LJUDSKI
Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat	TTT	1	i	O O A
4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr. — Roko-	III	I	I
pisi se no vračajo. Nefrank. in anom. pisma retour.	'	'
Izhaja na mesec dvakrat. — Velja za colo leto
Odgoja nekdaj in zdaj.
Surovi dogodki zadnjik časov, anarhistična zločinstva, katera smo pred kratkim žalibog tudi v Avstriji zapazili, morajo vladajoče politične osebe prepričati, da so srca nižjega ljudstva jako osurovela, da se je polastilo tek krogov neverjetno cinično mišljenje in nesramno zaničevanje postav ter njih organov. Skratka, moralični propad med ljudstvom zmerom bolj raste.
Pač opravičeno je to vprašanje: Odkod prihajajo take, družino razdevajoče in državi nevarne razmere? Uzrok temu je večinoma slaba odgoja.
Odgoja naj ima ta namen, da človek vedno popolnejši postaja ter se za svoje poznejše namene izobražuje. Dobra odgoja ima gotovo zmerom dobre vspehe. Ako si ogledamo odgojo y prejšnjih letih, moramo priznati, da je družinski načelnik ne samo za moralično vedenje svojih lastnih otrok skrbel, nadzoroval je tudi obnašanje svojih služabnikov. Oče dajal je lep vzgled svoji družini v vsakem oziru in služabnike ni nihče kakor take, temveč kakor člane družinske pogledal in mnoga leta so službovali enemu in tistemu gospodarju.
V	praznikih našli smo o popoludanskem času mojstra v sobi v prijetnem razgovoru s pomagači in učenci, po krščanskem nauku krajšali so si čas z nedolžno igro in pomenkovanjem, ali je priden pomagač kaj risal, pisal ali bral; mladenič izobraževal se je svojemu poklicu primerno v rodbinskem krogu, je spoštoval starejše in sku-šene ljudi ter se je brez godrnanja pustil poučevati v raznih stvareh.
Tako je bilo nekdaj!
Danes so razmere drugače postale. Mojster se loči od »pomagačev", pomagač misli, da je on „rednik“ delodajalca, pomočnik k njegovemu bogastvu, ter ga zavida za boljšo obleko in njegovo samostalnost. In zakaj? Pomagač sam ne ve uzrokov za tako mišljenje, toda on ima take misli in to zadostuje. Pomagač ni zadovoljen sč sedanjimi boljšimi socijalnimi in denarnimi razmerami v primeri k prejšnjemu času, on hoče enako življenje imeti kakor mojster. Surove šale, predrznost in prevzetnost so na mesto prejšnje do-brovoljnosti stopile, politične zadeve razpravljajo se pri gostilniški mizi; namesto krščanskega nauka igre in kreg nadomestujejo poučevalne knjige, čednost, izobraženost in pohlevnost so malo znane lastnosti med delavci.
Take spremembe na pedagogičnem polji pač budijo mladeniški duh, toda izobražujejo ga ne. One prouzročujejo le nepopolnost, zaslepljenje, samopridnost in prevzetnost, k tem lastnostim stopi pa še malomarnost v spoštovanji starševih naukov, kateri bi pri »izobraženem11 mladeniču itak brezuspešni bili, duševna spridenost se zmerom bolj prikazuje in razloček med stanovi izgi-nuje zmerom bolj.
Egoistične osebe vporabljajo zaslepljenje takih ljudi za svoje namene in na ta način prikažejo se anarhistične prizadeve, katere so sposobne, človeško družbo mimogredč prestrašiti.
Gotovo ne bodo previdni in omikani stariši svojih otrok po istih verskih in cerkvenih zakonih, kakor so bili v času rimskega konkordata v šoli vpeljani, odgojevali, mi si ta čas isto tako malo nazaj želimo, kakor čas hirarhije in fevdalizma, toda gotovo je to neovrgljivo, da ona resna in verska odgoja ni nikdar prouzročevala take
V Ljubljani 17. oktobra.
demonične prikazni, kakor sedanji čas se svojimi emancipiranimi šolami, duševno nepopolnostjo in samopridnostjo, prevzetnostjo in sleparijo.
Več vere in božjega strahu, več moralične resnosti v družbinskem življenji nižjih stanov bo nosilo gotovo dober sad, socijalistično-anarhistične prizadeve nekaterih sebičnežev ali bedakov se ne bodo razširjevale, ker jih boste ravno vera in morala zatirali.
Brez vere nobene morale, brez morale nobene postave, brez postave nobene države!
Izvirni dopisi.
