i
K) dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
VELIKONOČNA AKCIJSKA CENA ■“llivilaminski napitek. 1,5 lil. Dana	245,00	SJT'	179,00 SIT
'r“pi sirup gozdni sadeži, 1,5 lit. Vital	567,00-511	429,00	SIT
"'likatesna majoneza, 630 g Kta	58VW	SIT	379,00 SIT
■ 'ta kava Uka, 250 c M-Corenjska	332,20	SIT	259,00 SIT
“koli detergent Ariel, 3 lit. M-CoriSka ^99,70 SIT 1.199,00 SIT “Rlie za žar, 3 kg PSM uvoz	389,00	SIT
in še 40 artiklov po akcijskih cenah!
Omenjene izdelke lahko kupite tudi v trgovinah MERCATOR*   DOLENJSKA Novo mesto in POSAVJE Brežice.
■	B	1	1		J	tj	1	3				B	rt
■rt	ti wm 11 ■ B/|u mlH 1 iri 11 ■ B 11 [«ki 11IV H H 91 IH JV« 1 tj 11 f« 1X*.												
Knj
iga praznuje
Prireditve ob svetovnem in Jilovenskih dnevih knjige
NOVO MESTO - Ves ta teden, ju.se bo zaključil s svetovnim nevom knjige 23. aprila, poteka-JP v mnogih slovenskih krajih nevi slovenske knjige. Na pobu-i h Pru^tva slovenskih pisateljev Thiz .? praznujemo že petič, okrat jih je predsednik pisateljskega društva pospremil v javnost ^ običajnim pozivom “Podarimo in med drugim zapisal še,
a samo bedak nikoli ne seže po I j1.®’ v uPanju, da si bo z njo po-n ...vsaj radovednost, če ne traj-ejših, globljih potreb,” ter da “je Si,ka stran dobre knjige, ki jo Poberemo, najlepše, kar lahko Podarimo lastni duši”.
, 'f Novem mestu so že od pone-e|jka in bodo vse do petka knjige a prodaj po znižanih cenah v nJigarnah Goga in Mladinska njiga ter v recepciji Dolenjskega . u^eja, kjer znašajo popusti od 10 o 75 odst., rabljene knjige pa je ogoče zares poceni kupiti tudi a sejmu Bukvarne pred vhodom nn?Jjic° Mirana Jarca. Prilož-
dovoi'^3 PHC*ar‘te *snj'g°’ je torej
,?e. yeeraj so v Kastelčevi ulici krili spominsko obeležje Karlu uncu, nekdanjemu novomeške-u gimnazijcu in kasneje profe-c Huna novomeški gimnaziji, pis-f- učbenikov za matematiko in ziko. V Knjižnici Mirana Jarca P‘* Je prof. Jože Škufca pripravil Pominski večer, posvečen nedolgo tega umrlemu pisatelju, pesni-u in muzealcu Jožetu Dularju, nes bo v knjižnici še predstavi-,®v knjižne novosti Ksenije Kha-•' Nerajska hrana in slavnostna lovcu V za Slovunce v Kar-
MiM
-,fi < -r,*':
■ ■"
Želimo oam vesele velikonočne praznike*
PISANICE ZA VELIKO NOČ, A TUDI SICER - Ljudske mojstrice pišejo belokranjske pisanice, ki so lep in iskan spominek, skoraj vse leto. Mnogi pa preizkusijo svojo spretnost zlasti pred velikonočnimi prazniki, in če jim uspe, jih s ponosom podarijo svojim bližnjim. Predvsem pa je razveseljivo, da se danes v Beli krajini vsaj poskusijo s to lepo ljudsko umetnostjo tako babice kot njihovi vnuki. In če kateri ne ve, kako bi se lotil dela, so mu na voljo posebne delavnice. Občinska zveza prijateljev mladine Metlika jih je pretekli teden pripravila kar pet. Kako napisati pisanico s čebeljim voskom ali izdelati drsanko, so vedoželjnim Belokranjkam in Belokranjcem pokazale Bariča Flajnik-Koželj, Natalija Orlič, Meri Stipanič, Milena Starešinič, Andreja Milavec in Vlasta Lovrinič. (Foto: M. B.-J.)
VPOKLICI VOZIL
Ustavno sodišče pritrdilo Avbaiju
Ugotovilo protiustavnost v zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomanjkanje meril pri uresničevanju materialne dolžnosti - Določen rok za odpravo
Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
bevškova 6a. Novo mesto, tel. 068/39 30 454
NOVO MESTO, LJUBI JANA - Kot nam je zatrdil novomeški javni tožilec Bojan Avbar, so lahko lastniki delovnih strojev, terenskih in drugih vozil ter ostalih sredstev, ki so na popisu za vpoklic, vsaj malo oddahnejo. Ustavno sodišče je namreč 16. marca na njegovo pobudo presojalo o ustavnosti nekaterih členov zakona o obrambi, zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter uredbi za izvajanje te materialne dolžnosti. Državnemu zboru je naložilo, naj v devetih mesecih odpravi protiustavnost zakona, enako pa mora vlada v enem letu storiti z uredbo.
“Vsi sodniki so bili enotni pri odločanju in izdali odločbo, ki
Prodajni center
**VRT*
Bri AGROSERV1SU v Novem mestu. elovni čas: od 7. do 18. ure, v sob. od 7. do 12.
Tel.: 07 393 01 09
ure
obsega kar 15 strani, dva pa sta v ločenem mnenju še posebej poudarila pomen te pravne problematike, ki vzpostavja red. Po objavi odločitve sem prejel veliko čestitk. Še posebej se mi zdi pomembno, da smo se lotili kršenja nekaterih temeljnih načel, kot so poseganje v lastninsko pravico, svobodo gibanja in načelo sorazmernosti. Tudi s tako odločbo se namreč utrjuje inštitut lastnine, ki sicer ni absolutna,” je povedal Avbar.
Ustavno sodišče je odločilo, da določitev materialne dolžnosti v miru zaradi pregledov in vaj sama po sebi ni v neskladju z ustavo. Ugotovilo je, daje ukrep materialne dolžnosti nujen tudi ob naravnih in drugih nesrečah zaradi zaščite, reševanja in pomoči (kot določa zakon) ter da ne pomeni prekomernega poseganja v lastninsko pravico zavezanca. Hkrati
PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA
tel./fax: 068/323-836
Vladarji za prihodnost?
Združevanje nekdanje Slovenske ljudske stranke in nekdanjih Slovenskih krščanskih demokratov je bilo dolgotrajno. Sodeč po povišanih glasovih, s katerimi so razpravljali posamezni udeleženci vseh treh “zgodovinskih” kogresov ob koncu minulega tedna, je bilo mučno celo za pripadnike obeh nekdanjih političnih partij, Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. In vendar sta se stranki združili. Nova Politična povezava je videti kot poroka na silo, saj nihče od obeh vstopajočih političnih partnerjev ni žarel od sreče. Videti je, da to politično zavezništvo osrečuje nekoga tretjega in da je ta tudi najbolj trmoglavo nagovarjal k združitvi Podobnikove in Peterletove stranke.
Je že res, kar je rekel Marjan Podobnik v Krškem na izrednem kongresu SLS, namreč, da na tem izrednem kogresu postavljajo temelje za stranko, ki bo “vodila Slovenijo v bodočih niandatih”. Vendar so temelji, postavljeni z združitvijo, videti precej majavi. Ker so jih vendarle postavili in nanje že zidajo novo politično hišo Slovenijo, najbrž drži, da se je z ustanavljanjem nove SLS+SKD Slovenske ljudske stranke predvsem zelo mudilo, da v državi ne bi bilo predčasnih volitev. Človek, ki naj hi v takih razmerah vodil Slovenijo, naj bi bil dr. Andrej Bajuk, nekako soglasno izbrani kandidat za mandatarja. Ta je mogoče zelo dober mednarodni strokovnjak, vendar ni nujno, da bi ga dali postaviti volivci iz Slovenije. Oni ga namreč niso imeli priložnost spoznati, tako kot tudi on ne ve, kdo so in kako živijo ljudje, ki naj bi jim zavladal.
M. LUZAR
Mestna občina Novo mesto in Območni odbor zveze borcev NOB Novo mesto vljudno vabita na proslavo ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju.
Prireditev bo v sredo, 26. aprila 2000, ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
gradniki
s tem pa je tudi odločilo, da je zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 25. in 30. členu neustaven, ker samo izvrševanje predpisane materialne dolžnosti ni opredeljeno z zakonom in prav tako niso oblikovana merila in postopki, po katerih je posameznik določen za zavezanca.
Državljani, katerih lastnina sc je torej po neznanih merilih znašla v popisu potrebnih sredstev, so tako vsaj malo potolaženi. Ministrstvo za obrambo je sicer že skoraj pred letom dni sprejelo tudi sklep, da na vojaške vaje praviloma ne kliče sredstev iz popisa, če ne gre za povečano bojno pripravljenost ah za obveznosti v mednarodnih oirganizacijah ali zaradi zagotavljanja varnosti in stabilnosti v državi. Zdaj bo moral državni zbor spremeniti še zakon, vlada pa uredbo.
B. DUŠ1Č GORNIK
POTRES NA RAKI
KRŠKO - V nedeljo okoli 22.30 so na Dolenjskem in Posavju čutili potres z epicentrom na Raki in močjo 2,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres so čutili prebivalci na Dolenjskem in v Posavju. Prvemu potresu je sledil v ponedeljek še drugi, ki je bil nekoliko šibkejši.
V Zagrebu najboljši Belokranjec
Ledeno vino Jožeta in Anice Prus s Krmačine šampion Vinovite
KRMAČ1NA PRI METLIKI -Ves pretekli teden sta dve strokovni komisiji na mednarodnem ocejevanju vin Vinovita v Zagrebu ocenjevali 463 vzorcev vin iz dvanajstih evropskih držav. Med ocenjevalci je bil tudi znani enolog svetovnega slovesa dr. Julij Nemanič iz Metlike, ki se je domov vrnil z veselimi novicami.
Anica in Jože Prus s Krmačine, majhne vasice pri Metliki, sta namreč za renski rizling-ledeno vino letnika 98 s štirimi negativnimi točkami dobila najboljšo oceno izmed vseh vzorcev ter s tem naziv šampiona. “To je znova potrdi-oreio belokranjski vino-
firidelati najboljša vina oveniji, temveč tudi v mednarodnem merilu. Pridnost, strokovnost in vztrajnost so se Prusovima znova dobro obresto-vafe,” je bil zadovoljen dr. Nemanič, ki je potrdil, da sta bila Prusova tudi sicer najuspešnejša vinarja na Vinoviti, saj sta od 24 zlatih medalj pobrala kar tri, med drugim tudi za sovinjon in rumeni muškat, medtem ko je eden od njihovih rumenih muškatov dobil priznanje.
Seveda so bili tudi Prusovi zelo veseli uspeha, ki pa ni bil zgolj naključen. v njihovi zidanici zadnjih petnajst let donegujejo vse boljša vina. V zadnjih petih letih sta bila Anica in Jože najuspešnejša belokranjska vinogradnika tako na
• Kot je dejal dr. Nemanič, je na sejmu Vinovita sodelovalo veliko znanih slovenskih vinarjev, a so mnogi ostali brez medalj. Prav vsi belokranjski vinaiji pa so se dobro odrezali: Otmar Šturm je dobil eno zlato in eno srebrno medaljo, družina Kostelec tri srebrne, metliška Vinska klet dve srebrni in družina Mavretič eno srebrno.
ocenjevanju na radgonskem kme-tijsko-živilskem seimu kot na metliški Vinski vigredi. Tudi letos sta si na Vinski vigredi prislužila oba šampiona (o tem več na 9. strani). Kot pravi gospodar Jože, je za uspene Prusovih vin zaslužna vsa družina.
M. B.-J.
ZELENI JURU PRI SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM PREDSEDNIKU
VINICA - Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa iz Vinice vabi na tradicionalni sprejem zelenega Jurija, ki bo v četrtek, 20. aprila, ob 11. uri pri predsedniku države Milanu Kučanu v Ljubljani. V soboto, 22. aprila, pa bo prav tako ob 11. uri sprejem zelenega Jurija pri predsedniku Hrvaške Stipetu Mesiču v Zagrebu, kjer bosta sodelovala tudi ansambel Tonija Verderberja in metliška Vinska klet s svojimi vini.
