, da se prične plačevanje le v zlatem denarju, kar bi imelo silne posledice ne le za nižje ljudstvo, ampak tudi za državo.
Ugovarjali so rajni poslanci temu in tudi minister, trdeč, da taka večina, kakoršno hoče predlagatelj, se le v enem samem slučaju pozna in to je, ko se ima prenarediti, oziroma premeniti ustava.
Poslanec baron Morsey podpira nasvet Eben-hochov in pravi, da je to, če ljudstvo ne trpi škode na svojem imetju, toliko ali morda več vredno, kakor pa liberalna ustava. Za Ebenhochov predlog glasovalo je le 6 poslancev (Ebenhoch, baron Morsey, grof Silva-Tarouca, Jax, Povše in Borčič).
Iz nadaljne razprave je zanimiv predlog poslanca Plenerja, voditelja nemških liberalcev, ki je pred desetimi dnevi že naznanil, da bo pri členu 19. zakona II. stavil predlog, od katerega bode za njegovo stranko odvisno sploh glasovanje o valutnem vprašanju, člen 19. določa namreč o dogovorih in pogojih, pod katerimi morata obe vladi, naša in ogerska, staviti zbornicama predloge za preklic dosedanjih državnih bankovcev.
Tu predlaga Plener, da se mora že v sedanjih zakonih določno izreči, naj se bankovci po en goldinar najprej potegnejo iz prometa. Utemeljuje svoj predlog s tem, da so se ti bankovci 1. 1866, torej ob nesrečni vojski izdali. Trdi, da se veliko stotisoč goldinarjev ljudskega premoženja pogubi, ker so ti goldinarji tako pogostoma v porabi, da se jih silno mnogo pogubi, strga in umaže. Trdi, da se je od bankovcev, ki so se 1. 1866 izdali in pozneje preklicali, za cele 3 milijone goldinarjev moralo po-gubiti. Ko vlada prekliče denar, ima vsakateri pravico, da zamenja preklicani denar z novim. Vzlic ponovljenim pozivom pa je 3 milijone goldinarjev manj se sprejelo, kakor izdalo, kar kaže, da se je moralo 3 milijone goldinarjev zgubiti, oziroma da ne je velik del teh bankovcev izrabil, strgal itd. Ko bodo torej preklicani goldinarji, naj se namesto njih izda nov denar v kronah.
Finančni minister ni ugovarjal temu predlogu, ki pa je povsem drugačen, kakor oni, ki ga je pred desetimi dnevi naznanil in v katerem je zahteval, da se morajo ti bankovci potem Vsi fundirati z zlatom.
O
rekel točajki: „Prosim, prinesite nam nekoliko kruha." Ker me ni umela, vprašala je še nemški, česa bi rad. Jaz sem pa ponovil: „Kruha, kruha!" Na to je šla ven. Kmalu se vrne z malimi krožniki in pisanimi prtiči, razdeli jih med nas ter d& vsakemu še nož. Potem postavi sredi mize koš. Mi smo dobrovoljno gledali vse te priprave in France je zadovoljno prikimal, češ, kako ti to znajo Mad-jari! Saj vendar niso tako umazani, kakor bi človek mislil. Kako smo pa gledali debelo, ko prinese debelih čebulnih glav ter jih dene v košek. „No, sedaj pa imaš kruh — prav madjarski," rekel mi je France, na kar smo se vsi iz čelega srca smejali."
V tem se je pričel gibati parobrod in zapluli smo proti Opatiji. Razgled na obrežje je dokaj krasen. Polagoma se dviguje obrežje, obrasteno z vinsko trto in pogosto naseljeno z belimi vasmi in trgi. Največje je Volosko, ki broji do 2000 duš. Sezidano je prav amfiteatralično, da gledajo hiše druga čez drugo.
Med hišami pa se vrstd vinogradi in vrti, zelene lavorike in smokve. Po kratkem presledju se prikažejo potnika izza krasnih parkov in drevoredov prelepe vile — kos divne Opatije.
Komaj smo čakali, da smo pripluli do kraja, kjer se nas je večina izkrcala. Le kdor je imel poseben posel ali kak domačin peljal se je dalje v Iko-Lovran.	(I)»lje iMdi.)
Tudi poslanec dr. Steinwdnder izreče se za ta nov Plenerjev predlog. Ko se med tem vname kratka, pa jako rezka debata, ki je toliko značil-nejša, ker pl. Plener je voditelj nemške levice, Steinwender pa nemških naciionalcev, glasovalo se je potem tudi o dodatnem nasvetu Plenerjevem in se je člen 19. z dodatkom sprejel z veliko večino glasov.
S tem so torej dognani v odseku najpoglavit-nejši členi, in upati je, da se nadaljni trije zakoni v prihodnjih dveh sejah, v četrtek in petek, sprejm6, kar je toliko bolj želeti, ker je julij tu in se bode v državni zbornici v najboljšem slučaju mogla dognati ta razprava do sv. Jakoba, torej do dobe, ko se prične prava vročina, pasji dnevi! O konečnih odsekovih sejah sledi poročilo.	—e.
Z Dunaja, 30. junija.