Iz Vrhniškega okraja. Zopet je prišla pozna jesen, čas, katerega si vsak kmetovalec želi, ker mu prinaša sad trudapolnega dela. Z velikim veseljem vstopi v ta letni čas, ako se ima nadejati ugodne letine. Pri nas se sicer z njo ne moremo ponašati, ker nam je toča veliko škode prouzročila, vender hvalimo Doga, da smo vsaj toliko pridobili, da zamoremo svoje davke plačati ter se pošteno preživiti. Zdaj se more kmet zopet nekoliko od svojega truda opočiti, in nadaljevati hočem zopet za zimski čas svoje dopise. Kar mi najbolj na srcu leži, so naše jako neugodne poštne razmere. Mi vsi vaščani med Vrhniko in Ljubljano imamo našo pošto ali ria Vrhniki ali v Ljubljani in mnogo potov prouzro-čuje našemu kmetu kako pismo, katerega hoče odposlati. Ne bi li dobro, da, potrebno bilo, da bi poštno vodstvo dovolilo napravo nekaterih poštnih škrinjic v na cesti ležečih vaseh. Imamo sicer svojo potovko, a kaj nam vse to pomaga, ko jo vender moramo za vsako posamezno pismo drago plačati in se ne moremo nanjo zanašati, da bode redno pisma izročevala. Čestokrati se pripeti, da ta naša potovka pisma šolskim otrokom izročuje, kateri jih ali zgubč, ali pa prebirajo in tako časih naše razmere po nepotrebnem nepoklicani zvedo. — Ako bi c. kr. poštno vodstvo, katero se — kakor po »Ljudskem Glasu11 poiz-vedamo, zmerom rado na poštene želje prebivalcev ozira, tudi v naših krajih, na pr. na Brezovici pri cerkvi, v Logu pa pred hišo obče spoštovanega in znanega poštenjaka gosp. Petrič a, napraviti hotelo kako poštno Skrinjico, bi mnogim vasem jako vstreženo bilo, kajti na cesti in okolu ceste do Vrhnike je mnogo vasi, katerih prebivalci precejšno svoto na leto plačujejo c. kr. poštnemu zakladu. Naj bi vender te vrstice v merodajnih krogih vslišane bile, vsaj ne zahtevamo nič nepravičnega. Pripravljeni bi pa tudi mi vsi bili, c. kr. poštnemu zakladu te malenkostne stroške povrniti, kajti nam je le za čas, kateri nam posebno v poletnem času primanjkuje. Prosim, blagovolite ta dopis brž ko mogoče v cenjenem Vašem listu, dragem nam „Lj. Glasu", priobčiti.
G. M.
Z Gorenjskega. Nedavno sem bil na Dolenjskem na kupčiji. Ker so pa kupčijske razmere še precej ugodne bile, pošlo mi je denarja in hotel sem ga od doma telegrafifino zahtevati. Podam se toraj do bližnjega c. kr. poštnega urada v Zagorji, kjer pa v svoje veliko začudenje poizvem, da tu ni nobene telegrafične postaje. Moral sem se toraj podati do od Zagorja kakih tri četrt ure oddaljenega kolodvora, da bi svojo brzojavko oddal. Toda tudi tam sem moral mnogo
časa čakati, kajti pri železničnih uradih gre — kakor samo ob sebi razumljivo — lastni posel naprej vsakemu drugemu, čakal in čakal sem, mnogo časa po nepotrebnem potratil in dovršil sem to v tem času, ko bi bil skorej uže sam po železnici domov prišel. Vsi poštni in telegrafični uradi napredujejo zmerom bolj, kakor na pr. v Hrastniku, Terbovljah in tudi v Litiji, le na Zagorje so menda pozabili. V Zagorji bi se gotovo bolje splačala telegrafična postaja, ko v sosednih krajih, ker pride tja mnogo kupčevalcev. Koliko-krati se pripeti, da vinskim kupovalcem, ki se na Dolenjsko vozarijo, denarja primanjkuje, katerega bi radi telegrafično od doma zahtevali ali nasprotno, da bi radi po brzojavu denarja domov poslali, a ni je za take slučaje druge pomoči, ko po železniškem uradu to storiti in mnogo časa in tudi denarja potratiti. Kakor sem v Zagorji poizvedel, zahteva c. kr. brzojavno vodstvo v Trstu za to postajo od zagorskega c. kr. poštarja gosp. J. Milača in zagorske občine 600 gld. Zakaj nebi neki te stroške c. kr. državni zaklad plačal, ko je vender le njemu vpeljava imenovane postaje v veliko korist. Ne le tukajšnjim prebivalcem, tukajšnjemu rudarstvu ter tovarni bila bi J telegrafična postaja jako zaželjena, tudi vunanjim trgovcem in posebno državi v precejšen dobiček. Dobro in potrebno bi torej bilo, ko bi visoka c. kr. deželna vlada ali veleslavno c. kr. brzojavno vodstvo ali pa slavna kranjska kupčijska zbornica te občne želje nekoliko vzela v pretres ter omogočila napravo c. kr. brzojavne postaje v Zagorji.	Gorenjslc	trgovec.
Domače zadeve.
— (Deželni zbor kranjski) zatvorjen je danes. O njegovih sklepih poročali bodemo še le prihodnjič, ker nam za danes prostora primanjkuje.
— (Obiskovanje mestno z borskih sej.) Merodajne osebe se jako pritožujejo, da nekateri mestni odborniki sej ne obiskujejo. O času volitev obljubujejo sicer svojim volilcem, da se bodo potezah za občinski blagor, a ko so na kurulični stol izvoljeni, se ne zmenijo za svoje dolžnosti ter celč važna vprašanja prepustč malomarno drugim v rešitev. Posebno se v tej malomarnosti odlikujejo nekateri odborniki, v katere so volilci največji up stavili, ko med tem (resnici čast !) dr. Zarnik in dr. Tavčar, na katera se nismo toliko zanašali, do zdaj še niti od ene seje izostala nista.