S (07) 30 81 118 k
ŠMARJE 13.1, ŠENTJERNEJ, i-mail: kol
ISTA OSEBNA ŠTEVILKA
031....... KOT	041......
REZERVIRANA LE ŠE DO KONCA MAJA
VREME
V petek in soboto bo sončno in toplo, v nedeljo pa se bo postopno pooblačilo.
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
' Posredujemo pri nakupu in prodaji delnic!
* Po najugodnejših cenah odkupujemo delnice Telekoma, Iskre, TPV-ja, Trima!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), u 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, ft 0608/41-371
Ti,	JZ?	J-
TOT
Berireidanes
stran 2:
•S Coca Colo bo Vino naredilo več
strgn 4:
•Crmošnjiška voda neustrezna
stran 6:
•Jarcu lahko pomagajo le še - svetniki!
stran 7:
• Med ne prinaša volilne pravice
stran 9:
•Oba šampiona Prusovima s Krmačine
stran 11:
• Nepojmljivo streljanje v Srbiji zaradi cementa?
stran 18:
•Za spomin pisanico podarim
■
V PRUSOVI KLETI - Jože in Anica Prus sta ob uspehu njunega ledenega vina, za katerega so grozdje trgali 29. januarja 1999, nazdravila v svoji zidanici. Ker sodita, daje bil lanski vinski letnik celo boljši od odličnega letnika 97, bodo iz njune zidanice še prišla odlična vina. (Foto: M. B.-J.)
Čestitamo za
27.	ap
dan	up
Uredništvo Dol. lista
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
Politični vsakdan po vaše?
“Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokraj’ne naše so, kar, Samo, tvoj duh je zginil...” Če se zdi Samo, ki ga omenja pisec sonetnega venca, ta trenutek v Sloveniji neaktualen, so naše pokrajine še kako prepihane z jeznimi političnimi viharji. Vinarji lomastijo zlasti na politični desnici, vendar sunke močnih pišev čuti Slovenija tudi drugače. Jezni viharji so odnesli iz vlade ministre nekdanje Slovenske ljudske stranke, nekako hkrati so Omajali v stolčku dr. Jjaneza Drnovška in vse pre-mierove može in s tem odnesli prejšnjo vlado. Viharji prinašajo na politično nebo nove zvezde, za katere niti najbolj prekaljeni poznavalci razmer ne upajo napovedati, kdo se bo obdržal in kdo bo izginil. Ozračje ob tem je namoč razburkano. V vrtincih hudih obtožb, prigovarjanja, visoke hvale in nezaupanja kot da v današnji Sloveniji letijo naokoli kosti domobrancev, žrtve Urha, uveneli listi spravne lipe, bratstvo in enotnost, evropske vrednote, gospodarski liberalizem, Sveto pismo, svoboda, demokracija ter visoka morala in sprevrženost. Ta mešanica naj bi našla pravega naslovnika predvsem v slovenskem volivcu na morebitnih predčasnih volitvah, ki so postale aktualne z nastalo vladno krizo. Kaj menite o vladni krizi, o možnosti predčasnih volitev, skratka o političnih razmerah v Sloveniji, sprašuje tokratna anketa.
JERCA BOŽIČ KRANJEC, novinarka TV Novo mesto: “Ljudje so šokirani ob zadnjih političnih peripetijah v Sloveniji, saj česa takega niso navajeni. To še posebej velja za padec vlade, manj pa za združitev dveh desnih strank, kar so ljudje jemali bolj kot cirkus, romp in pomp, ki ni vreden take pozornosti. Vladna kriza in možnost predčasnih volitev pa tudi v tujini bolj odmeva.”
ALBINA TOŠESKA, upokojenka iz Metlike: “Ko vidim, kaj se dogaja, raje ugasnem radio in TV, ker se sicer gnjavim, a spremeniti ne morem ničesar. Mislim, da se politiki preveč prepirajo, premalo pa mislijo, kaj bi lahko naredili dobrega za ljudstvo. Uresničevanju programov bi morali dati prednost pred zdrahami, potrebnih pa bi bilo tudi več kompromisov in strpnosti.”
JOŽE PRIMC, upokojenec iz Črnomlja: “Slovenski politiki se preveč ukvarjajo sami s seboj. Dandanašnje razmere pa so slabe za vso državo, saj nam tujci gledajo pod prste, pri tem pa si ustvarjajo svojo sliko o nas. Naši politiki bi morali bolj razmišljati o prihodnosti Slovenije in njenih državljanov, namesto, da jim po glavi rojijo le misli o tem, kako se bodo ,stolč-kali’.”
PETRA BEC, dijakinja 4. letnika Srednje ekonomske šole v Novem mestu, doma z Mirne: “Ne vidim nobene tragedije v tem, ker je Drnovškova vlada padla. Po drugi strani pa mislim, da se nam ne obeta nič boljšega, kvečjemu še slabše razmere, če bi krmilo vlade dobila v roke tako imenovane pomladne stranke. Za nas mlade pa so politiki doslej naredili premalo dobrega, da bi jim zaupali.” MANCA PINTERIČ, uslužbenka iz Radeč: “Za politiko se zelo malo zanimam. Raje svoj prosti čas pametneje izkoristim, tudi za petje pri mešanem pevskem zboru Primož Trubar v Loki pri Zidanem Mostu. Glede zadnjih dogodkov v našem parlamentu pa mislim, da je dobro, kar se je zgodilo, če bo seveda prišlo do sprememb in da bo zavel nov, pomladni veter.”
JOŽE UNETIČ, vzdrževalec pri KOP Brežice, z Vinjega Vrha: “Podobnik in Peterle se bosta še kregala. Nova stranka bo težko delovala. Ko bodo postavili novo vlado, bo tudi težko delala. Sploh pa jo bodo težko sestavili. Na splošno je v politiki pri nas vse narobe. V politiki je tudi veliko nepoštenja. Delavec je preveč obdavčen, kar zasluži, mora vrniti državi.”
ANTON GREBENC, šofer, iz Velike vasi pri Krškem: “Ža politiko se ne zanimam veliko. Thm ni nobenega, ki bi delal res pametno in v dobro ljudi. Najslabše je to, da drug po drugem pljuvajo, in to, da vsak napeljuje vodo na svoj mlin. Ne vemo, kaj bo nastalo iz sedanjih razmer v državi, samo čas bo lahko pokazal. Zapletene razmere ne morejo ogroziti Slovenije.”
MAJDA JAVORŠEK, dipl. upravna organizatorka, iz Kočevja: “Padec vlade v volilnem letu je bil povsem nepotreben. Bil je politično zrežiran. V nastali sitauciji sem za predčasne volitve. Škoda bi bilo vsakega denarja za karkoli drugega. Oblikovanje nove začasne vlade za razmeroma kratek čas do volitev bi prispevalo samo k povečanju stroškov, koristi pa ne bi bilo prav nobene.”
JANEZ GORŠE, ekonomski tehnik, iz Ribnice: “Padac vlade je bil pripravljen, razlog za to je v volilnem sistemu. Najboljša rešitev bi sedaj bila, da se do novih volitev oblikuje začasna vlada, do takrat pa bi morali sprejeti zakon o volilnem sistemu. Če kaj velja odločba ustavnega sodišča in če smo pravna država, stari volilni sistem ni legitimen, in je treba uzakoniti večinskega.”
S Coca Colo bo Vino naredilo vei
Potem ko je Vino Brežice lani navezalo prve stike z multinacionalko Coca Cola, sj 12. aprila v Brežicah napolnili prve steklenice svetovno znane pijače
-
BREŽICE - Potem ko je podjetje Vino Brežice lani navezalo stike z multinacionalno družbo Coca Cola in potlej konec lanskega novembra z njo podpisalo pismo o nameri in nekaj temeljnih sporazumov, so 12. aprila letos v Vinu v Brežicah začeli polniti coca-colo.
COCA-COLA IZ BREŽIC - Coca-colo iz prvih steklenic, natočenih v Brežicah, sta med prvimi pokusila Karl Recer, direktor Vina Brežice (na fotografiji levo) in Jorg Hartman, tehnični direktor firme Coca Cola Beverages Adriatic. (Foto: M. L)
Po besedah Karla Reccrja, direktorja družbe Vino Brežice, je z začetkom polnjenja svetovno znane pijače brežiško podjetje zaključilo prvo obdobje prilagajanja in usposabljanja za Coca Colo. “Do glavne sezone se bomo usposobili še za polnjenje vseh blagovnih znamk Coca cole, se
OPUSTI KAJENJE!
LJUBLJANA - V letošnjo mednarodno akcijo Opusti kajenje -zmagaj! je vključenih 100 držav, v katerih bo kakih milijon kadilcev poskušalo opustiti razvado in se potegovalo za glavno (10.000 USD),
regionalno (2.500 UŠD) ali nacio-laln tre
venija bo sodelovala v tekmovanju,
nalno nagrado (teden dni na Rogli s tremi prijatelji ali sorodniki). Slo-»sodelov
če se bo prijavilo vsaj 300 kadilcev. Prijave zbirajo do 1. maja, prijavnice pa so na voljo v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, lekarnah, fakultetah, na spletni strani ministrstva za zdravstvo in v časopisih.
VLADA SPREJELA NAČRT NALOŽB V ŠOLSTVU
LJUBLJANA - Gimnazija Kočevje je na seznamu šol v Sloveniji, ki jih je Ministrstvo za šolstvo in šport uvrstilo v svoj letošnji program naložb. Naložbeni program, ki dosega vrednost 8,7 milijarde tolarjev, vključuje skupno 23 investicij na srednješolskem in 18 na visokošolskem področju ter 12 naložb na demografsko ogroženih območjih in 4 v šolstvu narodnosti. Omenjeni program naložb ministrstva za šolstvo in šport je sprejela vlada na seji 13. aprila.
KORAK NAZAJ V ONESNAŽENO OKOLJE
LJUBLJANA - Nevladni organizaciji Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, in Društvo Gaja podpirata pobudo Maje Bavdaž Solce in Matevža Krivica za presojo ustavnosti in zakonitosti uredb o emisijah iz sežigalnic komunalnih odpadkov. Ta je začela veljati 14. aprila, in kot pravijo, pod krinko harmonizacije s pravnim redom EU predpisuje občutno višje dovoljene emisijske vrednosti kot prejšnja uredba. V fundaciji Umanotera opozarjajo, da to ogroža zdravje ljudi in vzpodbuja uvoz starih tehnologij za sežigalnice. Kot navajajo, nova uredba za živo srebro, kadmij in talij dopušča štirikrat, za žveplov dioksid šestkrat in za težke kovine kar dvanajstkrat večje vrednosti izpustov, medtem ko za dioksine in furane izpustov sploh ne omejuje!
Mag. But o subvencijah
Kmetje morajo biti pripravljeni na vstop v EU
LOŠKI POTOK - Okroglo mizo je pripravila potoška SLS v torek, 11. aprila. Obisk je bil izreden, kar dokazuje dejstvo, da je bilo tokrat kmetom ponujenih nekaj oprijemljivih dejstev, pravkar pa se tudi končujeta projekta “Po poteh kulturne dediščine” in CR-POV, ki se močno prepletata z določenimi segmenti, ki jih je predstavil tudi sekretar But, posebno s področja kmetijske pridelave v danih okoliščinah pred vstopom Slovenije v EU in po njem.
Seveda so prisotni največ spraševali, kaj lahko pričakujejo kot pomoč pri nadaljnjem vztrajanju kmetovanja in živinoreje na območju, kakršno je potoška občina, kjer je kmetovanje postalo že obrobna stvar, nekaj boljše je z vzrejo govedi in konj, medtem ko ne-
ko v treh letih pripravljeni za vključitev v EU, kar pomeni po-
kateri predeli mleka sploh več ne oddajajo. Kako naj ti kmetje pridelujejo tako, da bodo kos kon-
kurenci, ki bo nedvomno močnejša po vstopu v EU. Magister But je natančno opredelil, kaj je potrebno storiti, da bodo nekateri proizvodi, ki so možni v tem okolju, subvencionirani že sedaj, Buta pa je dopolnjeval kmetijski svetovalec inž. Janko Debeljak.