Danes je bilo vse upanje, da valutni odsek do-žene obravnavo o poslednjih Členih zakonov o vrav-navi valute. Od začetka šlo je res prav gladko in v malo urah bila sta zakona III. IV. dovršena; a ko pride člen I. zakona V. na vrsto, v katerem se govori, da se dd vladi pooblastilo, najeti posojilo v znesku 183 milijonov gld., da nakupi zlata za iz-kovanje novega zlatega denarja, oglasi se k besedi voditelj nemških nacijonalcev, dr. Steinvvender, ki izjavlja, da oziraje se na poslednje administrativne odredbe vlade, ki podpira osobito slovenski živelj v planinskih in južnih deželah (!!), on in njegova stranka nočeta glasovati za dovoljenje tega posojila, ker vlada ne zasluži zaupanja njegove stranke. Med tem so nemški liberalci, katerim je pl. Plener načelnik, zapustili dvorano in odsek je bil nesklepčen, ker od desničarjev je nekaj članov bilo odsotnih. Posledica je bila, da je načelnik končal zborovanje in napovedal sejo na večer ob 7. uri. Ravnokar slišim, da levičarji ne pridejo, ker so pred pritiskom nemških naCijonalcev se zbali in hočejo, predno se vrnejo in odločijo, glasovati za ali proti celi postavi, zahtevati od ministerskega predsednika, ki se vrne jutri zopet na Dunaj, natančen in jasen odgovor, od katerega bo zavisno, ali bodo še podpirali vlado, ali ji kot opozicija nasprotovali. Ako nekateri člani desnice pridejo do 7. ure zvečer, bo odsek vzlic eksodusu levičarjev sklepčen, dovršil celi zakon in izbral poročevalca, ki bo skoro gotovo poljski poslanec Szczepanowski. O prezanimivi večerni seji, od katere iz'da bo dokaj odvisen politiški splošni položaj, takoj po končani seji sporočim.	—ž.
„Matica Slovenska". ,
92. odborova seja v četrtek 23. junija 1892. I.
Navzočni: Gg. J. Mam (predsednik); dr. H. Dolenee, P. Grasselli, dr. J. Lesar, M. Pletersnik, dr. L. Požar, A. Pra-protnik, S. Butar, A. Senekovie, dr. J. Stare, I. Šubic, Ivan Tomšič, I. Vavrfi, Fr. Wiesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zu-
panee (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17.
Predsednik pozdravi pričujoče in naznani, da so nekateri gospodje po svojih opravilih zadržani, ter pove, da se je odbor danes sešel v konštituiranje in v ta namen, da reši in potrdi več predmetov, ki ; so bili na razgovoru v sobotnem posvetovanju, in to, kar se je vršilo od zadnje redne odborove seje, dne 9. marcija.	J
Današnjemu zapisniku bodita overovatelja odbornika dr. Lesar in dr. Požar.
V	razgovoru, dne 18. junija, kedar se je bilo zbralo 20 gospodov, potrdi se najprej tajnikovo poročilo o društvenem delovanju preteklega leta, katero se ima v odborovem imenu dati občnemu zboru.
Predsednik povpraša, ali ne bi bilo dostojno, da si „Matica Slovenska" za častnega člana izvoli tolikanj zaslužnega, preblagega deželnega predsednika. Radostni vsi pritrdijo temu nasvetu in izbran je bil g. podpredsednik P. Grasselli, da občnemu zboru to predlaga v imenu odborovem.
Predsednik povpraša, kedaj naj bode prihodnja odborova seja, in sklene se z ozi-rom na bližnji sklep šolskega leta, naj bode takoj v četrtek 23. t. m. in naj se razglasi to v ponedeljek po časnikih, v občnem zboru pa tudi naznani še pričujočim odbornikom.
V	upravni odbor „Narodnega Doma" se na mesto umrlega L. Robiča izvoli ravnatelj gospod I. S u b i c za raatičinega zastopnika.
Ponudba, da se za Matico naroči slika Ant. Kneza se sprejme in se ima izvršiti iz ustanove, kadar se jej izroči v last.
Ponudba, naj Matica založi „Slovnico o Volaptlku", dene se „ad acta"; tako tudi poslani pouk o rabi glagolski v slovenščini.
Prelagatelju neke šolske knjige sklene se n& njegovo dotično zahtevo odmeriti nagrado, kakoršno določa za tako delo opravilni red.
Gled^ tretje letošnje društvene knjige naroči se predsedništvu, naj ukrene, kar je z ozirom na nujnost neogibno potrebno.
Vabilu odbora za prireditev geografske razstave v Moskvi, julija in avgusta letos, Matica naj bi posredovala, da bi bile ondi tudi slovenske pokrajine primerno zastopane, sklene se odbor odzvati, ter voli v ta namen posebni odsek, kateremu bodi naloga, storiti v tej zadevi, kolikor je pri naših razmerah mogoče.
Nekaj zaostalih d olgo v sklene se po pravdnem zastopniku na podlagi uradnih podatkov in pojasnil sodnijsko izterjati.
Nameravana II. izdaja „Slovenske stenografije" se ima s tem pospešiti, da pisatelj sam presojevalce dotičnega rokopisa opozori na nujnost.
Preide se na konštituiranje. Predsedništvo prevzame starosta g. dr. J. Zupanec, ki povpraša, želi li kdo besede.
Po predlogu ravnatelja Senekoviča se izvolijo dosedanji predsednik in oba podpredsednika z všklikom vnovič.	(Konec slčdi.)
Politični pregled
V Ljubljani, 1. julija. STotraiije dežele.