— (Posestnikom ljubljanske okolice na znanje.) V kratkem bode imel tukajšnji zemljemerec v svoji pisarni tik c kr. glavne davkarije v stari hranilnici zopet svoje uradne dneve. Kakor smo Vam uže naznanili, mora omenjeni uradnik v teh dnevih vsaka naznanila sprememb v osebi davkoplačevalca ali davku podvrženega zemljišča in razdeljenje parcel vsprejeti. Pridite toraj vsi, ki imate v tej zadevi kaj naznaniti, v imenovano pisarno, kajti zdaj je zadnji čas, ako hočete svoje davke za prihodnja leta urejena imeti. Vse se Vam mora urediti, kajti država sama zahteva pravično in pravočasno uredenje katastra.
— (Delavsko izobraževalno društvo) priredi v dan 19. t. m. v Schreinerjevi pivarni šestnajstletno ustanovno slavnost, združeno z deklamacijami, srečkanjem in plesom. Začetek je ob
uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 kr.
— (Gosp. J. Kozjek,) deželni uradnik, je po sklepu deželnega zbora rehabilitiran ter dobi službo extra statum. Čestitamo iz srca! Deželni zbor je tudi otrokom bivšega kontrolorja v po-silni delavnici K. Drenika po 50 gld. letne podpore dovolil, a soprogi njegovi 40 gld. miloščine. Jako nas veseli ta milostni čin deželnozborskih poslancev.
— (Mestnemu magistratu v pretres.) Došla nam je sledeča pritožba: če tudi je mestni magistrat uže marsikatero važno zadevo rešil, je vender na prebivalce na spodnje-poljanskem nasipu menda pozabil. Od nekdanje sladkornice do M. Zdešarjeve hiše ni nobene svetilnice, premda je v istem kraji mnogo prebivalcev Jako bi trebalo, da bi se nekje med sladkornico in Zdešarjevo hišo kaka svetilnica napravila. Isto tako na prostoru, kjer se cesta križa k posilni delarnici in novi klavnici. Zdaj
o	zimskem času znale bi se v tej veliki temoti še kake nesreče prigoditi.
— (Most črez Ljubljanico od D el ar n iških ulic proti Udmatu)bil bi jako potreben. Kakor se čuje, je mestni odbor to uže nameraval, toda iz nam neznanih uzrokov to zadevo zopet opustil Ako bi mestni odbor to stvar še enkrat pretresaval ter željo vseh prebivalcev na Spodnjih Poljanah, na šentpeterskem predmestji in v Udmatu izpolnil, izvršil bi gotovo eno svojih najvažnejših nalog. Ako se uže hoče nova, vsakako potrebna cesta v klavnico napraviti, zakaj se ne bi tudi še bolj potrebni most črez Ljubljanico proti Udmatu izvršil!
— (Hrenove ulice) so našemu magistratu menda po polnem iz spomina prišle Dober del letnega časa imeli so ondotni prebivalci veselje, iz odprtega kanala smradljivi zrak vohati, a zdaj, ko je ta kanal zaprt, imajo pa na istem mestu velik graben, v katerem vedno voda stoji. Še z vozom se ne more skozi te ulice priti, in zares krasne postale bodo te razmere zdaj v zimskem času. No, pa vsaj bode znabiti sneg ta graben planiral, na kar tudi menda naši mestni očetje čakajo, toda kaj pomaga, ko bode prihodnjo spomlad sneg zopet izginil.
— (Strelišči ne ulice) odlikujejo se pred vsemi drugimi z veliko, jezeru podobno mlako, katera leto in dan nasproti Tom če vi hiši v on-dotnem širokem in tudi globokem grabnu stoji. Ta mlaka prvič jako smrdi, drugič je pa jako nevarna, ker ni ograjena. Kako lahko padel bi kak pijanec ali otrok v njo ter se utopil. Se ne bi mogla ta mlaka odstraniti?
— (V Šiški) planirali so cesto pred gosp. Kavšekovo hišo. Vsled tega postala je vožna pot veliko ugodnejša in vsakako gre ondotnemu županstvu za to delo vse priznanje.
— (Notici) v nekem tukajšnjem dnevniku v zadevah nekega prepira v kavarni „Sternwarte“ moramo na prošnjo več odličnih mož toliko dostaviti, da je trgovec gosp F. R. svojemu nasprotniku le vsled tega zaušnico priložil, ker se je ta ueki jako razžaljivo zoper g. 11. obnašal. Sploh naj gred6 rajši taki mladeniči po noči spat, mesto poštene in mirne ljudi po javnih lokalih zbadati. Prihodnjič omenili bodemo o tem mladeniču nekaj več, kar za danes le iz tega vzroka opustimo, ker se hočemo prej o istiuitosti dotičnih opazk prepričati.
— (Znorel) je, kakor se nam iz Črnomlja poroča, ondotni okrajni zdravnik gosp. dr. Eržen. Prepeljali so ga predvčerajšnjem v tukajšnjo deželno norišnico.