Današnje nagle spremembe katere aktivne kmete
bodo za ne boleče, niso pa nepromostljive. Prav to leto, smatram, bo prelomno. To pa je nujno, da bomo neka-
nuni
polnoma drugačno usmeritev v kmetijstvu. Tildi na papirje in vodenje evidenc se bo potrebno navaditi. Skratka, to bo prevzemanje tržnih zakonitosti, ki veljajo za EU. Spomniti moram na Agendo 2000 pa na program SAPARD, ki je namenjen mladim kmetom in mora biti nadgrajen z regionalnim strateškim programom. Vse našteto je pogoj, da se bo v višinskih predelih splačalo kmetovati,” je po obširni razlagi mnogih podrobnosti končal But.
Kmetje, ki se bodo vključili v točno določeno kmetijsko ali živinorejsko dejavnost, morajo dobiti dokumentacijo iz katastra in se na podlagi te točno opredeliti, katere površine bodo obdelovali. Tp podatke bo pomagala pridobiti svetovalna služba, dali pa so prošnjo na občino za plačilo stroškov. Ta odločitev, gre pa še za število pitancev in število krav dojilj ter določeno drobnico, omenjeno pa je bilo še čebelarstvo, bo podlaga za pridobitev sredstev. Vloge morajo biti vložene do 30. maja letos. Opozarjali so na točnost podatkov, ker se sicer lahko zgodi, da posameznik izgubi za daljše obdobje pravico do subvencij. Med to razlago je bilo navedeno ogromno številk, zato bodo podrobni podatki in vsi pogoji objavljeni v lokalnem glasilu Odmevi. A. KOŠMERL
SPOMENIK ZAMOLČANIM ŽRTVAM - V nedeljo je v prisotnosti več kot 1000 ljudi na šentjemejskem pokopališču škof Jožef Kvas blagoslovil spomenik z vklesanimi imeni 414 ljudi iz šentjernejske fare, do sedaj zamolčanih žrtev, ki so življenje izgubili med vojno na protikomunistični strani, večino pa so jih kot pripadnike domobranske vojske brez sodb pomorili takoj po končani vojni. Mogočen spomenik s 4 m visokim obeliskom je stal 12,5 milijona tolarjev, od tega je slabo polovico prispevala šentjemej-ska občina. (Foto: A. B.)
pravi, tudi fanto in sprite,” pravi direktor Recer. Od prvih pogovorov do začetka polnjenja coca-cole je brežiško podjetje sicer že temeljito prenovilo linije za polnjenje brezalkoholnih pijač. Obnavlja naprej, in sicer bo vgradilo še nekaj zdaj že naročenih novih strojev ter k sedanjim napravam dodalo novo polnilnico za t.i. PET-plastenke.
Sodelovanje z multinacionalko, kot je Coca Cola, je zahteven posel, kar priznava tudi Vino, in nedvomno bo nova poslovna povezava z mednarodno korporacijo spremenila tudi omenjeno brežiško podjetje. “Nam bo to sodelovanje prineslo skoraj štirikratno povečanje proizvodnje. Posebej važno je, da smo zaradi Coca Cole in z njenim sodelovanjem v celoti menjali profil naše družbe. To bo posebej vidno, ko bomo polnili vse proizvode v vse embalaže in delali s polno zmogljivostjo. Ne gre samo za povečanje kapacitet, gre za povsem nove pristope in
izpopolnjeno tehnologijo," r udarja Recer.
Vinov direktor dodaja, d3,' Coca Cola nekako prisilila br®^ ško podjetje v nov polet. “Da“ mo lahko izpolnili vse lastnfl pogodbene obveze, investiram0 prenovo znesek v višini okrog milijone mark, zaposlujemo! tudi nove delavce, predvsem n lificirane strojnike, elektrikah ključavničarje, elektronike, B mike in živilske tehnologe,” napf veduje Karl Recer.
M’
TVpinčeni izgnane
Poziv skupščine DruŠflj liie vla^
izgnancev Slovenije in strankam
SEVNICA - Delegati 83 V;
jevnih organizacij Društva1; Slovenije (1
j ---- — o---------j —   .
gnancev Slovenije (DIS), zbf®1 na letni skupščini DIS 15. apri® Sevnici, so zahtevali od slovenj vlade in parlamentarnih stran da nemudoma opravijo uskl®)' vanje predloga zakona o sklada* poplačilo vojne odškodnine ini pošljejo v tretjo obravnav^ državni zbor.
Opozorili so, da slovenski*
gnanci in druge žrtve vojnega® silja niso krivi za nastale polit** razmere, in bi bilo skrajno ne® mano in krivično, da bi omenR sprejemanj* sestavu drf3
zakon odlagali na novem, že četrtem
IDEALNI KANDIDAT-Možak na fotografiji združuje idealne lastnosti za predsednika nove desne stranke, ki je nastala z združitvijo Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov: je Podobnik, a ni Marjan, in je Lojze, a ni Peterle. Glede na to, da je upokojeni delavec organov za notranje zadeve, bi bil Lojze Podobnik z Gornjega Vrhpolja pri Šentjerneju lahko vsaj tajni predsednik nove stranke. (Foto: A. B.)
nega zbora. Zato so izgnanci V prve žrtve nacizma ponovnor zvali slovensko vlado in parlatnd tarne stranke, naj po 55 I®1! končno rešijo odprta vpraŠ*® vojnih odškodnin. “Slovenski * gnanci 1941-1945, begunci, ci®® invalidi vojne in druge žrtve J® nega nasilja smo starejši ljudi veliko nas je bolnih, invalidu1* zlasti pa revnih, zato je nchuif no, da nas trpinči sedaj že večji 9 let tudi samostojna slovenj država, od katere smo vse,*3 smo dosegli, morali izsiliti. TaJJ mukam niso podvržene žrtve J® nega nasilja v nobeni državi, J poudarili delegati na sevni’ skupščini DIS, ki pričakujejo.: bo do množičnega zborovanju r gnancev in drugih žrtev vojn« nasilja 4. junija po 55 letih vend® le sprejet zakon o skladu za poPv čilo vojne odškodnine. *• I
Maribors
pismo
Dnevi radovednosti
MARIBOR - V multimedij-skem centru Kibla v Narodnem domu v Mariboru so pred dnevi v okviru Dncvov radovednosti
pripravili trodnevni festival zabavnega učenja “Kako postati”.
človek za opravljanje funkcij® predsednika države tudi izkuj nje in trdno zgrajen svet vred' not. Mednje sodijo tudi strpne; st, priznavanje pravice do ra®' ličnosti, iskanje soglasja, zavz®' manje za svoja stališča z argU' menti in druge vrednote.
Mladi so predsednika državf povprašali tudi, koliko zaslu®1-Povedal je, da prejema meseč'. no okoli 560.000 tolarjev, kar j® za njegove potrebe dovolj. čan je mladim spregovoril tud'
S to nadvse zanimivo prireditvijo so želeli učencem zadnjih razredov osnovnih šol in dijakom ter mladim brezposelnim
o vlogi znanja in izobraževanj® J v sodobnih družbah pa o poni®'
ljudem pomagati pri izbiri poklica, zato so v Kiblo povabili
predstavnike več kot 60 srednjih šol in drugih izobraževalnih zavodov ter 58 uspešnih in zanimivih posameznikov različnih poklicev, ki so mladim podrobno spregovorili o svojem delu.
Mladi so pokazali veliko zanimanja za vse pogovore, največ pa se jih je nagnetlo v dvorano ob pogovoru s predsednikom države Milanom Kučanom, ki jim je med drugim povedal, kako poteka njegovo delo: zjutraj najprej prelista Delo in Dnevnik, čez dan pa njegovo delo poteka zlasti na pogovorih, posvetih in sestankih. Njegov delavnik se končuje pozno popoldne, če mu ostane sc kaj časa, pa ga izkoristi za rekreacijo v naravi. Vsak dan prečita tudi nekaj strani leposlovja, saj meni, da so politiki dolžni skrbeti tudi za lep slovenski jezik. Najbolj so mu pri srcu dela Miška Kranjca in Cirila Kosmača.
Kakšne lastnosti mora imeti predsednik države, je zanimalo mlade. Po Kučanovem mnenju mora znati prisluhniti ljudem, saj se politika dela med ljudmi-in za ljudi v skupno dobro. Po njegovem mnenju mora imeti
nu računalniškega opismeni®' vanja ljudi in vključevanja v U>' formacijska medmrežja ter ® drugih vprašanjih. Seveda so g® mladi povprašali tudi, kaj meji' o aktualnih političnih dogodki11 in vladni krizi. Zavzel se je ®* globalno stabilnost, ki jo Slov®' nija potrebuje na poti v Evrop" sko unijo.	,.
Veliko zanimanje so rnla® pokazali tudi za pogovor z g'®' dališko igralko Mileno Zupan' čič, kirurgom Vojkom Fliso*1?’ mariborskim županom Bor1' som Sovičem, pesnikom lv®' nom Volaričem-Feom in s št®! vilnimi drugimi znanimi in rnanJ znanimi ljudmi, ki so govorili® svoji mladosti, šolanju in sed®' rijem delu. Mnogi pogovori s® bili tako zanimivi in osebno iT povedni, da so pritegnili tud pozornost odraslih.
Tako so se Dnevi radovedne"
ItllVVJ nu	L/IICVI lauurv-- .
sti spremenili v enega od osred'
njih dogodkov v štajerski metr^j poli, saj mesto nima vsak dap gosteh tako zanimivih ljudi. C®
prav so mladi Mariborčani in1® Ii priložnost spoznati različ*1^ poklice, pa njihova odločitev ‘
nadaljnji poklicni poti verjeti1® ne bo nič lažja, saj je v mariboj
ski regiji še vedno najvišja stop' nja brezposelnosti v državi (brf„
dela je skoraj vsak četrti za del® sposobni Mariborčan).
TOMAŽ KŠELA
•H
(jfaomeška kronika) |	j	£ H A Š I H	OBČIM	ttHfat
Hiša - Ko ljudj e pospravljajo P() hiši, odvečne stvari, naj ho to s odsluženega pohištva, star l('8i ali ponošena oblačila, radi Odpeljejo do najbližjega rom-j^ega naselja, kjer te stvari tam-J^njim prebivalcem še prav Podejo. Na podoben način se je astnik prejšnji teden znebil kar Cele hiše. A ker še niso iznašli načina, kako hišo odpeljati v encmkosu,je lastnik stare odvečna obcestne hiše v Šmihelu prejš-jJJJ leden to opravil “v rinfuzi”:
, o s° podirali in ruševine spro-■ odvažali le v nekaj sto metrov oddaljeno na črno in na tuji zem-J1 Postavljeno romsko naselje.
parkirišče - v Avstro-
prski sov Novem mestu zgradili olnišnico cesarice Elizabete, akrat eno najlepših in najsodob-eJših, Ta je še v gnili kraljevini ugoslaviji služila kot ženska bol-isnica, v povojni socialistični otnovini pa je postala le porodnica. Odkar jc mesto v samo-ojni Sloveniji dobilo novo po-
nišnico, ic staro poslopje
Prazno in pusto. Prva slovenska . ava pa je veliko slabši lastnik ot ječa narodov Avstro-Ogrska. In1*nejjjarjena zgradba na izjemni , acij' zanikrno propada, njena °hca pa je postala eno večjih ovomeških divjih parkirišč, Zad-l, orc'< opoldne je bilo okoli za-Ua stavbe parkiranih točno avtomobilov, več kot še en-at več kot na sosednjem ureje-Parkirišču na Novem trgu. ^GSARUDA - Stari Novo-I c. an' žalostni ugotavljajo, da , Zlv|jenje v mestu vse bolj žalo-o, pusto in nespodbudno, da «aro mesto umira. Včasih, ko je v,fto f10'0 petkrat manj prebi-• ccv kot danes, so ob nedeljah Praznikih prirejali koncerte '■estne godbe, zagnani gledališki
i.a!f rP so pripravili po več glc-dabških predstav na leto, v še j rejsih časih jc bila vsako popol-»n.a Glavnem trgu promena-aa- Mesto je imelo tudi svoje nit*. LC^e' danes pa ne premore
i teh. Namesto teh, o katerih se
i 0 današnjih dni ohranilo veli-x, ?ahavnih zgodb, so v sedanjih' asih mesto zasedli iz vseh vetrov pritepeni klošarji, ki so si pri-0J' naj|ePSe kotičke na Glav-ern trgu in s svojo pijansko vsiljivostjo in nadležnostjo odganjali' iv !'Ste redkc ljubitelje mesta, riki! Se rad' sprehodili po njem. lastnikov pa na teh ogroženih
'ilnihgdaitU(ie)neZbiraj0V°-
Ena gospa je rekla, da sla 'Pomembnejša dogodka oce-
tar,a're,Salam merJenje bulav' akratJe zagotovljena de-
občinJriSOtn,>st naJv‘Ve%a 00črnskega vodstva.