Češko. Ker so se v Brnu ob cesarjevem prihodu odstranili emblemi dežel češke krone, poživljajo mladočeški listi, da se v Pragi odpravijo dvojezična imena ulic. V jednem oziru bode to pač primeren odgovor.
Herbst. Glasilo poljskega kluba ne sodi posebno ugodno političnega delovanja pokojnega dr. Herbsta, o katerem pravi, da ni bil državnik. Raz-ven dveh njegovih literarnih del ni od njega ni sledu vspešnega in trajnega dela.
Levica. Na Štajerskem so močne agitacije proti zjedinjeni levici. Zaupni «bor štajerskih Nemcev pozivlje levičarje, da naj (restopijo v opozicijo Občine pa sklepajo resolucije vjtem zmislu. Da, celo poživljajo grofa Kuenburga, d« izstopi is minister-stva. Ker zjedinjena levica pačine bode marala stopiti Štajercem na ljubo v opozičjo, bodo se štajerski poslanci morali odločiti od nje,-ako ne marajo zgubiti vsega zaupanja. Tako prile do razpora mej levičarji in vse to bode posle&ca nepremišljenega krika, katerega je zagnala levfea zaradi nekaterih uradniških imenovanj.
Vuanje države.
Italija. Orispi je proti kekemu ameriškemu časnikarju jako črno naslikal pottžaj. Papež je nasprotnik Italiji — tako trdi Crfcpi — in le čaka priložnosti, da prtgovori kako državo, da začne vojno proti Italiji. Do vojne pa pride v kratkem, ker Francija že ot 1870. leta goji sovraštvo ne le proti Nemčiji, teniiveč tudi proti drugim državam, katere je tedaj nis< podpirale. Rutko-francoska zveza je nevarnost za E«-opo in njena amaga bi razrušila ravnotežje v Evrop. Namen tega Crispijevega pogovora je bil dvojin. Hotel je očrniti pred prebivalstvom papeža kot' največjega sovražnika Italije, na drugi strani pa dttazati, da je potrebno, da se Italija močno oboroži Crispi pripada tistim politikom,, ki sami najbolj ž<» vojne,, da bi v njih Italija to-pet si prisvojila kdco pokrajino, bodisi t Evropi al» pa v Afriki. Zato) je pa potrebna Italijanom močni vojska
Francija, ludgetni odsek francoske zbornice je vsprejel nasvete poročevalca, da se odpravi 22 škofij, katere neso javedene v konkordatu, da se odpravijo generalnivikarijati in se zahteva odprava navadnih vikarijatd. Škofije se bodo odpravile, ko pomrj6 sedanji škifje, generalni vikarijati pa s» odpravijo drugo let. Navadne vikarijate pa občine lahko obdrže, ali ju bodo morale same plačevati. Minister Ricard je odločno ugovarjal temu predlogu, naglašajoč, da vlaii mora želeti dobrih odnošaiev z Vatikanom. Vsi govori ueso nič pomagali. Misli se pa. da bode zfrmica ovrgla predloge bcdgetnega. odseka. Še manj p je misliti, da bi tem predlogom pritrdil senat, kjer:e tudi mej republičansko večino nekaj trezno misleih mož.
Bolgarija. Zatožba proti sokrivcem umora ministra Belčeva jlo obširno opisuje dogodke poslednjih let v Bolgriji. Posebno se v njih osvetljuje, kako je Rusi> pošiljala denar zarotnikom t Bolgarijo. Sicer se/ zatožbi naravnost ne trdi, da so ruski zastopnikivedeli, za kaj se ruski denar porablja, ali vsakdcsi lahko misli, da jim ni bilo neznano. Proti Kravelovu ni dosti obtoievalnih momentov. Le to j po pričah dokazano; da ie on tudi za zaroto, vedi in da je dvakrat celo popra-ševal, kako Btvar siji. Državni pravdnik bode pred-
Lagal za vse zatožence smrtno kazen, ali sodišče bode pa najbrž nižjo kazen odmerilo.
Srbija. V kratkem začne v Belem Gradu izhajati nov list „Pregled", ki bode glasilo minister-skega predsednika Paš it iu pa regenta Bistida. Oba ta dva moža sta se Dekako oddaljila od svojih strank in zatorej potrebujeta svoj list.
Nemčija. Na svojem potovanju na Dunaj in z Duoaja je Bismarck izrekel marsikatero jako ostro besedo proti sedanjim nemškim državnikom. Posebno je v nekem pogovoru z izdajateljem „Neue Freie Presse" očital sedanji nemški vladi, da je v kritičen položaj spravila nemško državo. Posebnega baš ni povedal. Trdil je, da so se odnošaji mej Bu-sijo in Nemčijo shujšali, odkar on ni več kancelar. Po njegovem mnenju je posebno Poljakom prijazna politika morala Buse odtujiti od Nemčije. Imenovanje Poljaka za poznanjskega nadškofa je gotovo bilo Busom jako nepovoljno. Kdor malo opazuje politično gibanje poslednjih let, ve, kako visoko je ceniti Bismarckovo besedičenje. Ob njegovem odstopu odnošaji mej Nemci in Busi neso bili nikakor prijateljski. Saj je nekoč Bismarck že skoro z vojno pretil Busom, zatrjujoč v državnem zboru, da se Nemci ne boje nikogar druzega, kakor Boga. S svojim sedanjim besedičenjem bivši kancelar tudi ni koristil svoji domovini. Preganjanje Poljakov na Poznanjskem je obsojal skoro ves omikani svet. Iz Bismarckovega pogovora bi se pa utegnilo sklepati, da je on preganjal Poljake le Busom na ljubo. Take izjave pač Busom ne morejo biti po volji, ker ne bodo voljni prevzeti moralne odgovornosti za Bismarckove krutosti. Konservativni, vladni in svobodomiselni listi sedaj budo obsojajo Bismarckovo rovanje. Iz nekaterih teh glasov se d& posneti, da mislijo v Beroliuu storiti proti knezu Bisraarcku kak reseu korak. Vladne kroge pa najbrž še bolj jezi to, da je prebivalstvo v Draždanah, Monakovem in Augsburgu priredilo bivšemu kancelarju tako slovesen vsprejem. To je bila nekaka demonstracija proti cesarju Viljemu, ki je odrinil kancelarja. Ker Bismarck pri prebivalstvu poprej ni bil posebno priljubljen, smemo soditi, da se take demonstracije nekako umetno prirejajo, to je, da so najete. Knez je obupal, da še kdaj pride na svoje prejšnje mesto, pa sedaj na vse mogoče načine deluje proti vladi in cesarju.