— (Kruh prodaja se) pred mestnim magistratom. Pri deževnem vremenu premestijo se pa ti prodajalci s6 svojimi torbami v dvorano pred rotovžem in zapirajo na ta način pasantom pot. Ako bi se tem prodajalcem kaki štanti napravili, bilo bi v vsakem oziru dobro, kajti kruh se tudi na tleh oskruni.
— (Pomanjkanje stanovanj.) Manj bogati stanovi, posebno pa delavski stan, se zelo pritožujejo zoper pomanjkanje stanovanj v našem mestu. O sv. Mihaelu, znanem času za izseljevanje, so ubogi ljudje povsod povpraševali za manjša sta-
novanja po GO do 80 gld. na leto in zel6 jih skrbi zimski čas. Zakaj se v tej zadevi nič ne pomaga. Stanovanj po 300 do 400 gld. imamo v Ljubljani obilo, malih prav malo. Južna železnica namerava s prihodnjo spomladjo veliko hišo za svoje služabnike v Ljubljani sezidati. Ne bi tudi po tem izgledu mestni zbor in druge korporacije ravnati mogle ? Ni li naprava delavskih stanovanj eno najvažnejših vprašanj sedanjega časa?!
— (Naši hišniki) branijo se čestokrati, družinam z več otroci oddajati stanovanja. Nedavno izrazil se je nek tukajšnji hišnik blizo tako-le: „Rajše imam v svoji hiši pse pa mačke, kakor otroke." Ni li bil ta hišnik tudi enkrat otrok? Takim trmoglavim hišnikom morali bi primerne kazni nalagati, kakor se to v Beču godi.
— (Beračenje po našem mestu) vedno bolj napreduje. Premda se je ta neprilika uže obilo-krati grajala, se ji vender ne more v okom priti in zadnji čas bi bil, da bi policija zoper take navadne berače ostrejše postopala. Naši trgovci morali bi vedno le za take berače roke v žepu držati. Zvečer pa ti potepuhi po gostilnah beračijo ter goste, ki se hočejo od dnevnega truda nekoliko opočiti, nadlegujejo. Pa gorje onemu, ki takemu capinu ničesar ne daruje, z psovkami ga potem traktuje. Eksemplarične kazni bile bi tu umestne.
— (Prekupovanj e naj se vender enkrat odpravi.) Vsem ljubljanskim prebivalcem v prid spregovoriti nam je danes zopet enkrat o prekupovanji 1 Mi izpolnimo le svojo dolžnost, ako mestni zbor silno prosimo, da se naj vender bolj ozira na željo vseh mestnih prebivalcev, ko na posamezne branjevce, ki si ubogemu ljudstvu v škodo bogastva nabirajo Koliko je tudi naš kmet, ki prinaša raznovrstne pridelke v Ljubljano, v škodi, ker ne more svojega blaga dražje prodati, kakor mu lakomni branjevec da. Naj bi večina mestnega zbora to vprašanje pretresavala, da nam ne bo treba v tej zadevi pisariti, kar na vedne prošnje kupo-vajočega ljudstva storiti moramo. Ubogemu naj se pomaga, kar bo gotovo tudi poštenemu bogatinu prav!
— (O znižanji mrtvaške takse.) Po Ljubljani se mnogo govori o znižanji mrtvaške takse, kar pa naš mestni zbor vedno odlaša, ker se menda ne strinja z to željo vseh prebivalcev. Znižanje te takse je velika potreba, kajti prebivalci, uže itak z davki preobloženi, le težko vse te obile stroške plačujejo. Čudno je tudi, da se slovenski dnevniki le malo in enostransko z občinskimi zadevami pečajo in le redkokrat o sejah v mestnem zboru poročajo. Cel<5 nekateri mestni odborniki sami se pritožujejo črez samovoljo dotičnih poročevalcev.
— (Novehranilniceinposojilnicena Kranjskem.) Pred kratkim se je v tukajšnjih čitalniških dvoranah mnogo razpravljalo o novih hranilnicah in posojilnicah. Ni sicer naš namen, kritikovati črez te nove nameravane vpeljatve, a toliko smemo smelo trditi, da so po polnem nepotrebne, kajti dandanes ima uže malokteri toliko, da bi mogel še v hranilnico denarja nositi, za iste redke pa, ki so tako srečni, zadostuje pač sedanja kranjska hranilnica, kjer je dovolj prostora za najvišje vloge in ob enem tudi uajvečja sigurnost. Kar se pa tiče posojil, nam dovolj jasno pričajo sedajne posojilnice, da ne bode pri njih nihče pomoči našel, ako ne zastavi kakega imetja, na kar pa uže zdaj povsod lahko denarja dobi, ali če ne pripelje seboj poroka, kateri pa mora vse iste lastnosti imeti, da uže lahko sam iskatelju posojila zaželjeno vsoto posodi. To je vse le mlatenje prazne slame. Sploh pa ta projekt nekoliko preveč štajerski diši, ker nameravajo glavni sedež teh zavodov v Celji napraviti.