N OVO IVI E ^ k.
F»ORodNi^fNiCE
Vn>u °d 3. do 12. aprila™ l„. Jpmeški porodnišnici roili-Id '!y‘Ja Perušič iz Črnomlja -Hirč , rmcn Grm s Hriba pri kir^V ^'cr|ko, Julijana Ra-p.. !z Žužemberka - Veroniko, s VPclk0 iz Do1- Gradišča -.audija, Andreja Lavrič iz Vr-
Do|C.a " ^‘*na> Irena Šterk iz CnJe Yasi • Petro, Marinka h iJS lz ^rnornlja - Majo, Kat-Pan«* iz Straže-Tajo, Irena tek iz Pristave - Tjašo, Rena-
■ SebreUn iz °za|jskih Novakov jv, a^Jjana, Mateja Pirkovič iz Nin- *ronovega - Primoža, Helen ^ iz Liub|jane - Kajo, iem, d Gorenc s Sel pri Šent-iz u^u ' Marijo, Judita Novinc Šen ruševca ' Domna, Andreja r. lca 2 Lašč - Ano, Marija 50 Znikar iz Gor. Dobrave -
- M1.1113’ ^n'ca Lobe iz Gorenja Gl ufka’ Simona Miklavž iz G nk0Čie • Riharda, Mateja hi i ,nc Repa z Mirne - Anžc-L;asna Barbo s Trebelnega -
- La*13’ "*ania Govednik iz Repč M ,n°, Nina Šutej iz Črnomlja ke Modreja Radeščck iz Jur-■/ u as'' Luka. Tatjana Župevc t^en pri Zdolah - Žana, Na-. Njj. ajl Št rekel j z Vranovičev Va!..Ko, Jožica Vukšinič iz Breče
j1' Andreja, djj ž Novega mesta: Klavni? •0sič> Slavka Gruma 20 -Gr ^a' Andreja Gorše, Slavka ma 92 - Leona.
Čestitamo!
Adria Mobil spet v evropski eliti
Letos proizvedli in prodali 5.750 prikolic in 1.325 avtodomov - Njihov tržni delež na evropskem trgu je 6-odst. - Strateški partner naj bi od SRD kupil 87 odst. lastništva
NOVO MESTO - V 35 letih, kolikor poteka v Novem mestu proizvodnja počitniških prikolic Adria, so jih naredili več kot 450.000 ter okoli 5.000 avtodomov. Dolga leta je proizvodnja prikolic potekala v okviru IMV-ja, od leta 1995 pa to bogato in evropsko uspešno tradicijo dostojno nadaljuje družba Adria Mobil.
Adria Mobil je nastala pred 5 leti, ko je grozilo, da bo prikoličar-ska industrija v Novem mestu usahnila. “V prvi sezoni je 186 zaposlenih proizvedlo 3.305 prikolic, potem smo obseg proizvodnje vsako leto povečevali za okoli petino in lani naredili 5.350 prikolic in 760 avtodomov; lanski promet je znašal 90 milijonov nemških mark, kar je trikrat več kot v naši prvi sezoni, število zaposlenih pa se je povečalo na 415,” je povedala generalna direktorica Ad-rie Mobil Sonja Golc, ki je to dolžnost prevzela po zaključku prve
Stranka mora biti prepoznavna
Zbor ZLSD Novo mesto
NOVO MESTO - Članice in člani občinske organizacije Združene liste socialnih demokratov Novo mesto so na zboru minulo sredo dosedanjega predsednika Jožefa Žuniča na njegovo željo zaradi prezaposlenosti razrešili in za novega predsednika izvolili Igorja Perhaja, ki je s tem postal tudi član območnega odbora stranke. V predstavitvi letošnjega programa delaje Perhaj poudaril pomembnost razvoja stranke, pridobivanja novega članstva in graditev njene prepoznavnosti, ki jo bodo skušali doseči tudi z boljšim obveščanjem, pripravo problem-sko-tematskih tribun in družabnim srečanjem na otoški jasi. Med kratkoročne cilje je uvrstil tudi prenovo občinskega odbora in dejavnosti pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami, med srednjeročne pa utrjevanje položaja stranke in dejavnosti za izboljšanje rezultatov na občinskih volitvah leta 2003.
Zbrane v sejni dvorani zavarovalnice Tilia sta nagovorila tudi svetnika ZLSD v novomeškem mestnem svetu Anica Bukovec in Marjan Somrak. Ob koncu zbora je o aktualnem družbenopolitičnem trenutku v Sloveniji govoril član predsedstva sveta stranke Igor Lukšič in ocenil, daje trenutni politični razplet v državi za združeno listo ugoden, saj se je končala ena najbolj desnih politik v desetletju. Poudaril je neprimernost večinskega volilnega sistema in izpostavil pomen znanja kot ključno vrednoto sodobnega sveta.
M. K.
Suhokranjski drobiž
sezone, s prikoličarsko proizvodnjo pa je povezana že 20 let, od svojega prvega delovnega dne. Sezono 2000 (pri njih sezona traja od julija prejšnjega leta do junija tekočega) bodo zaključili s
7.000 enotami, od tega bo 5.750 prikolic in 1.325 avtodomov. Plan za novo sezono, ki se začne julija letos, pa je kar 8.400 enot, od tega
6.000 prikolic in 2.400 avtodomov.
V najboljših časih, leta 1987, so
v Adrii naredili celo 27.000 prikolic, lani pa so jih, kot rečeno, 5.350. A v tistih letih so v Evropi skupaj prodali kakih 250.000 prikolic na leto, sedaj pa jih le še dobrih 100.000. Takrat je imela Adria 10-odstotni tržni delež. “Sedaj pa se že bližamo 6-odst. deležu. kar je glede na to, kako smo začeli in glede na razmere na tem trgu, zelo dobro,” pravi Goletova. Adria Mobil kar 98 odst. svojih prikolic proda na najzahtevnejših zahodnoevropskih trgih; cenovno se uvrščajo v srednji razred evropske ponudbe, o njihovi kakovosti pa govori tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga prejeli v začetku leta 1998.
Danes Adria Mobil proizvaja 42 različnih modelov prikolic v različnih izvedbah, skupaj preko 350 različnih tipov, njihove cene pa se gibljejo med slabih 1,4 milijona tolarjev do blizu 3,5 milijona tolarjev, kolikor velja najdražja, najprostornejša in najbolje opremljena prikolica.
Pred dvema letoma je v okviru Adrie ponovno stekla tudi proizvodnja avtodomov. V okviru IMV-
ja so avtodome izdelovali do leta 1992 v njihovi tovarni v Belgiji, odkar so jo obudili, pa poteka v Novem mestu. Od štirih različnih skupin teh proizvodov v Adrii Mobil sedaj izdeluje tri, skupaj 15 različnih modelov in okoli 50 različnih tipov. “Gre pravzaprav za popolnoma nov proizvod, ki je v celoti plod domačega znanja,” pravi Goletova. Bazna avtomobila za Adriine avtodome sta lahki gospodarski vozili Fiat in Peugeot. Čeprav so cene avtodomov precej višje kot cene prikolic in se gibljejo med 5,5 in 7,5 milijona tolarjev, je povpraševanje po njih večje od proizvodnje. Medtem ko prodaja prikolic v Evropi že nekaj let stagnira, pa se zanimanje za avtodome povečuje, zato tudi v Adrii Mobil povečujejo njihovo proizvodnjo. “Čeprav smo šele dobro prišli na evropski trg avto-dombv, že dosegamo slabih 5 odst. tržnega deleža,” se pohvali direktorica.
Večinski 87-odstotni lastnik Adrie Mobil je Slovenska razvojna družba (SRD), 13 odst. pa imajo v rokah zaposleni. SRD je pred kratkim svoj celotni delež ponudila v prodajo. “Predkupno pravico imamo zaposleni in jo hočemo tudi uveljaviti.” Seveda sami nimajo denarja za nakup, pač pa se dogovarjajo s strateškim partnerjem, ki bi bil pripravljen vložiti toliko denarja in hkrati podpreti nadaljnjo rast in razvoj tega v zadnjih letih uspešnega podjetja. “Upamo, da se bo vsa stvar razpletla v dobrem mesecu dni,” je povedala Goletova. Če se bo izteklo po njihovo, bo Adria Mobil in s tem ena redkih v svetu priznanih in cenjenih slovenskih blagovnih znamk ostala v domači lasti. A_ BARTELJ
Za solidarnost in strpnost
v
Številni projekti novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela - Dobrodelni koncert to soboto
NA PETRA - Za velikonočni ponedeljek, 24. aprila, pripravlja planinska skupina Dvor že 6. tradicionalni pohod z Mirne gore preko Podstenic h Sv. Petru. Ogranizatorji pohoda zbirajo prijave do sobote,
22.	aprila, ter obljubljajo avtobusni prevoz z Dvora do Mirne gore in golaž na cilju. Dosedanji pohodi so bili izredno dobro obiskani. Odhod avtobusa z Dvora bo od 6. uri.
BO SPOMENIK PRESTAVLJEN? - Člani ZZB Žužemberk so na svoji konferenci menili, da se kljub nekaterim pobudam v kraju spomenik padlim na Dvoru ne prestavi na kakšno drugo lokacijo. Soglašali so z morebitnim ožanjem, ki bi ga zahtevala potreba v kraju. Ogorčeni so bili tudi zaradi nedorečenega statusa spomenika na Cviblju pa tudi zaradi evidence vseh padlih in pokopanih v tej grobnici. Predsednik Stane Gorinšek je članom ponudil svoj odstop, vendar ga niso spreje
li. So pa potrdili mesto podpresed-
nika, ki ga bo zasedala Franca Ožbolt iz Žužemberka.
OBISKI - Pretekli teden so na Občini Žužemberk imeli pomembne goste. Tako so s podsekretarko iz ministrstva za šolstvo Korenovo usklajevali projekte za investicijo v osnovno šolo Prevole in investicije podružničnih šol žužemberške osnovne šole - Šmihel in Dvor. Skupaj s člani ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pa so pregledali pogoje za razpise na tem ministrstvu.
NOVO MESTO - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki si prizadeva za širjenje in razvoj prostovoljnega dela predvsem na področjih socialnega varstva, vzgoje in kulture, tudi letos pripravlja številne zanimive projekte. Eden izmed njih - dobrodelni koncert priljubljenega pevca Dorda Balaševiča - se bo v športni dvorani Leona Štuklja zgodil v soboto, 22. aprila.
“Koncert bo obiskala tudi 10 članska delegacija mladih prostovoljcev različnih nevladnih organizacij s področja socialnega varstva iz partnerske občine Vila-franca del Penedes, ki bodo naši gostje od 20. do 27. aprila. Projekt izmenjav prostovoljcev poteka že šesto leto in je zrasel na skupnih solidarnostnih akcijah za pomoč otrokom in mladostnikom iz Bosne in Hercegovine,” je povedala vodja projektov v novomeškem društvu za razvijanje prostovoljnega dela Branka Bukovec. Tovrstna srečanja, kijih podpira tudi Evropska skupnost preko mladinske nacionalne agencije MOVIT iz Ljubljane, so namenjena izmenjavi izkušenj ter razvijanju strpnosti in solidarnosti.