Nemčija in Frani tja. Zopet se je sprožila misel, da se v Berolinu priredi svetovna razstava. Nemška vlada je to baje že francoski naznanila. Novica, da Nemci prirede razstavo, je pa vzbudila /eliko nevoljo v Parizu. Nekateri listi priporočajo, da hkratu tudi Francozi prirede ra*stavo v Parizu, da tako nemški škodujejo in jo ponižajo. Ta predlog ugaja francoskemu občinstvu in je celo pričakovati, da se izvede. Nemci bodo pa najbrž še onustili misel na razstavo, če bodo videli, da bi jim Francozi delali ovire. V Berolinu pa itak neso vsi krogi posebno naudušeni za razstavo. Pikri pisavi francoskih listov bodo gotovo primerno odgovorili Nemci. Ta časniška polemika bode pa le še povek-šalo nasprotje mej Nemci in Francozi.
izvirni dopisi.
Iz škofje Loke, 30. junija. (Pogreb. — Shod.) Pogreb bivše samostanske predstojnice čast. m. Benedikte de Benaldy je bil tako lep, da Loka lepšega še ni videla. Vodil je sprevod mil. stolni prošt dr. L. Klofutar, spremljan od 17 duhovnikov. Vladni svetnik blgr. g. Jožef Merk je zastopal gospoda deželnega predsednika, dalje so se pogreba vdeležili: blgr. g. okr. glavar dr. Gstettenhofer, okr. šolski nadzornik A. Zumer, tukajšnji gg. uradniki, mestni zastop, deška šola z zastavo in ogromna množica ljudstva iz okolice, Ljubljane, Kranja in iz druzih krajev. Učenke dekliške šole in gojenke, večinoma belo oblečene, s6 nosile vence, kateri so došli iz raznih krajev.
Bila je rajnca res nenavadno zaslužna oseba. Ker je bila 62 let v samostanu, vršil se je veči del zgodovine uršulinskega samostana v tem času. Pod nje predstojništvom, — bila je 29 let predstojnica — se je samostan povzdignil do najlepšega razcvita. Nje izredua dobrodelnost je sklicala nad zavod božji ■blagoslov ter ga povzdignila do sedanjega blagostanja. Vse veče razširjave pri samostanu so se vršile za časa nje predstojništva, tudi grad si je pridobil samostan lansko leto, ko je še ona bila predstojnica. Naj Bog v večnosti poplača ves nje trud, tukaj pa •ostane nje spomin trajen.
loti dan vršil se je v Škofji Loki tudi pripravljalni zbor za prvi kat. shod v Ljubljani. Med slovesno veliko mašo, katero j» daroval z azistenci|o mestni župnik č. g. I. Tomažič, govoril je cerkveni'govor g. And. Kalan, iu sicer o važnosti katoliških shodov in posebe o važnosti prvega slovenskega katoliškega shoda. — Popoludne kmalu po 4$. uri nabralo se je prav mnogo vrlih katol.ških mož večinoma iz mesta v prostorni dvorani g. Avg. ¿Sušuika „Pri kroni' — V imenu glavnega osno-
valnega odbora otvoril je zborovanje g. dr. Vinko Gregorič, z iskreno besedo pozdravil navzoče ter predlagal, da se voli predsednikom zborovanju vrli preč. g. župnik Ivan Tomažič, ki si je največ zaslug pridobil za osnovanje današnjega shoda. Temu predlogu zborovalci pritrde soglasnim odobravanjem,
—	Prv: govornik na shodu je bil čast. g. Simon Zupan, ki je jedrnato in poljudno zborovalcem govorilo katoliški zavesti ter pojašnjeval, kako naj se ta zavest kaže tudi dandanes nevstra-šljivo in povsod. — Drugi je govoril g. dr. Vinko Gregorič o prvem slovenskem katoliškem shodu ter o važnosti posameznih predmetov, ki se bodo obravnavali na tem shodu. Zelo skrbno sestavljen ter v lepi, gladkodoneči besedi predavani govor dr. Gregoričev je bil sprejet z obilno pohvalo, katero je tudi popolno zaslužil, ker je korenito pojašnjeval čiate namene prvega slov. kat. shoda v Ljubljani.