— (C. kr državni uradniki X. in XI. vrste ta kraj Litave) nameravajo državnemu zboru vposlati peticijo, da bi se jim letna plača povekšala, štiridesetletno službovanje na petintridesetletno znižalo ter jim bi bil zagotovljen vsako leto štirinajstdnevni dopust. Tudi bodo prosili za vpeljavo službene pragmatike, kar je v devetnajstem stoletji živa potreba. Prvo misel v tej zadevi so spro-
žili c. kr. uradniki v Bregencu na Tirolskem. V Ljubljani ustanovil se je po trudapolnem prizadevanji c. kr. davkarskega pristava gosp. P..............
samostaleu odbor, kateri bode v kratkem času odposlal peticijo gospodom uradnikom na deželi za podpis. Uradniki, zjedinite se, kajti to gre za Vaše' lastne interese in pričakovati je najboljšega vspeha, kajti v edinosti je moč in prositi sme vsak, tem bolj pa uradnik, kateri žrtvuje vse svoje moči vladarju in državi. Presvitli naš cesar je sam blagovolil zapovedati: „Jaz hočem, da bodo moji uradniki razmeram primerne plače sprejemali!" Ta Najvišji ukaz naj Vam daje pogum, da stopite vsi skupaj ter prosite za olajšavo Vaših bremen, kajti časi postajajo zmerom neugodnejši in skrbeti Vam je za Vašemu častnemu stanu primerno eksistenco. Spominajte se torej vladarjevega pregovora: „Viribus unitis!“	—r.
— (Gostilno „pri Bizeljskem hramu,") kiitero je, kakor znano, neka gospa sorodnica gospoda Juvančiča prevzela, namerava slednji v zadnji sobi popolnem orijentalično urediti. Mesto stol6v in drugega pohištva napravile se bodo otomaue in vsak gost bode dobil svoj čibuk ter fes. No, za zimske večere zna to prijetno postati, sploh je pa gosp. Juvančič mož, ki ima um, goste razveseljevati.
— (Potovalne ki ob uk e) dobil je nedavno tukajšnji trgovec s klobuki, gosp. Iv. Soklič. Ti klobuki znajo se vsled svoje gibčnosti na več krajih zložiti ter ne prouzročujejo na potovanji niti najmanjše sitnosti. Gosp. Sokličeva prodajaluica pa res zmerom bolj napreduje.
— (Tukajšnja firma S c h n e i d e r & Leske) razstavila je pred par dnevi fotografične portršte nekaterih tukajšnjih oseb, katere se jako odlikujejo sč svojo čudovito podobnostjo in izvrstno tehniko itd. Priznati moramo, da ti izdelki imenovane firme presezajo vse druge, tudi najboljše v to stroko spadajoče reči, katere smo do zdaj videli. Tudi format teh fotografij je večji in lepši, kakor pri drugih tukajšnjih fotografih. Gosp. Schneider in Leske, katera sta pred kratkim še le v naše mesto prišla, pridobila sta si uže mnogo naročnikov, ker je njih atelier gotovo prvi med vsemi v Ljubljaui obstoječimi. Nadejati se je, da bode ta firma s časom vse druge starejše konkurente prekosila, ker izvršuje zares umetniška dela. Ker je gosp. Schneider in dr. še začetnik v Ljubljani, izvršuje svoja dela tudi primeroma ceno. Želimo jima srečen vspeh in opozorujemo p. n. občinstvo na ta fotografični atelier.
— (Vinska letina na Bizeljskem) je, kakor poizvemo, jako dobra. Dobrega vina je obilo, cene nizke. Žalibog, pridelali so pa nasprotno Dolenjci malo in še to slabega, kislega vina
— („Koler a-B itter“.) Kolera še zmerom hudo razsaja na Laškem, od meseca septembra do včerajšnjega dnč pobrala je nad 15000 žrtev. Vlada se sicer trudi, razširjatev epidemije omejiti, toda kaj je človeški trud v primeri k neizprosljivi moči narave. Bog nas obvaruj pred tem največjim sovražnikom človeštva, ako pa pride tudi v naše kraje, naj se ne prezirajo od nas uže nasvetovana sredstva. Kakor se nam iz Reke poroča, se tam, v Trstu in Benetkah tudi uže za tak nesrečni slučaj preskrbujejo z primernimi zdravili ter hvalijo nek likčr „kolera-bitter“, ki ga nekdo v Ljubljani fabricira. Obila naročila tega likčra so po dopisniku dokaz, da zua roba res koristna ter dobra biti in obžalovati je, da dotični izdelovalec svoje ime ali svojo firmo domačinom prikriva, vsaj bi vender v prvej vrsti moral s6 svojim zdravilom lastnej deželi pomagati.
— (Nekaj iz leta 1848.) Mi Slovenci se preradi pritožujemo črez zatiranje našega jezika v uradih, šolah i. t. d. Premda so te naše pritožbe povsem opravičene, moramo vender z veseljem kon-statovati, da je naš jezik od leta 1848. bolj napredoval ter si svojo enakopravnost zagotovil, ko v teku vseh prejšnjih stoletij. Dobro nam je še
V	spominu, ko je leta 1848. nek magistratni bobnar
razklical tako-le sledeCi odlok: „Heute vormittags od devetih do dvanajstih in popoldan von drei bis sechs Uhr bo freibillig lictanda anf alten markt, tam bojo lepe mize, šubladkostni, stoli, bettstattli ure in velik drugih einrichtungsstiikov na prodi. Wer liebchaber ist, naj pride dons zutri von neun bis zwolf, al pa nochmittog od treh do šestih k verkiiuferju." Zares krasno!