Med pomembnejše projekte društva sodi celoletna promocija prostovoljnega dela za ljudi v stiski, tedenska oddaja na radiu Studio D pod naslovom 'Nihče ne more živeti sam’, v kateri se predstavljajo društva s področja socialnega varstva z namenom, da bi javnost spodbudili k razmišljanju o prostovoljnem delu in njegove-
4
USPEŠEN IZDELEK - Generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole ob eni od njihovih zadnjih prodajnih uspešnic, polintegriranem avtodomu Adriatik. (Foto: A. B.)
M
;!
EKOLOŠKA AKCIJA - Konec tedna je pred novomeškim rotovžem stala nenavadna “skulptura". Novomeški skavti so kosovne odpadke, ki so jih nabrali po Novem mestu, zložili v podobo avtomobila in s tem ljudi opozarjali, da drvimo v onesnažen svet, ki ga povzročamo sami. Potegnimo zavoro! (Foto: A. B.)
Branka Bukovec
mu večjemu vrednotenju, z enakim namenom pa se bodo lotili tudi priprave mesečne oddaje na novomeški televiziji. Večja projekta letošnjega leta pa predstavljata mednarodni mladinski delovni tabor prostovoljcev v Šmar-jeti, ki bo potekal od 6. do 20. julija, ter usposabljanje prostovoljcev na večdnevnih srečanjih v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah v maju. Slednjega prirejajo v sodelovanju z medgeneracijskim društvom Žarek. V avgustu se bo 20 prostovoljcev udeležilo štirinajstdnevnega delovnega tabora v Bi-haču, konec oktobra pa bo Novo mesto ponovno v znamenju otrok. Društvo za razvijanja prostovoljnega dela bo pripravilo celodnevni otroški festival z različnimi delavnicami za otroke in koncertom v športni dvorani Leona Štuklja.
M. K.
SREČANJE PLANINCEV NA GORJANCIH
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi vse ljubitelje narave v nedeljo, 30. aprila, na Gorjance na 10. srečanje dolenjskih in belokranjskih planincev. Iz Novega mesta (od Agroscrvisa) greste lahko peš ob 7. uri, ob 8.40 pa bo z avtobusne postaje Novo mesto odpeljal poseben brezplačen avtobus do Gabrja. Pri planinskem domu Gospodična bo ob II. uri kulturni program, nato pa bo do poznega popoldneva igral zabavni ansambel. S posebnim avtobusom se boste ob 17. uri iz Gabrja lahko tudi vrnili v Novo mesto.
POHOD PO POTEH JANEZA TRDINE
RATEŽ - Turistično društvo Azaleja z Rateža vabi v četrtek, 27. aprila, na 2. pohod po poteh Janeza Trdine. Pohodniki bodo na pot krenili ob 8.30 izpred bistroja Kaval v Brusnicah. V Gracat-jevem turnu si bodo ogledali Trdinovo sobo, nato nadaljevali pot na Prežek, zaključek pohoda pa bo pri cerkvi sv. Roka na Tolstem Vrhu, kjer bo družabno srečanje.
m
m
AVTOŽUR - Novomeški oglaševalsko - informativni mesečnik Novi medij je minuli petek drugič zapored pripravil Avto žur. Enodnevne predstavitve novosti in ponudbe v avtomobilizmu na platoju Novega trga v Novem mestu se je tokrat udeležilo deset avtohiš in Moto center Jeršin. V Novem mediju so za obiskovalce pripravili tudi nagradno igro s 25 nagradami in vrsto simboličnih nagrad, ki so jih pripravili razstavljavci. Sicer je bil letošnji spremljajoči zabavni program na željo udeležencev Avtožura malce skromnejši, tako da je bila pozornost obiskovalcev usmerjena predvsem k jeklenim konjičkom. (Foto: M. Kotnik)
Odhod šentjemejskih gasilcev
Večina občin ni poravnala obveznosti do Gasilske zveze Novo mesto
NOVO MESTO - Od 59 vabljenih se je rednega občnega zbora Gasilske zveze Novo mesto minuli petek v Novem mestu udeležilo 39 delegatov. Zbrane so na začetku s pesmijo pozdravili pevci pevskega zbora PGD Šmihel, nato pa so podelili priznanja in nagrade najboljšim mladim literatom in likovnikom, ki so ustvarjali na temo požarna varnost.
Po poročilih o delu v preteklem letu, ki sta jih podala predsednik in poveljnik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič in Tine Filip, je poročal še predsednik nadzornega odbora Boštjan Japelj. Le-ta je pohvalil delo zveze na vseh področjih, obenem pa okrcal občine, ki niso nakazale dogovorjenih zneskov po pogodbah in aneksih. Povedal je, da sta svoje obveznosti poravnali občini Novo mesto in Dolenjske Toplice, medtem ko so občine Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk obveznosti poravnale le polovično. V razpravo sta se vključila tudi novomeški podžupan Marjan Somrak in topliški župan Franc Vovk, ostalih županov pa na občnem zboru ni bilo.
Iz Gasilske zveze Novo mesto sc je odločila izstopiti občina Šentjernej, ki bo 27. maja ustanovila svojo gasilsko zvezo. Predstavniki Šentjerneja so ob tem izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju z zvezo in ostalimi društvi.
Predsednik Muhič je povedal, da morajo svoja mnenja prisotni
povedati jasno, ker bo nova gasilska zveza delovala le v okviru razpoložljivih sredstev, vsak župan pa je odgovoren za požarno varnost v svoji občini. Predsedujoči na 45. letnem občnem zboru Franc Bar-tolj je predlagal, da se z župani pogovori poveljstvo zveze, predsednik PGD Vavta vas Edo Drobnič pa je vztrajal, da se manjkajoča sredstva pridobijo do določenega roka, in nasprotoval sprejetju takšnega zaključenega računa. V razpravi so govorili tudi o sodelovanju z GRC Novo mesto, na koncu pa potrdili še program dela in finačni načrt za leto 2000.
S. MIRTIČ
POČASTITEV DNEVA UPORA
NOVO MESTO - Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto ter Mestna občina Novo mesto vabita na proslavo v počastitev slovenskega državnega prazniku 27. aprila, dneva upora, ki bo v sredo, 26. aprila, v veliki dvorani Kulturitcga centra Janeza Trdine ob 19. uri. Nastopili bodo mešani pevski zbor Društvu upokojencev Novo mesto, člani amaterskega gledališča iz Prečne, harmonikar in drugi.
MtiŠ IZ NAŠIH OBČI N HHM
Uidi majhnost tepe Grabrovčane
V krajevni skupnosti Grabrovec, ki je najmanjša v metliški občini, si želijo predvsem popravilo vodovoda ter ureditev javne razsvetljave in kanalizacije - Vse več otrok
GRABROVEC - Krajevna skupnost Grabrovec je najmanjša izmed trinajstih krajevnih skupnosti v metliški občini, s^j je edina, v katero je vključena le ena vas. V okrog 40 naseljenih hišah je približno 130 prebivalcev, od tega pa je kar 26 predšolskih in šoloobveznih otrok. Število otrok seje povečalo predvsem v zadnjih letih, ko mladi vse bo|j ostajajo v vasi.
SREČANJE S STAROSTNIKI - Območno združenje Rdečega križa Metlika je pretekli petek pripravilo srečanje aktivistk RK s stanovalci metliškega Doma počitka. Pozdravil jih je predsednik OZ RK Jože Nemanič, s prijetnim kulturnim programom pa so jih razveselili mladi glasbeniki iz podzemeljske osnovne šole ter zborček iz metliškega vrtca. RK in Metliška pekarna sta poskrbela za pogostitev, aktivistke pa so starostnikom razdelile tudi darila. (Foto: M. B.-J.)
REVIJA PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV
METLIKA - Metliška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo pripravila v petek, 21. aprila, ob 17. uri v tukajšnjem kulturnem domu medobmoč-no revijo predšolskih pevskih zborov z naslovom “Ko bom velik, bom Pavarotti”. Nastopili bodo pevski zbori iz metliškega, črnomaljskega in trebanjskega otroškega vrtca.
V
FOLKLORISTI BODO “ZAVIRALI” KOLO
METLIKA - 24. aprila, na velikonočni ponedeljek torej, bodo ob 14,30 na metliškem Trgu svobode člani folklorne skupine “Ivan Navratil” zopet “zavirali kolo”. Tokrat bodo njihovi gostje mladi folkloristi iz črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca, seveda pa bo obiskovalce najprej pozdravila metliška Mestna godna.
“Najbolj se je vas praznila okrog leta 1970. Takrat je ostalo praznih tudi največ od danes desetih zapuščenih hiš,” pravi predsednik KS Grabrovec Marjan Črnič. Ob tem pa pristavi, da Grabrovčane tepe prav majhnost njihove krajevne skupnosti. “Ker smo majhni, dobimo tudi malo denarja. Od občine smo deležni na leto iz nadomestila prispevka za uporabo stavbnega zemljišča 200 do 300 tisoč tolarjev. Karkoli hočemo narediti, moramo tako v denarju kot v delu veliko prispe-
vati sami,” potarna Črnič. Težave
HP°
:dvi
imajo predvsem z vodovodom, ker salonitne cevi pogosto počijo, zato so tudi velike izgube vode. Radi bi, da bi ta problem končno rešili, ko pa bodo že prekopavali po vasi, želijo urediti še javno razsvetljavo. Nujno potrebna bi bila tudi kanalizacija, vendar zaradi pomanjkanja denarja do nje najbrž še ne bodo prišli tako hitro. Vsaj tako je prepričan Črnič, zato so iz krajevne skupnosti za začetek apelirali na vaščane, naj si ure-
Občanom Občine Metlika voščim vesele velikonočne praznike.
Slavko Dragovan župan Občine Metlika
Se dimnikar potrebuje računalnik
Mladi Igor Primc iz Črnomlja je edini z dimnikarsko obrtjo v Beli krajini - Že davno niso dovolj le prodorne žice in krtačke, ampak vse bolj sodobna oprema - Preveč podcenjen poklic
Marjan Črnič
dijo vsaj greznice. Skupaj z metliškim planinskim društvom pa načrtujejo tudi krožno sprehajalno pot, ki jo bodo po zaščitniku njihove cerkve imenovali Urbanova pot. Približno osem kilometrov dolga pot naj bi potekala od metliškega Pungarta mimo Berčič in po gozdu do sv. Urbana ter po drugi strani nazaj proti Metliki.
Krajevna skupnost zelo dobro sodeluje z gasilskim društvom, ki je edino društvo na Grabrovcu sploh. “Od vsake hiše je gasilec vsaj eden, navadno pa dva ali trije. TUdi sicer smo vaščani dobro povezani, kar se je pokazalo na družabnem večeru, ki smo ga pripravili pred koncem lanskega
• Večina Grabrovčanov je zaposlenih, od mlgjših pa sta čista kmeta le dva: Marjan Črnič in Andrej Črnugelj. Črnič vidi prihodnost kmetovanja v njihovi vasi v vinogradništvu, medtem ko seje Črnugelj odločil za rejo ovc, s katerimi varuje Grabrovec z okolico pred zaraščanjem.
leta,” pohvali Črnič, ki zatrdi, da, kljub temu da so zaradi majhnosti za marsikaj prikrajšani, v KS nikoli niso razmišljali, da bi se pridružili kateri od sosednjih KS. Prepričani so, da bi bili potem še na slabšem.
M. B.-J.
ČRNOMELJ - Prvi, ki je v letu 2000 v črnomaljski občini registriral obrtno dejavnost, je bil Igor Primc iz Črnomlja. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi prav Primc opravljal obrti, ki je - čeprav si brez nje ne moremo predstavljati vsakdanjega življenja - močno deficitarna. Igor je namreč dimnikar.
Čeprav je bil tudi Igorjev oče Jože dimnikar in je 30 let opravljal to delo kot samostojni obrtnik, pa ni bilo kar tako samo po sebi umevno, da bo kateri od njegovih treh sinov nadaljeval z njegovim delom. Igor se je za dimnikarstvo odločil povsem sam, česar je bil oče še toliko bolj vesel, saj ve, da sin opravlja delo z veseljem, pa tudi zato, ker se za dimnikarja odloči le malokateri fant. Igor, ki je pred slabima dvema letoma končal dimnikarsko šolo v Mariboru, je bil namreč prvi po več kot petnajstih letih iz Dolenjske in Bele krajine. A tudi sicer je bilo v njegovi generaciji le 9 učencev, medtem ko se nekaj let pozneje nihče več ni vpisal v dimnikarsko šolo.