—	G. I. Kalan, duh. pomočnik v Dolu, je govoril iskreno in prepričevalno o dolžnostih katoličanov v sedanjih časih. Naposled je spregovoril gospod predsednik krepko, vspodbujevaluo besedo, zagotavljal je, da bo Bogu in domu vedno zvesta Škofja Loka gotovo častno zastopana na prvem slov. kat. shodu v Ljubljaui, zahvalil je vse zborovalce za pohod, vzlasti še gg. govornike in ude glavnega pripravljalnega odbora iz Ljubljane ter zaključil z glasno odmeva* jočimi slava-klici na papeža in cesarja lepi shod, ki ostane vdeležencem gotovo v prijetnem spominu. Dal Bog, da obrodi obilnih, zaželenih sadov !
Iz Podmelca, 25. junija. Povsod se razpravljajo krajevna vprašanja, zadevajoča izboljšanje in pro-speh posameznih občin, in sicer deloma v domačih pogovorih, deloma pa v predalih časopisov. V istem smislu je na dnevnem redu že mnogo let šolsko vprašanje, ali da se umljiveje izrazim, zidanie nove šole. Kakor je bila sploh cerkev vedno blagohotna vzgojiteljica ved in napredka, bili so njeni služabniki tudi tukaj prvi učitelji.
Tukaj službujoči duhovni pomočniki zbirali so mladino k prostemu pouku na svoje stanovanje. Pozneje se je ustanovila šola za silo. Pred 14 leti pa se je ustanovila javna redna ljudska šola. Do sedaj smo imeli šolo vedno v neki mali, zaduhli, v to svrho neprimerni sobici. Tudi število šolskih otrok se je pomnožilo, kajti župnija Podmelec ima 1910 duš in jedina učna moč pri najboljši volji ne more zadoščati pri ogromni množici šolo obiskajočih otrok, katerih je do 200.
Prihodnje šolsko leto se mora pustiti vsa višja skupina zadnjega oddelka v nadaljevalni tečaj, ali pa se ne morejo učenci več sprejemati, dokler se sedanji ne izšolajo.
Šolske oblasti uvažajoč nujno potrebo dvoraz-rednice učinile so res že mnogo potrebnih korakov. Posebno se trudi velezaslužni tolminski glavar, pa stvar se ne gane. Kaj pa je vzrok? Strankarstvo. Podmelec spada upravno pod tolminsko županijo, Kneža pod grahovsko, Rakovec pa pod ponikovsko. Tri županstva imajo torej določevati in razsojevati v županskih in šolskih zadevah in nikdar ne pridejo do sporazumljenja. Leta 1890 bilo je pri seji stavljenih v načrt več pogojev: 1. Ali se ima zidati jednorazrednica v Podmelcu, druga v pol ure oddaljeni Kneži; 2. ali se ima zidati dvorazrednica v Podmelcu, in sicer kolikor mogoče ne oddaljena cerkvi: ali se ima zidati jednorazrednica v Podmelcu, druga v Lojah; 4. ali se ima zidati skupna dvorazrednica na Ilovici v sredini med Podmelcom in Knežo? Ta slednji pogoj odobril je krajni šolski svet, dasiravno je iz mnogih uzrokov popolnoma neprimeren, kar so že priznali razni prijatelji učeče se mladine in med njimi tudi višji dostojanstveniki. Ilovica je samoten močvirnat kraj, v bližini ima par hiš, katerim pa je zidovje razpokalo vkliub temu, da še niso dolgo zidane. Ako se tam zida novo šolsko poslopje, bode v kratkem razpadlo.
Omeniti moram, da je bilo že zidanje šolskega poslopja na dražbi oddano in podietnik je že les in zidivo napravil. Na pritožbo, da Ilovica iz stavbin-skih obzirov ne more služiti določenemu smotru, je okrajni šolski svet sedaj v največji suši ukazal izkopati na vogalih označenega stavbinskega načrta več po tri metre globokih jam, pa povsod so prišli do vode.
Podmelec je župnijska vas, ima farno cerkev, pošto, čitaluico in druga javna poslopja, čemu oddaljevati Šolo četrt ure dalječ. Pravijo, da je Ilovica farno središče. Ako bi se uvaževal povsod pri zidanju novih šol ta razlog, videli bi šole le pri brlogih, senožetih, travnikih, nikakor pa v "-»di člo-
veških prebivališč. Ako se zida nova šola na Ilovici, imeli bodo Knežani res četrt ure bližje, pa bodo imeli Podmelčani in drugi četrt ure dalje in vkljub temu ostanejo Seljani, Graparji in Logaršani brez pouka, kakor sedaj. Od šole do cerkve bode dobro četrt ure, ako se zida šola na Ilovici. Ilovica je torej neprimeren in nedostojen kraj za novo šolo iz 8tavbinskih, cerkvenih in šolskih ozirov, katerih pa nočem tukaj na dolgo in široko razpravljati. Qui capere potest, capiat.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. julija.
(Cesar — dédié.) Dné 14. marca t. 1. je v Lahovičah na Gorenjskem umri Martin Jerovšek ter volil presvetlemu cesarju pet goldinarjev, katere je cesar milostivo blagovolil vsprejeti.