—	(Ribniška) Nek Ribničan prišel je mi-nole dni v Ljubljano k nekemu tukajšnemu bar-birji briti se Ko mu slednji skledico, kateri je kakor znano navadno oni del, ki pride pod brado, odbit, na vrat nasloni, se Ribničan odreže: „Moj denar ima isto veljavo, kakor kakega druzega in zahtevam celo skledo!“
Drobtinice.
— (Žan danno v iš čejo) na Ogerskem. Pla6e so jako ugodne.
— (Trije Židi k smrti obsojeni.) Deželna sodnija krakovska obsodila je Žide Mozes Ritterja, Marceli Strochlinskija in Gittel Ritterja enoglasno k smrti, ker so neko kristijansko deklico umorili.
— („Mrzla misijonarska pečeYnka.“) Pred par leti potoval je nek misijonar iz Češkega črez morje med divje ljudi, kateri se od človeškega mesa živijo. Vzel je seboj spremljevalca Čeha Polivko. Ko po daljnem potovanji med te d-ivje narode prideta, prične jih misijonar v svojem češkem jeziku poučevati, a razumili so ga divjaki isto tako malo, ko on njih. Ni jih toraj mogel prepričati o istinitosti svojega poučevanja in po kratkej debati so sklenili, svojega učitelja zaklati ter ga zavžiti. Potem so prijeli misijonarja ter ga umorili in njegovo truplo na kosce zrezali. Ko se je to zgodilo, bil je spremljevalec Polivka nekoliko ur od svojega gospoda oddaljen in vrnivši se v divjaški tabor, ni bil malo začuden, da misijonarja na navadnem mestu ne najde. Polivka, kateri je nekoliko divjaški jezik razumel, povprašal je po svojem gospodu, a divjaki mu odgovorijo, da „počiva“. Ko nekoliko jedila zahteva, mu pa odgovori, da za zdaj nimajo nič druzega, ko le nekoliko „mrzle misijonarske pečenke11. Misijonarski spremljevalec je takoj razumel strašen pomen teli besedi ter iz taborja pobegne. čez par mesecev prišel je zopet črez morje domov ter svojini rojakom ta dogodek pri-povedaval ter se še danes srečnega šteje, da je zopet dospel v — blaženo Češko. Tako nam poroča nek tukaj bivajoč čeli, kateremu pa ne verujemo po polnem.
— (Hadži Loja), kateri je nedavno svoj zapor prestal in katerega so zadnjo saboto v pro-gnanstvo v Djedah odpeljali, ima ženo ter dva deca seboj. Vprašan, se li rad v prognanstvo poda, odgovoril je: „Alah je velik in po njem pride vaša (avstrijska) vlada, in kakor ona hoče, tako moram plesati."
— (Bogate udov e.) V Nevjorkti živi trideset udov, katerih vsaka ima več ko en milijon dolarjev premoženja. Večina jih ima po več ko
trideset milijonov in najubožnejša med njimi ima pet milijonov dolarjev.
—	(Poskušani samomor.) Dn6 10. t. m. je sprožil v Štajerji nek iz Linča tje prišli častnik v svoja prsa dvakrat revolver. Ko ga ti streli še niso umorili, skočil je v vodo z nameuom, da se potopi. A tudi tu ni našel zaželjene smrti, kajti rešili so ga in prenesli v bolnico. O okrevanji nesrečneža se dvomi. Vzrok temu strašnemu koraku bila je nesrečna ljubezen.
Smešnica.
Za neko damo prihiti gospod z umetnim zobovjem ter jo nagovori: „Ne zamerite, zobovje sto izgubili.“ Dama: „Vi, surovež, kako me morete tako razžaliti, zobovje ni moje.“ Gospod: »Oprostite, mislil sem, toraj je zobovje Pajheljevo." Dama: „Nesramnež, v drugo me razžalite; jaz sem zobovje Pajhlju pošteno plačala, toraj 011 nima nobene pravice do njega.11
Gospodarske stvari.
Kako se zabrani kisanje mleka. Ako se
na mleku plavkaste pike pokažejo, je znamenje, da se kisa. Skisauje se pa zamore zabrauiti na ta način: Mleku naj se na vsakih deset litrov dodd pol litra eiipercentne jesihove kisline. Ta kislina pa ne zabrani samo skisauje mleka, temuč prouzroči, da se hitreje smetana na mleku napravi ter podeli surovemu maslu prijeten duh.
Sol med prašičjo klajo ni nikakor škodljiva, nasprotno prašičjemu želodcu še koristna Večkrat, toda po malem je prašičem pokladana s6 žveplom, ogljem in nekoliko z apnom numešana sol, mnogo pripomore k debelenji prašičev. Ako se pa prašičja klaja preveč soli, postane škodljiva.
Alojzij Kunst.
Prodaja črevljarskih izdelkov
v Ljubljani
Židovske -a.13.ce St.
(prej Schitnik & Kunst).
Bogata zaloga izgotovljenih
Jarnik, ustil iii t«® taljev
lastne fabrikacije, vsakteremu na ogled in izbiro.