Igor je imel to prednost, da se je izučil za dimnikarja pri očetu, saj je bilo očetu veliko do tega, da pridobi fant čim več znanja in
ZGLEDNO SODELOVANJE POBRATIMOV
METLIKA - Pretekli konec tedna so se v italijanskih Ronkah sestale delegacije pobratenih občin Metlike, Wagne in Ronk. Beseda je tekla o programu praznovanj ob 30. obletnici pobratenja med Metliko in. Wagno. Srečanje pobratimov bo v Metliki 9.‘in 10. septembra. Dogovorili so se še, da bodo na slikarski koloniji ob Vinski vigredi sodelovali tudi umetniki iz obeh pobratenih občin ter da bo letos počitniška izmenjava otrok v Ronkah od 15. do
23.	julija. Januarja prihodnje leto bo v Trbižu 4. zimska olimpiada prebivalcev pobratenih občin. Slovenska osnovna šola iz Romjana pa je povabila metliške šolarje in učitelje, da jim vrnejo obisk.
izkušenj. In očitno je bilo učenje zares uspešno, saj ni veliko razmišljal o prevzemu dimnikarske obrti, ko se je oče letošnjega 1. januarja upokojil. Tako Igor ni le prvi registrirani črnomaljski obrtnik v letošnjem letu, ampak tudi eden najmlajših, saj bo te dni dopolnil šele 20 let. Povrh vsega pa je še edini v Beli krajini z dimnikarsko obrtjo, kar pomeni, da mu dela v vseh treh belokranjskih občinah ne manjka: v črnomaljski ima koncesijo, v semiški in metliški pa uradno pooblastilo. Na srečo je imel Jože sodobno opremo, ki jo sedaj s pridom uporablja Igor, tako da šok ob začetku obrtne dejavnosti zanj ni bil velik. S sodobnimi pripomočki pa je tudi hitreje kos delu. “Ko imajo ljudje težave, si želijo dimnikarja takoj in priznati moram, da se hitro odzovem na njihove klice. Je že
sem se oblekel v dimnikarsko obleko, da sem ustregel strankam,” pravi Igor, ki seje kljub obilnemu delu odločil razširiti dejavnost še na sanacijo dimnikov. Hkrati na računalniku pripravlja tudi register kurilnih in dimovodnih naprav v Beli krajini.
Igorje bil četrti pomočnik, ki se je izučil pri njegovem očetu. “Spominjam se, da se je oče zelo trudil, da bi dobil več vajencev, a zaman. Zgodba se ponavlja tudi pri meni. Po belokranjskih osnovnih šolah sem dal ponudbo, da bi se kateri od fantov odločil za dimnikarsko šolo. Pripravljen sem mu kriti stroške šolanja. A odziva ni bilo. Tako bo prihodnji mesec prišel delat k meni sošolec iz Murske Sobote,” je razočaran nad nezanimanjem mladih Belokranjcev za dimnikarstvo, ki po njegovem izhaja predvsem iz nepoznavanja in podcenjevanja tega poklica, za katerega pa je potrebno vse več znanja. M. BEZEK-JAKŠE
Crmošnjiška voda neustrezna
Pitna voda v štirih vodovodih, s katerimi upravlja črnomaljska Komunala, se je v zadnjih letih zelo izboljšala
ČRNOMELJ - Komunala Črnomelj upravlja s štirimi vodovodi, in sicer s črnomaljskim, adlešiškim, viniškim in črmošnjiškim, ki oskrbujejo s pitno vodo okrog 80 odst. prebivalcev v črnomaljski in semiški
Adlešičih, ki jo zajemajo iz kraškega
............ilpi	pod Adle
oskrbujejo 476 ljudi.
občini. Po analizah, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, sodeč, se voda v zadnjih desetih letih izboljšuje. Še vedno imajo težave z mikrobiološko kontaminiranostjo zlasti na zajetjih, medtem ko so kemično vode neoporečne.
Za črnomaljski vodovod zajemajo vodo v Dobličah, s katero napajajo nižinski del občine Črnomelj in v zajetju na Blatniku, ki oskrbuje s pitno vodo predvsem občino Semič. Voda v tem omrežju, s katero oskrbujejo okrog 13.400 ljudi, je bila tako iz zajetja v Dobličah kot na Blatniku v preteklem letu zdravstveno ustrezna in ni ogrožala zdravja ljudi. Enako velja tudi za vodo iz vodovoda v
izvira ob Kolpi pod Adlešiči, z njo pa skrbujejo 476 ljudi.
Pod Vinico preko drenaže iz Kolpe črpajo vodo iz reke v vodnjak, od koder je speljan viniški vodovod, ki odkrbujc 1.250 ljudi. Tudi voda v
tem omrežju se je v zadnjih letih izboljševala, tako da so bili vsi vzorci, odvzeti v lanskem letu, primerni. Voda je bila torej zdravstveno ustrezna in ni ogrožala zdravja ljudi, kar pa ne velja za črmošnjiški vodovod. Ta vodovod, za katerega zajemajo vodo iz kraškega izvira nad Srednjo vasjo, oskrbuje 189 vaščanov Črmošnjic in Srednje vasi. Kvaliteta vode v črmošnjiškem omrežju je bila najslabša leta 1994. Od takrat se je izboljševala, v zadnjih dveh letih pa je primernih 80 odst. vzorcev, vendar je po mnenju zavoda zdravstveno neustrezna, lahko ogroža zdravje uporabnikov, vo-doosltrba pa ni varna. M. B.-J.
Semiška dobrodelnost za vzor
V Semiču iz izkušenj vedo, da dobrodelnost med ljudmi še vedno živi, če le vedo, za kaj darujejo ■ Na velikonočno nedeljo prireditev “Dobra volja dar pozlati” za sterilizator
Igor Primc
tako, da pri mojem delu ni ne petkov ne svetkov, težave z dimniki in pečmi pa se najraje pokažejo prav ob koncu tedna ali za praznike. Celo ob nedeljah in na božič
SEMIČ - V semiški občini imiyo ekipo, ki bi bila lahko za vzor ne le ostalim Belokranjcem, ampak celo vsem Slovencem. Nekaj deset ljudi pripravlja namreč dobrodelne prireditve, ki so vedno dobro obiskane in s katerimi zbirajo denar za nakup medicinskih pripomočkov. Izkušpje sojih namreč naučile, da ljudje še vedno radi prispevajo denar, če vedo, za kaj je namenjen, zlasti pa še, če gre za dobrobit njihovega kraja.
IGRAJ KOLCE - V Črnomlju je bila preteklo soboto medobmočna revija otroških folklornih skupin Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki so jo poimenovali Igraj kolce. S prisrčnimi otroškimi igrami, pesmimi, plesi in običaji se je predstavilo kar petnajst folklornih skupin iz belokranjskih osnovnih šol in vrtcev, mladi folkloristi iz Artič in otroška folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Na fotografiji folkloristi iz adlešiške podružnične šole, ki jih vodi Tončka Starešinič. (Foto: M. B.-J.)
Prvo dobrodelno prireditev, na kateri so zbrali štiri milijone tolarjev za aparat, ki ga v novomeški bolnici uporabljajo pri operaciji oči, so v Semiču pripravili januarja 1998. Naslovili so jo “Hvala vam, ljudje v belem”, z njo pa so hkrati proslavili tudi 90. rojstni dan znanega muzikanta na bršlja-nov list Tončka Pluta. Na prigovarjanje dr. Toneta Starca, dr. Petra Kapša in Bolnišnice Novo mesto so še istega leta za martinovanje pripravili drugo dobrodelno prireditev “Okrog srca vince brca”. Zbrali so 3,1 milijona tolarjev za aparate za semiško zdravstveno postajo. Takrat jim je celo ostalo dobrih sfo tisočakov, ki so čakali na morebitne nove potrebe semiških zdravstvenih delavcev.
Pred kratkim pa se je pokazalo, da bi v zdravstveni postaji potrebovali sterilizator za razkuževanje medicinskih pripomočkov. Ekipa semiških zanesenjakov, ki je pripravila prvi dve prireditvi, je hitro staknila glave in 23. aprila, na velikonočno nedeljo, bosta ob 16. in 19. uri v tukajšnjem kul-
turnem domu dobrodelni prireditvi z naslovom “Dobra volja dar pozlati”. “Namenoma smo se odločili za velikonočno nedeljo, ker ta dan simbolizira radost, ljubezen, dobroto. Zato je prav, da s prireditvijo polepšamo praznike ljudem, ki bodo hkrati zadovoljni,
Tone Plut
da so s svojim prispevkom storili nekaj dobrega, koristnega za svoj kraj,” pravi Tone Plut, predsednik prireditvenega odbora za dobrodelno prireditev pri KUD Jože Mihelčič.
Sponzorji so se na prošnje prirediteljev že odzvali in nekaj jih je že nakazalo denar. Organizatorji pa pričakujejo, da bo tako kot vedno, kadar pripravijo program domačini, dvorana polna do zad-
* V zabavno-glasbcni dobrodelni prireditvi “Dobra volja dar pozlati" bodo nastopili: trikratna svetovna prvaka v plesu Katarina Venturini in Andrej Škufca, Jožica Mavsar, Tonček Plut, Milan Pirš, trio Breza, družinski ansambel Plut-Poč, Šokice, državni prvak v motokrosu Dejan Ogulin, turistični podmladkarji iz osnovne šole Semič, Salaminškovi s Krča, semiški mladi pevci, pevke in humoristi. Vstopnice so na voljo pri Oskarju v Semiču ter uro pred predstavama, če jih bo še kaj ostalo.
njega kotička. V uspeh je prepričan tudi domačin Tone Kambič, ki je izdelal okrog 900 tisoč tolarjev vreden sterilizator, saj ga je pred tednom dni že namestil v semiški zdravstveni postaji.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metlito
VODA - V dveh tednih se j£ j zgodilo dvakrat, da so metlišk*I vodovodne pipe ostale suh«; Ljudje so se seveda razburjali, s*t! mnogi niso vnaprej vedeli ?® j vodovodni mrk. A v resnici soji* j komunalci naredili uslugo, ki®«1 bo poznala na položnicah z®; plačilo komunalnih storitev, saj: so s tem, ko so porabili manj s vode, občani privarčevali tujjl kakšen tolar. Privarčevali pa sok | pri enem izdatku: ko je nam*® voda končno prišla, Metličanom ni bilo potrebno kuhati kave,, pritekla je kar iz pip...
ŽUPANOVANJE - MetliškU pustni župan Stane Željko z Gornjega Suhorja je bil tako navdušen nad svojim enodnevnim *#[ panovanjem, da očitno ne mo* počakati do naslednjega pust*--ko bi lahko ponovil svojo pusti*! vlogo. Pravega metliškega žup® na Slavka Dragovana je namro poklical, če bi lahko kmalu sp«1 za kakšen dan kot pustni župa(' zasedel stolček. Čeprav vsakd? ! nje razmere res velikokrat še naj ! bolj spominjajo na pustne, pa/-že tako, da je pustnim šema*j dovoljeno prav vse brez zavori* en dan v letu. Za razliko od neka terih drugih...
Črnomaljski drobir
c:
NAVIJANJE - Ob podeljevanju priznanj na reviji mladinski* pevskih zborov Bele krajine pr«! tekli teden v Črnomlju so ml#* :vci kar tekmovali, iz katere šoj« odo dlje časa odobravajoče vpr'11 in ploskali svojim zborovodje!*! Vse skupaj je spominjalo n* nekdanje televizijske karaoke. D, da njihovega navijanja ni nihč« meril in na priznanjih ni pisal®! koliko časa je trajalo.	.1
BEGUNČI - Da so Črnomalj«!| gostoljubni, so možje in žene, k1! prihajajo iz bele Ljubljane vsak* toliko časa pogledat na jug Slov® nije, že davno ugotovili. Če ne p« drugem, že po tem, da se naje#0 odličnih pečenih jagenjčkov * odojčkov, napijejo odličnega vin® in si odnesejo še kaj za popotnic® Pa so se odločili ti ljudje po svoj* poskrbeti za prebivalce na jug11 Slovenije. Tako jim, potem k« zaprejo kakšen begunski centerv državi, pošljejo vedno znova nove, begunce. Včasih so Črnomaljce «1 tem še obvestili, sedaj pa sose<*| ugotovijo, da je mesto dobilo no*! stanovalce, le še takrat, ko imajo*! njimi težave. Tisti, ki so v Črnornlj11 že nekaj let, namreč že vedo, čig® vo je kaj, in ne stikajo več po tul1 lastnini, zlasti po vrtovih.