(Predavanje.) Gosp. kustos M u 11 n e r je v torek zvečer v Budolfinumu predaval o najdbah, katere je izkopal na gradišču pri sv. Mihelu nad Hrenovicami. Tu je bila prazgodovinska naselbina, katero so opustošili divji Galci, kar se dâ sklepati iz najdenega orožja in drugih predmetov iz železa in brouca. Gosp. Miillner poznâ nad 300 gradišč. Bazstavljena je bila tudi panorama „Kerme", izdelana leta 1701. Mnogobrojno občinstvo je bilo prav zadovoljoo z zanimivim predavanjem.
(Openj.) Iz Vranskega se nam piše: Včeraj, dné 29. t. m., je v tukajšnjem trgu nastal ogenj vsled malomarnega nadziranja nedoraslih otrok. Nevarnost je bila jako velika. Vrlo domače ognjegasno društvo je nagloma prihitelo na pomoč in tako za-branilo, da večina trga ni pogorišče. Zakresilo je neko otroče.
(Katoliška družba) ima prihodnji torek, dné 5. julija, na Božniku zjutraj ob 5. uri sv. mašo za društvenike z navadnim darovanjem za reveže iz Vincencijeve družbe.
(Umrl) je sinoči tukaj g. Spiridijon Pessiack, bivši trgovec z železnino. — V Tržiču je v sredo umrla gospa Karolina pl. Fodransberg.
(Čast. g. Matija Karba), duhovni pomočnik na Dobrni, je dobil župnijo sv. Ilja v Zrečah.
(Slovanska ornamentika.) V prodajalnici gosp. A. Obreze v Selenburgovih ulicah je razstavil c. kr. strokovni učitelj tukajšnje šole, gosp. Celestin Mis, različno manjše pohištveno orodje, čegar krasilne motive je tako po narisku kakor po barvah posnel po staroslovanskih vezeninah. Vse razstavljene stvari so zvršene v žgalni tehniki, ki je dandanes že močno razširjena in obljubljena v lesnem obrtu; sevéda uporablja ponajveč motive iz nemške renesance in gotike, dočim so motivi slovanski do malega neznani. Videti jih je sèmtertja na čeških steklarskih in beloprstenih izdelkih, ali v lesnem obrtu se dosihdôb menda sploh niso uporabljali. Zato je poskus g. Misa, ki se že dlje časa korenito bavi s to stroko ornamentne umetnosti, vreden žive pohvale in tudi posnemanja. Zaradi dovršenosti, mičnega barvenega učinka in končno zaradi svoje novosti bodo razstavljene stvari izvestno posebno prijale vsakemu prijatelju slovanske umetnosti.
(Denarni zavodi.) Posojilnica v Logatcu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imela je v prvem polletju 1892. leta vplačil 34 802 gld. 68 kr.,' izplačil 29.022 gld. 41 kr., torej skupnega prometa 63.325 gld. 9 kr. Stanje hranilnih vlog kaže 83.342 gld. 24 kr., posojil pa 94.478 gld. 15 kr. — V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca junija 412 strank 173 182 gld. 75 kr., vzdignilo pa 271 strank 92.543 gld. 46 kr. V preteklem poluletju je bilo 541 prosilcem dovoljenih posojil v znesku 320.930 goldinarjev.
(„Aut ant".) Piše se nam s Koroškega: Burja, ki je vsled zuanega imenovanja g. dvornega svèt-nika Abrama nastala v tukajšnji nemški čašici, se v nasprotnem taboru še ni polegla, in „nemški Mihel", ki je tako močno prišel iz ravnotežja, e» ne more več pomiriti. Da je za naše nemške časnikarje sedaj pšenica dozorela, je umevno, in to kažejo nasprotna glasila, ki vse že davno obrabljene „schlagerje" znova pogrevajo, da si le nekoliko ohladé svojo jezo uad Slovenci. Zlasti čez „tati-rano" nemštvo na Kranjskem pretakajo tudi debele krokodilove solze, in na strašnem „zatiralcu" (?!) nemštva, grofu Taaffeju, ne najdejo več poštenega lasu. Žito pa mu kar naravnost in z velikim pat»-i som kličejo, naj pobere prej koi mogoče svoja mi»
nisterska kopita ia napravi že davno zaželeni prostor — bržkone gg. dr. Ublu, Ghonu, Kirschnerju, Doberuiku itd. Ali jim bode grof Taaffe v kratkem ustregel, o tem že nimamo zanesljivih poročil.
(S Koroikega) se nam piše: Na Vrbskem je-jezero, v Porečah, Vrbi, Krivi-Vrbi In pri Majer-niku, biva seda) že 1017 tujcev; leta 1891 so bili ob istem času 903, 1890. leta 767. Sredi meseca julija začne po jezeru voziti veliki novi parnik „He-liosM, ki bo tudi električno razsvetljen. — Pretep nastal je blizu Beljaka med 30 vojaki in civilisti. Vojaki so se branili z orožjem. Ker so bili civilisti v večini, morali so vojaki zbežati. Več vojakov je bilo ranjenih.
(Pri občinskih volitvah) v Smariji pri Jelšah so v vseh treh razredih zmagali Slovenci.
(Spinčičeva afera.) Dne 5. julija bode državno sodišče obravnavalo o pritožbi d. V. Suinčica zaradi njegovega odpusta iz državne službe.