Naročila vsake vrste se promptno in najcenejše izvršujejo.
Mere se dobro hranijo in zaznamovajo.
Pri naročilih po pošti naj se blagovoli izgledne črevlje priložiti.
Priporočilo.
Ker se častitemu p. n. občinstvu za dozdaj mi izkazano zaupanje zahvaljujem in že za naprej za obila naročila priporočam, naznanjam, da sem svojo delavnico z sv. Petra ceste v Vodnikove ulioe h. it. 4
blizo mesarskega mostu, nasproti Mahrove hiše, preselil.
V	Ljubljani 8. oktobra 1884.
Jože Črne
urar.
Janez Kelbl
iterojad
na Šentpeterski cesti št. 35
priporoča se v izdelovanje vsakovrstnih možkih oblek iz svojega obče znanega finega blaga. Za-hvaljevaje za do zdaj obila naročila, priporoča se tudi za naprej ter p. n. občinstvo zagotovlja, da mu bode zmerom ceno in promptno postregel. Naročila z dežele se naglo izvršujejo.
Ljublj »ni,
Stari trgr žte-v. 3^
prodaja
muzikalno orodje
vsake vrste, t. j.:
K
K
4 zaklopnice 5 gokl., 8 zaklopnic 8 gld.,
na 6 zaklopnic na 10 zaklopnic
Flavta na
6 gld., na 14 gld.
Dis-Es-klarinet na 5 zaklopnic 6 gld., na 8 zaklopnic 8 gld., na 10 zaklopnic 12 gld.. na 12 zaklopnic 16 gld.
C-klarinet na 6 zaklopnic 7 gld., na 8 zaklopnic 10 gld.	uj
B-klarinet na 6 zaklopnic 7 gld., na	8	zaklopnic	(s
10 gld., na 10 zaklopnic 16 gld.	gj
§ Poštni rog Škrat zavit 2 gld., 4krat	zavit	2	gld.	m
50 kr.
GJ Požarni rog male vrste 5 gl., velike vrste 6 gl.
[J( Vojaška tromba 6 gld.
[u G- ali F-tromba s strojem 12 gl.; s strojem na oj	valjček 16 gld.
m C-flugelhorn 12 gl.; s strojem na valjček 16 gl.
Sj B-waldhorn s strojem 18 gl.; s strojem na vaij-“J	ček 24 gld.	^
U Bas-fliigelhorn 25 gl.; s strojem na	valjček	30	gl. oj
(n 3/4 bombardon F 34 gld.;	*/t bombardon	F
ffi	36 gld.
[}{ Gosli po 3, 4, 5, 6, 10 15, 20	gld.
K Lok za gosli po 80 kr., 1 gl., 1 gl.	50	kr.,	2 gl.
ru	do 2 gl. 50 kr.
3 Kitare po 5, 6, 8 gl.; kitare	s strojem	po	10 gl.
s] Citre z 31 strunami po 8, 10,	12, 15	do	20	gld.
Citre palisandrove po 25, 30 gld.
Mali boben po 15, 20 gld.
[n Veliki boben po 20 do 30	gld.
Pokrivače po 12, 16 do 20	gld.
Harmonike po 2, 3, 4. 5, 6 do 8 gld.; z 2 vrstama po 12 do 16 gld.; s 3 vrstami po 20 do 25 gld.	jjj
Strane za gosli, bas, oitre, kitare, oello in tamburioo.	m
^HHsasasasasasasasasasHsasasasMasHsasasa^
jTTJE? >
Odpreije fotografične delarnice.
Volespoštovanim plemenitašora in p n. občinstvu iisojam so naznanjati, da sem pod firmo
(prej -A-. I2Zra,clx)
na tukajšnjem prostoru: Gledališke ulioe št. 6 otvoril
tor ga denašnjim potrobam primerno prozidati in pronaroditi pustil. Pri meni izdelujejo se prav ceno vsakovrstne fotografije, portreti dežel, reprodukcije, ponatisi industrijalnih stvarij, sploh vsaka v to stroko spadajoča dola
Vslod svojega večletnega službovanja v prvih dunajskih foto-grafičnili dolarnicah ter vsled svojih zvez ž njimi smom opravičono zagotovilo p. n. občinstvu dati, da bodem vsom, tudi največjim zahtevam zainogol zadostiti.
Odličnim spoštovanjem
Julij Schneider
fotograf.
jsgj	P	odpisani	usoja se priporočati p. n. občinstvu	g||j
ii!	vsakovrstne	B\
i m
UOD
suknene klobuke
posebno pa
(Lodenhilte) za lovce v raznih barvah, kakor
-----------------------   svetlo-	ali	temnorjave, svetlo- ali tem-
nosive, svetlo- ali temnozelene i. t. d., po 2 gld. 20 kr.; 4-Hrln Iflnhnl/n najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, llllC KIUUUKC, po 1 gld. 80 kr., najboljši po 2 gld. 20 kr.;
svilnate cilindre,	“ilepii	izd”elek'p”
klobuke za dečke p i su. > i ku. so
dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
i. t. d., i. t. d.