Semiške tropine
ČRKE - Semičani radi očitaj«. ostalim Belokranjcem, da njihov?! narečje, ljudski plesi in pesmi bol)' spominjajo na tiste onstran Kolp* j kot na tiste na drugi strani Gorja#' j cev. Pa je zato toliko bolj čudn® zakaj na tabli pred vhodom v o#' činske prostore piše, da ima žup*j | “radne ure ob ponedeljih od 7, «** I 11. ure”. Na tabli je omenjen š*j nekakšen “mali a”, ki z županoi#, najbrž nima povezave, razen če #* gre za malico. O tem, ali ima 0)1' nov župan raje “radne” kot d«' lovne ali uradne ure, se bodo tn® rali Semičani dogovoriti sami- N? občini pa bi za začetek lahko na* koga, ki zna narediti takšne tabl* j da črk z njih ne more sneti pr® I vsak fi kolin.
STERILIZATOR - Ko sov Semiču slišali, da bodo na velik® j nočno nedeljo pripravili v njej hovem kulturnem domu dobr®! delno prireditev, s pomočje kat® rc bodo kupili sterilizator za s® miško zdravstveno postajo, se J« po kraju takoj raznesla vest, <*?; nameravajo njihovi zdravstve#_ delavci sterilizirati ženske. Nek® teri so bili nad tem tako navdušuj ni, da so že skoraj sklenili sanj ' še za en sterilizator;
z-ato pa so bili potem toliko boj razočarani, ko so zvedeli, da bo® z napravo razkuževali le medici# , ske pripomočke.	.
VSESTRANSKOST - Nek#® , eri Semičani so zares vsestransk# Uporabni so prav povsod in ’ kje. Mednje sodi tudi Tone I Mladice. Phetekli teden je im1-enem dnevu najprej tiskov# konferenco, potem je šel Pon'aj ! gat spravit na oni svet bika, # j koncu pa je ocenjeval še suhorn® snatcr izdelke na državni sala#1 adi. Še sreča, da je bilo p0,e.j dneva že konec, kajti če bi traj# še nekaj ur, bi šel Tone mor® igrat še na kakšno prireditev.
ŠPORTNIKI - Semiški p°°' župan Anton Malenšek je Prc! a li petek na podelitvi nagrad L športnika lanskega leta v občii# mladim razlagal, kako pomeinb# je, da se ukvarjajo s športnom- * predvsem zdravo, kajti ko so * vračali s podelitve, ki je bil# županovi pisarni, so lahko le n#1® stropje nižje videli, kje bi se r#0 da znašli, če ne bi prostega č#* zapolnili s šjrortom: v cigaretne# dimu in alkoholnih hlapih.
(jrobne iz Kočevja )
ZD OSTAJA BREZ D1REK-‘URja - Na 13. redni seji kočevskega občinskega sveta, ki je Potekala v ponedeljek v mali dvojni Seškovega doma, so svetniki ptvič v sedanji sestavi sveta izko-ristlli možnost tajnega glasova-aJa> ki jim jo nudi poslovnik o uelu sveta. Tajno glasovanje je Podlagal o izdaji soglasja k imenovanju direktorja Zdravstvenc-8? doma Kočevje Vincenc Janša, 'Je predlog utemeljil z dejstvom, a bo odločitev o tem politična. a so zadostili zahtevi poslovni-a: po katerem se lahko tajno gla-JJJe. če tako zahteva četrtina ?nov občinskega sveta, je župan uredil 15-minutni odmor, po ka-«rfmje Janšetov predlog podpr-
0 se šest svetnikov. Izid tajnega glasovanja vseh 24 svetnikov . S novskega občinskega sveta je
J" oddanih glasov proti izdaji oglasja k imenovanju dr. Simo-a Pojeta za novega direktorja f-dravstvenega doma Kočevje, na glasovnica je bila neveljavna, svetniki pa so glasovali za dajo soglasja. Ker novega direk-ri* ■5'j ®a Jc 'menoval Svet zavo-sv ^davstvenega doma Kočevje, etniki niso podprli, bodo morali Zdravstvenem domu razpis Ponoviti, dosedanja direktorica n,j Andreja Rako, ki se je zoper na k ev .sveta zavoda pritožila, P po do izvolitve novega direk-
1 f opravljala direktorske pos-le kot vršilka dolžnosti.
Razstava energetskih SVETOVALCEV
p Kočevje - v prostorih nergetske svetovalne pisarne očevje na Ljubljanski cesti 7 v ° ,JU so v ponedeljek odprli .. stavo “Aktivni solarni si-emi m toplotne črpalke”, azstava, ki sta jo pripravila svetovalca Marko nn|S j ln Vladimir Bizjak, bo na 8 ed še do vključno sobote.
i zobotrebci
taV^ možnosti projek-
M Projektu po Poteh narav-m kulturne dediščine, ki so ga J vnosti podrobneje predstavili "fdavnem sejmu Alpe Adria, . roženih 14 občin. V okviru Projekta, ki ima začasni sedež v pibnici, se bo kmalu morala izob-'kovati določena organizacijska °. *'ka, ki bo prevzela doživlje-ajsko vodenje in trženje projek-f3ato nekateri razmišljajo in sc di že konkretno dogovarjajo, da b, znotraj projekta ustanovili lokalno turistično organizacijo, glede na združujoč element turistične ponudbe pa bi bilo, kot so ’ snliselno pridobiti i status zaokroženega turističnega območja.
Cjošteiški rižni
n„y V°LČJI POTOK - Turistič-ni7ir?nrino d.ruštvo Kostel orga-Vnl«; n aprda izletv Arboretum iidell« , in to predvsem za lenšo zen?e tekmovanja za najti iš/> afejeno okolico kostelske otv„;‘z.!et ^o torej dan pred letnj Vll° Arboretuma oziroma tulin . tradicionalne razstave si hnHn°V 'I V°lijem Potoku. Tako nim odeleženci pod strokov-b{!™ v°m strokovnjakov Ar-Že s katerimi TSD Kostel n„m , let tesno sodeluje, lahko raz«	o ogledali Arboretum in
ci«,,? 'nHpunov. Ostali Kostel-w vabljeni na ogled 27. aprila. SPirc-Ak KRESOVANJE, 1	PO KOLPI - V počastitev
TŠn ir ’ prazn'ka dela, organizira po Kostel najprej tradicionalno z dn , L ie mlaja in kresovanja anril , nim.!srečanjem, ki bo 30. in r..af’. ' maia Pa bo kajak, kanu Kni„- .8 tekmovalni spust po Sodi0d Srobotnika do Fare, ki . v„.v Prireditve “Slovenske reke
pipa 2000”.
TŠD°vGRAJSK1 pešpoti '
Upora F,Stel organizira na dan PoK ’	■	aprila,	že	četrti	pohod
('n cii;!elskL' graiski PeSPotl- Start va| JJ Pohodu bo pri okrepče-
dom'CD Samsa na Žagi pod gra-itiin je dolga 16 km, prehodni * možno v 4 do 6 urah, start-v0l)iPa znaša le 200 tolarjev. Pot neLrt Predvsem po zapuščenih le (jfPJi.b vasicah kostelske deželi »iPjarjev in kostanjarjev. stav/^ AVA V BANKI - Raz-
s,0rih • ms odprta v pro-lovn- 'zpostave banke med de-.."n časom banke.
Oho, ^ A J ST KAMIONOV stela , KOV - Z območja Ko-bivaj (občina šteje okoli 700 pre-očRACev) so v zadnji vseslovenski tovoValn' akciji odpeljali kar 12 So jnjakov raznih odpadkov, ki li tu ..tfed že omenjenimi nabrali,.; r'biči, kateri redno sode-KoS(° J' ,eb in drugih akcijah TŠD
MŠŠ	IZ NAŠIH	OBČIM
Preko 100 manj brezposelnih
Prvi rezultati izvajanja zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti - V Kočevju sedaj “samo še” 1400 brezposelnih
KOČEVJE - Na kočevskem uradu za delo seje od 27. marca do danes število brezposelnih zmanjšalo za preko 100 oseb. Kot pravi vodja Urada Branka Kajtna, gre za posledico pričetka izvajanja Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki med drugim določa, daje brezposelna oseba na razpolago, če je Zavodu ob delovnikih dosegljiva tri ure dnevno.
“Zakon daje brezposelnim osebam določene pravice, vendar pa iz teh izhajajo tudi določene obveznosti,” pravi Kajtnova. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih izvaja Zavod za zaposlovanje, ki je zato ustanovil tudi posebno Službo za nadzor. Nanjo se pošiljajo vse pisne prijave ali predlogi za uvedbo nadzora, kijih sicer lahko podajo delavci ali službe Zavoda za zaposlovanje pa tudi zainteresirane pravne in fizične osebe v obliki pisne ali ustne prijave in kdorkoli v obliki anonimne prijave. “Nalogo izvajanja nadzora imajo vsi delavci Zavoda za zaposlovanje in za nadzor posebaj pooblaščene osebe Službe za nadzor, pri čemer imajo nadzorniki pravico uporabljati vse evidence in podatke Zavoda in drugih državnih organov, sodelujejo pa lahko tudi s Centri za socialno delo, davčnimi organi in delovnimi inšpektorji,” pojasnjuje Kajtnova.
Od 27. marca, ko so se morale brezposelne osebe v roku 8 dni javiti na Uradu za delo in v dogovoru s svojim svetovalcem zaposlitve
določiti ure dosegljivosti, je v Kočevju to svojo obveznost opravilo 1250 brezposelnih. “Pri tem smo za marsikaterega brezposelnega
PRVO MEDOBMOČNO SREČANJE
KOČEVJE - Kočevska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v soboto organizirala 1. medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin območnih izpostav iz Cerknice, Ivančne Gorice, Vrhnike, Ljubljane z okolico in Kočevja. Na odru Seškovega doma se je v dopoldanskem delu srečanja predstavilo 5 skupin in v popoldanskem 6. Poleg dveh skupin predšolskih otrok iz Kočevja in Grosuplja so nastopile gledališke skupine: Ostr-žek (OŠ Ponikve), Nauportus (OŠ Ivana Cankarja Vrnika), Kratkohlačniki (KD Zagradec), Bobri (OŠ Preserje), KUD Jazbec in partnerji iz Kočevja ter gledališke skupine iz osnovnih šol: Brezovica, 11. maj iz Grahovega, Jožeta Krajca z Rakeka in Zbora odposlancev iz Kočevja.
450 let prve slovenske knjige
Obletnico naj bi počastili z gospodarskim, kulturnim in predvsem turističnim razvojem Rašice in občine
RAŠICA, TURJAK, VELIKE LAŠČE - Poročali smo o ustanavljanju in uspehu na volitvah nove Domoljubne liste napredka in neodvisnih občanov občine Velike Lašče, ki združuje ljudi v občini neglede na politično pripadnost, da bodo brez sovraštva in nepotrebnih prepirov delovali za napredek občine, in to predvsem na področju turizma, kmetijstva in drobnega gospodarstva. Tako naj bi s skupnimi močmi uredili kopališki kompleks Rašica, turistično po-
Kostel se pripravlja na turistično sezono
Prireditve za turiste in izletnike pa tudi akcije za lepši Kostel
KOSTEL - Kostelci se pripravljajo na novo turistično sezono, ki se bo začela te dni. Največ prireditev bo od 27. aprila do 1. maja, in sicer pohod po Kostelski grajski
nudbo na gradu Tbrjak bi dopolnili s prenočitvenimi zmogljivostmi, po vaseh uredili čistilne naprave, določili in pripravili zazidalna območja, kmetijska zemljišča pa zavarovali pred zaraščanjem.