(Praenik sv. Cirila in Metoda) se bode, kakor že prejšnja leta, tudi letos na Koroškem obhajal jako slovesno. „Mir" poživlja slovenske svoje somišljenike, naj po lepem običaju, ki se je zadnja leta ukoreninil med Slovenci, tudi letos na slovanskih gorah in gričih zažigajo kresove, kojih svit naj blišči daleč na okrog v čast našima sv. blago-vestnikoma ter v sijajen dokaz, da na naših gorah, po naših dolinah prebiva še rod zvest Bogu in svoji slovenski narodnosti. Kresovi, ki bodo v večer dne 4. julija goreli po naših gorah, bodo najzgovornejše pričali našim nasprotnikom, ki vsak naš korak zasledujejo s pisanim, sovražnim očesom, da se slovensko ljudstvo zaveda svojega rodu in da mu njegova narodnost in njegovi otroci niso na prodaj za par nemških besed, marveč, da hočejo ostati i za naprej, kar so bili doslej: Slovenci, zvesti veri, domu in cesarju! — Podružnica za Pliberk napravi v nedeljo dne 3. julija v Šmihelu v Šercerjevi gostilni slavnostno besedo. Na vsporedu so govori, petje, deklamacije in igri: „Kateri bo?" ter „Živiol" (šaljiv prizor), kateri predstavljajo vaški diletantje iz Šmihela in okolice. — Isti dan ima v Hodiš ah nad Vrbskim jezerom zbor marljiva podružnica za Kotmaroves in okolico. — Dne 5. julija zboruje podružnica v Črni; dne 12. julija ona v Libeli-Čah; dne 17. julija podružnica za Št. Šteben in okolico na Plešiščah. Slednje tri podružnice imajo omenjene dni običajne letne zbore.
Narodno gospodarstvo. „Unio catholica".
(Konec.)
N» vprašanje odgovoriti: Kaj je tako vzajemno zavarovalno društvo, in kake prednosti ima pred enakimi splošnimi zavarovalnicami? — treba je vso pozornost obrniti na danažuje take zavarovalnice. Dognano je, da se požari in raznovrstne eksplozije vedno množi. Temu )e uzrok deloma raba strojev z vsemi pritiklinami, deloma pa tudi nepoštenost, katera si skuša odpomoči s požigalnimi špekulacijami. Zavarovanja se čedalje bolj množe in države mislijo že na to, kako bi se vsakemu državljanu zavarovanje zakonito predpisalo.
Kdor količkaj pazljivo sledi raznim zavarovalnim društvom, lahko se prepriča, da se razne nesreče ne poplačuiejo z glavnicami dotičnih društev, marveč da jih večinoma pokrivajo zavarovanci sami s svojimi vplačili, da so torej velikauska premoženja posameznih bank le na papiriu, da se z reklamami prevpijeio sličui konkurenti.
Če so torej letna vplačila društvenikov mero-dajna. sledi iz teg», da mora njih visokost primerna
biti škodam.
Poznanje tega zavarovalnega načela je zadoščalo, da so se osnovale zavarovalne zaveze, kajti v našem sebičnem času noče nihče nositi nesreče drugih, ako je nevarnost drugega večja, kakor njegova.
Tako so nastale polagoma v Avstriji zavarovalnice sladkornih tovarn, rudnikov, papirnic, železnic itd. In pri vseh teh specijaluih zavezah znižale so se premije za društveuike do 60%, prihranjeno pa je postalo lastnina zavarovanih društveuikov.
Ce je kater» svota zavarovancev pripravna za samostojna zavarovanja, gotovo so cerkve in cerkvena imetja. Tukaj so izključene same ob sebi marsikatere nevarnosti gledč na požarne špekulacije. Cerkve so najbolj varni objekti, zato pa tudi ni prav, da bi taki objekti prinašali za nevarna tovarniška imetja in za tolikrat pogorljiva gledališča in še bolj za razne množeče se špekulacije požiganja.
To so bili uzroki, ki so rodili društvo „Unio catholica" za cerkve in za cerkveni poslopji. Po pravilih tfga društva morejo udje te zavarovalnice biti le cerkvena in patronatska imetja, ter taki katoliški lajiki, ki so priporočeni po kakem duhovniku, in da se ima čisti dobiček tega podjetja obračati le za katoliške namene, kolikor se ne povrne društvenikom samim.
Kolikor več nastane takih posebnih zavarovalnic, ki morejo delati zaradi večje varnosti zavarovanega z manjšimi premijami, tem težji je stan splošnih zavarovalnic, ki so navezane na zavarovanja nevarnejših predmetov.
Odtod tudi zavist, in še hujše, kar imajo prestajati taka društva od divje, zgolj dobičkaželjne konkurenCH.
„Unio catholica" imeli» je in im* i« vedno polno nasprotnikov, zlasti od Židov in njihovih listov, ki so imeli do malega vsa zavarovanja v rokah, pa tudi ogromne dobičke. Sovraštvo, zavist, n«vošČl ivost in kratkovidnost morejo sicer v^pešno delovanje takih posebnih zavarovalnic ovirati, a zadušiti ga ne morejo.
Cerkveni predstojniki, graščinski patroui in katoliški lajiki se čedalje bolj ogrevajo za krščanska podjetja, in „Unio catholic»" ima dokazati v kratki döbi svojega delovanja (komaj tretje leto, od 15. septembra 1889) že precejšnje vspehe. Razvija se sicer počasi, pa rastoče, nadepolno, pošteno in zaupljivo, in to je poglavitno.	—r.
Telegrami.
Dunaj, 30. junija. Cesar se je ob 9*/4 uri povrnil iz Brna. Več tisoč oseb broječe občinstvo mu je priredilo naudušeno ovaoijo.