Zunanja naročila izvršujejo se takoj proti poštnemu povzetji.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ljubljani, Gledališke ulioe it. 6.
NB. Ravnokar sem dobil v svojo zalogo fine pa cene potovalne In dr. Jagra zdravstvene klobuke.
nooooooooooooooooo
0 Podpisani sl. občinstvu uljudno naznanja, da 0 Q je 15. t. m. pred Škofijo St. 11, nasproti Šenklavške A ^ cerkve, odprl	q
$ novo brivnico, o
0 0
X Prevzame vsa v lasničarstvo spadajoča dela ^
V	po najnižjili cenah ter se p. n. občinstvu priporoča v Q za mnogobrojni obisk.	Q
Q	Odličnim spoštovanjem	Q
I	Juraj	Vidak,	brivec.	Q
IOOOOOOOOOOOOOOOOD
g
Usojam se p. občinstvu naznanjati, da sem v Gradišči št. 14 prevzel
gostiln«
ter priporočam svoja izv- Btna vina po 32 do 40 kr. liter. Točim tudi najboljše Auerjevo pivo, zmirom frišno in okusno.	'
Tudi se dobivajo v moji gostilni dobra in oena jedila ter prosim za mnogobrojni obisk.
Zagotavljam častite goste, da bodo dobro postreženi.
Odličnim spoštovanjem
Jakob Zadnikar.
Vekoslav Korsika
v Ijjubljani.
Vrtnarstvo, izdelovanje šopkov in vencev, prodaja rož in seinenov.
Podpisani se p. n. občinstvu priporoča za naročila na
šopke in vence
po ceni in po najnovejši obliki. Tudi se dobivajo pri meni vsakovrstni trakovi k vencem, svilnati in na pol svilnati, vse po ceni.
Na razpolaganje imam dalje frišnih semen vsake vrste.
Naročila se natančno in hitro izvršujejo; unanjim naročnikom se pošilja proti poštnemu povzetji. Naroči se pa lahko v glavni zalogi ali pa v podružnici v Šellenburgovih ulicah.
S spoštovanjem
Vekoslav Korsika.
1 Giuseppe Ermacora ^
v Ljubljani.
SMmtis
lanftnuri)
« Vrtnarstvo, izdelOTanje šoptoT in vencev.
Vsakovrstne
in
sploh vse
k vrtnarski stroki spadajoče, j
ut Naročila se takoj izvrš6, unanjim po-|J šilja se po poštnem povzetji najhitreje.
: Šivalni stroji, Wertheimove blagajnice.:
Fran Detter
T7"	2v£estrxl	trg:	st.	163
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižji tovarniški ceni ter za izvrstnost blaga jamči pet let.
Poštenim ljudem izročujejo se taki stroji tudi proti predplači od 10 do 15 gld. in na mesečno plačevanje po 4 do 5 gld. na obroke, vsled katere olajšave si vsak, tudi nepremožen človek, lahko in neobčutljivo pridobi izvrsten stroj.
Stare ali pa slabo šivajoče stroje sprejema moja mehanična delarnica v popravo in snaženje. Tudi prevzamem take stroje v zamenjo ali račun.
strojnih del, olja, šivank, svile, cvirnov, pletne, ovčje in drevesne volne itd. itd., zmerom izvrstna, fina roba za čudovito nizke cene.
Tudi se vedno nahajejo v moji zalogi Wertheimove blagajnice za jako nizke cene in tudi na mesečno plačevanje.
Daljše hvalisanje moje skoro v polovici naše države kakor jako solidne in reelne firme, katera obstoji uže 13 let na tukajšnjem trgu in je sedanjim časom primerno urejena, bilo bi odveč.
Na deželi sprejemajo moji potovalci, kateri imajo kolekovana pooblastila, naročila ter poučujejo brezplačno šivanje na strojih.	Odličnim spoštovanjem
F. I>etter.
Preselitev prodajalnice.
Podpisani usoja se p. n. občinstvu naznanjati, da je svojo
kožuhovinsko blago
iz dosedanje prodajalnice vsled poznejše izselitve svojega prednika iz sedanjih prodajalnih lokalov še le danes preselil
y spodnje sobe hiše št. 3 na Mestnem trgu,
P. n. občinstvu zahvaljujem se za meni do zdaj izkazano zaupanje ter se priporočam za mnogobrojna dalja naročila. V moji zalogi dobivajo se vse v to stroko spadajoče reči po najnižji ceni, ter sprejemljem in izvršujem vsakovrstne poprave cen6 in hitro. Naročila z dežele proti poštnemu povzetji.
Z odličnim spoštovanjem
+
+
+
+
c^o
t
+
}
+
i
J. Giontinija
bukvama in prodajalnica papirja
v Ljubljani
Mestni trg štev. 14 priporoča svojo bogato zalogo
slovenskih molitvenih bukev
v različnih zvezkih, slovenske ljudske pravljice, časnike notranjih in vunanjih dežel, modne žurnale itd.
Velika zaloga vsake vrste
papirja ter pisalnega orodja.
Raznovrstni lcaleiidri v vsaki velikosti in kalendri za na steno v najlepši izvršitvi. Cene so jako nizke.
Izdajatelj in odgovorni vrednik Ferdinand Suhadobnik.
Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.