Dunaj, 30. junija. Valutni odsek je v večerni seji po daljši debati vsprejel zakon o posojilu s 17 proti 8 glasom. Manjkalo je 21 članov, mej njimi vsi pristaši zjedinjene levice. Potem se je vsprejel zakon o konyer-tovanju, torej je vseh šest načrtov zakona bilo rešenih v drugem branju. Vsprejeli so se takoj tudi v tretjem branju. Za poročevalca so izvolili Szczepanovskega.
Dunaj, 1. julija. „Wiener Ztg." je objavila svetovno poštno pogodbo z dne 4. julija 1891 in več odlikpvanj povodojm cesarjevega prihoda v Brnof — Grof Taaffe se je vrnil na Dqnaj.
Brno, 30. junija. Cesar je ogledal več zavodov in se ob 6,. uri odpeljal mej burnimi živioklici množice na kolodvor, kjer se je prijazno poslovil od namestnika, deželnega glavarja, škofa dy.. Baura in župana, izražajoč jim svojo zadovoljnost.
Arad, 1. julija. Sinoči je v neki kavarni nastal prepir z Rumuni, nato pa pretep na ulicah. Jeden Rumun je ranjen.
Rim, 1. junija. Poroča se, da sta zastopnika angleški in Zjedinjenih držav prosila vnanjega ministra Brina, naj bi italijanski kralj imenoval sodnike o vprašanju glede Behringovega morja.
Carjigrad, 1. julija. Nemški veleposlanik Radovitz je premeščen v Madrid, na njegovo mesto pride knez Radolin.
London, 30. junija. Pri včerajšnji slav-nosti v kristalni palači je razpočil zrakoplav v višini 100 čevljev. Zrakoplavec se je ubil vpričo žene in hčere. Dve drugi osebi težko ranjeni.
Batum, 30. junija. Do 26. junija je zbolelo okoli 270 oseb, od teh polovica umrlo.
3'mrii »oj
"27. junija. Rudolf Šarabon, poslovodjev sin, 2 leti 5 mesecev, sv. Petra cesta 53, božjast.
V bolnišnici:
27 junija. Slarija Gasagranda, dekla, 22 let, jetika. — Martin Vidic, gostač, 75 let, katar y črevih.
Tujci.
29. junija.
Pri Haliču: Kohl, dvorni zalagatelj; Ehrenstein, po-tovalec; Hand!, Ivankovič, Wollisch, trgovci, z Dunaja. — Holin, inžener, iz Kočevja. — Bisehitz iz Prage. — Stein-harter, veletržee, iz Mouakovega. — dr. Tomasco z rodbino iz Zadra.
Pri H iona: Bahriseli in Austerlitz, trgovca, z Dunaja.
—	pl. Buchta, zasebnik, iz Gorice. — Vodrin, deželnega 60-dišča svetnik, iz Rovinja. — dr. Mayer, odvetnik, iz Celja. — Baron Minotillo iz Pulja, — Pretner iz Trsta. — Pavlovčič, župnik, iz Starega Trga. — Globočnik, notar, iz Vel. Lašič.
—	Wortman, trgovec, z Reke.
Pri Jutnem kolodvoru: Fischer iz Moskve. — Vitas,, stotnik, iz Trsta.
Pri avstrijskem earn: Sobowitsch iz Maribora. — Bambič iz Slatine. — Mozetič in Gorkie, trgovca, iz Gorice.
Pri bavarskem dvoru: Krauland z Dunaja. — Michitsch iz Kočevja.
Vremensko nporoejLlu.
Srednja tempera ura 201°. za l'l" nad normalom
Naznanilo.
305 3—2.
Vezan kozolec s podom in šupo
prodi se prostovoljno takoj. Poljane št. 13 (krčma pri sv. Janezu).
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizKej ceni.
Dunajska borza.
Dni 1. julija.
Papirna renta 5%, Iti % davka ....	95	gld. 40 kr.
Srebrna renta 5 <jb, 16% davka ....	95	.	20	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....112	„	75	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	90	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	998	„	—
Kreditne akcije, 160 gld.........317	„	50	„
London, 10 funtov stri........119	„	55
Napoleondor (20 fr.)................9	„	50	„
Cesarski cekini....................5	„	67	„
Nemških mark 100 ................58	„	60	„
Sni 30. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......110	gld.	35	kr.
Ogerska papirna rent» 5% . . . . 1 . .	100	„	50	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . , .	—	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	„	—	„
Državne srečke l.: 1864., 100 gld.....181	„	25	„
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	2f>	„
Zastavna pisma „ „ „ „ ' „ 41/.*	100	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......189	„	—	„
8t, Genois srečke. 40 gld.......63	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.	25
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	45
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50
Salmove srečke, 40 gld........63	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........64	.	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	„	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2925	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	„	75
Papirni rubelj ......................1	n	20
Laških lir 100 ....................46	.,	—
kr.
MI?DrTTDimenj™a delniška
,MMljUn
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem fistu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila Izvrši se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoijake zadolinloe. 4V, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4V|% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnic« njene.
mwww goldinarjev
se more dobiti z jedno
dunajsko komunalno promeso
a 31/4 gld. in 60 kr. kolek. SC Žrebanje že dne 1. julija!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežift.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tis t „¡^tonske Tiska.it:»" v l,jubn»ui.