Novo občinsko vodstvo deluje drugo leto. Domoljubna lista je 6. marca naslovila na svet občine Velike Lašče opozorila, da letos praznujemo 450-letnico izida prve slovenske knjige, ki jo je napisal Primož Trubar, zato pričakujejo, da bo kaj storjenega na Trubarjevi Rašici, ki je zemljepisno središče občine. Pričakujejo, da bo pobuda sprejeta, dajo bodo začeli uresničevati in da bo to pripomoglo tudi h gospodarskemu in splošnemu razvoju občine Velike Lašče. Pri uresničevanju te pobude pa bo tvorno sodelovalo tudi TUristično društvo Rašica, je zagotovil predsednik tega društva Božo Zalar.
J. P.
ugotovili, da pravzaprav ni potrebe, da bi bil še naprej v evidenci brezposelnih oseb,” pravi Kajtnova. Tako je na Uradu za delo v Kočevju, kjer je bilo še v začetku marca evidentiranih 1550 brezposelnih, sedaj prijavljenih 1400 oseb. To število pa se bo še zmanjšalo oziroma se bo občutneje zmanjšalo po sprejemu zakona o delu na črno, saj, kot pravi Kajtnova, dokler tega zakona ne bo, tudi še ne bo pravega učinka, kljub temu da si bodo tudi v bodoče prizadevali, da bodo na Uradu za delo Kočevje prijavljene samo tiste brezposelne osebe, ki resnično iščejo zaposlitev.
M. L.-S.
PODELILI NAGRADE
KOČEVJE - V geografski učilnici kočevske gimnazije so v četrtek ob krajšem kulturnem programu podelili nagrade udeležencem šolskega literarnega natečaja in bronasta Cankarjeva priznanja tekmovalcem v znanju materinščine. Posebni nagradi že 4. tradi-cionalega razpisa gimnazijskega Razvojnega sklada sta izvirnost in samosvoj pristop prejela Anja Moric za cikel pesmi in Vanja Odorčič za več krajših proznih del. Večino nagrajenih prispevkov bodo objavili v šolskem glasilu Tlirbulenca. Ob podelitvi bronastih Cankarjevih priznanj pa so objavili tudi imena dobitnikov srebrnih in zlatih priznanj. Zlata priznanja, ki jih podeljuje Slavistično društvo, bodo na svečani podelitvi v Ljubljani s kočevske gimnazije prejeli: Nevenka Košir, Mojca Delač, Simon Graben in Jasna Rupnik.
KVALITETNE VODE JE DOVOLJ
TRAVA - Preteklo leto je bilo s strani občine večkrat slišati, da se bosta vasi Srednja vas in Trava v krajevni skupnosti Draga priključile na centralni vodovod, ki ima črpališče v Loškem Potoku in že napaja del te KS. Verjetno je bila glavni vzrok takim napovedim predvidena gradnja republiške ceste na odseku Trava-Podplani-na in bojazen, da bo gradnja neposredno posegla v obstoječe vodne vire. Toda bakteriološke raziskave so pokazale, da Travljanci pijejo najčistejšo vodo v občini. Te je tudi dovolj in so, tako pravijo vaščani, resno premišljevali, da bi jo začeli pošiljati v centralni vodovod, ki često nima ravno najbolj čiste vode. Pbznavalci terena pravijo, da gradnja, ki pravkar poteka, virov ne more poškodovati.
oti, kresovanje in spust s čolni po lolpi, s katerim se bo zaf
Osilnica pričela s praznovanjem
začela tudi veslaška sezona na Kolpi, 20. maja bo sedmi kostelski (planinski) pohod, 3. junija pa kajak, kanu, rafting ekološki spust “Slovenske reke - Kolpa 2000”.
Za začetek sezone so s pobiranjem odpadkov poskrbeli za lepši videz okolja, zdaj pa obeležujejo dostope do Kolpe in izhode iz nje, kar bo koristilo predvsem čolnar-
Praznik občine bodo letos - Praznovanje in obenem
obeležili predvsem športno širitev turistične ponudbe
jem, poleti pa tudi kopalcem, označujejo pa tudi prostore za taborjenje. Po izkušnjah zadnjih
let je največ zanimanja za čolnarjenje po Kolpi, med ogledi znamenitosti pa prednjači obisk grajskega kompleksa Kostel. Predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič predlaga, naj se izletniki že pred prihodom oglasijo (po telefonu) pri TŠD, da jim bo društvo priskrbelo vodnike po Kolpi, vodnike za ogled gradu in drugih zanimivosti, saj so pred kratkim te vodnike tudi izšolali.
Za lepši videz Kostela pa bo marsikaj potrebno storiti tudi med turistično sezono, pravi predsednik Nikolič. Predvsem pričakujejo, da bo občinska uprava preko inšpekcijskih služb dosegla, da bodo stare, na pol podrte hiše lastniki podrli ali uredili. Razen tega pa bo potrebno poskrbeti tudi za odpravo divjih odlagališč gozdovih. Urediti je potrebno še odvoz odpadkov iz vseh vasi v občini, ki zaenkrat ni možen, ker niso urejene dostopne poti in obračališča za kamione.
J. P.
OSILNICA - V osilniški občini so si za svoj praznik izbrali 1. maj v spomin na leto 1363, ko je tedanji oglejski patriarh podpisal listino o samostojnosti njihove župnije. Letos ga bodo obeležili predvsem športno, s prireditvami v njegovo počastitev pa so začeli že minuli vikend.
Na dobro pripravljeni progi in
primerno visoki Kolpi se je v soboto pomerilo za osvojitev naslova državnih prvakov v slalomu in
sprintu z rafti 12 ekip, v nedeljo pa so tekmovali še v spustu. Z državnim prvenstvom, s katerim so pričeli letošnje obeležitve občinskega praznika, v Osilnici želijo ponovno oživiti tradicijo vodnih športov ne le na lokalnem, temveč tudi državnem in meddržavnem nivoju. V krog hkratnih obeležit-venih slovesnosti in prizadevanj za uresničitev želja in zastavljenih ciljev za razširitev turistične ponudbe občine pa sodijo tudi preostale tri športne prireditve, ki bodo na sporedu koncem tega in v začetku prihodnjega meseca.
V Osilnici, ki šteje le 400 prebivalcev, že sedaj letno prenoči 16-krat več obiskovalcev, kot imajo prebivalcev. S svojo turistično ponudbo so najbolj, če ne edino prepoznavno območje južno od Ljubljane. Kljub temu njihovim prizadevanjem za širitev turistične ponudbe še ni videti konca. Priza-
r
»""'1IVI
DR. JANEZ BLEIWEIS IN NJEGOV ČAS - V pokrajinskem muzeju v Kočevju je že od sredine prejšnjega meseca na ogled gostujoča razstava Gorenjskega muzeja Kranj “Dr. Janez Bleiweis in njegov čas”. Ker je leto 2000 razglašeno za leto kulture oziroma Prešernovo leto, so se v muzeju odločili, da bodo 200-letnico rojstva dr.Franceta Prešerna počastili s predstavitvijo obdobja, v katerem je pesnik živel in deloval. To obdobje je še posebno zaznamoval zdravnik, veterinar, politik in urednik časopisa Kmetijskih in rokodelskih novic dr. Janez Bleiweis. Zato tudi pričujoča razstava o njem. Na ogled bo še vse do konca julija. (Foto: M. L.-S.)
SREČANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE - Srednja šola Kočevje je v petek in soboto gostila več kot dvesto učiteljev osmih lesarskih šol iz Kočevja, Ljubljane, Maribora, Sevnice, Novega mesta, Postojne, Nove Gorice in Škofje Loke na tretji Lesariadi. Sprva so si ogledali podjetje Inles v Ribnici, nato so se v Kočevju pomerili v športnih (mali nogomet, košarka, šah) in družabnih igrah (na sliki zabijanje žeblja v les) ter vlečenju vrvi. Dvodnevno snidenje so sklenili z obiskom Kočevskega Roga. (Foto: M. G.)
Koga moti spominska plošča?
Direktor zdravstvenega doma Grosuplje je dal odstraniti spominsko ploščo na stavbi njihove enote na Vidmu
in politične stranke (LDS) močno razjezila. Šest ljudi, med njimi je bil tudi mož v belem, ki je ploščo pred enaindvajsetimi leti tudi pomagal namestiti, je spominsko obeležje snelo in dalo na varno v garažo. “Če je vsa leta stala tam, bi lahko tudi naprej. Ne vemo, koga in zakaj je motila. Občani smo vedeli, kje je ambulanta tudi brez napisa,” so pojasnile starejše gospe, ki so hotele ostati neimenovane.
devajo si za pridobitev statusa turističnega območja kot tudi za razglasitev regijskega parka Kočevsko - Kolpa ali krajinskega parka, če prvega državi ne bo uspelo uresničiti. V zadnjih nekaj letih so uredili vso osnovno komunalno infrastrukturo, naredili pa tudi prve korake na področju bio pridelave hrane. Vse to pa počno z namenom, da bi izboljšali življenjske in ekonomske pogoje domačinov v sicer lepih, a demografsko ogroženih in gospodarsko nerazvitih predelih dežele Petra Klepca.
M. L.-S.
OČIŠČEVALNA AKCUA
VELIKE LAŠČE - V vseslovensko očiščevalno akcijo se bodo vključili tudi učenci osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Ob koncu tedna bo skupina izbranih učencev pobirala smeti na planinski poti med Krvavo Pečjo in Iško, in sicer na sotočju rek Iške in 21ale. V neposredni bližini je tudi stična točka štirih občin: Brezovice, Cerknice, Iga in Velikih Lašč. Na šoli se zavzeto pripravljajo tudi na praznovanje občinskega praznika 10. junija. Takrat bodo podpisali listino o pobratenju in sodelovanju z osnovnima šolama Bazovica pri Trstu in Laško, ki tako kot velikolaška edini nosita ime Primoža Trubarja.
DOBREPOLJE - Sredi sedemdesetih so na podeželju kot gobe po dežju “vzklile” zdravstvene postaje, ki so skrbele za osnovno zdravje ljudi. Njihova mreža je malone prepredla vse območje Kočevske in Suhe krajine. Zdravstveni dom Grosuplje je svojo enoto leta 1975 odprl tudi na Vidmu v novi občini Dobrepolje. Štiri leta kasneje so v okviru borčev-skih-partizanskih prireditev na vhodu v dom namestili poldrugi meter visoko in meter široko marmorno ploščo z imeni talcev, ki so jih okupatorjevi vojaki postrelili med NOB. Na tablo z imenom zdravstvene enote pa so odgovorni pozabili.
Šele prejšnji teden je prišel ukaz Janeza Merviča, direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje, naj spominsko ploščo začasno odstranijo in na njeno mesto namestijo napis “firme”. Njegova samovolja je sosede, nekatere krajane
OŽIVETI STARE SADOVNJAKE
KOSTEL - V vseslovenski akciji oživljanja visokodebelnih travnatih sadovnjakov in sadnih vrtov sodelujeta tudi TUristično športno društvo Kostel in občina Kostel, ki sta pred kratkim organizirala prvo delavnico o tem v Rajšolah. Delavnico je vodil inž. agronomije Jani Gačnik, ki je v sadovnjaku Marije Zalar prikazal cepljenje, obrezovanje in vzgojo visokodebelnih sort sadnega drevja ter udeležence delavnice - bilo jih je 27 - seznanil še s pridelovanjem, predelovanjem in prodajo pridelkov pa tudi oskrbovanjem drevja in pridelkov.
OČIŠČEVALNA AKCUA V OSILNICI
OSILNICA - Pri uspešno izvedeni očiščevalni akciji v Osilnici so s skupnimi močmi domača občina, člani ekološko turističnega društva Outseider, Turistično društvo, lovci, ribiči, gasilci, društvo podeželskih žena in drugi poskrbeli za bistri reki Čabranko in Kolpo. Svoj delež so prispevali tudi sosedje z druge strani rek, ki so se zavzeto vključili v pomladansko urejanje okolja. Na sploh pa je čedalje tvornejše sodelovanje občine Osilnica s krajani hrvaških občin Čabar in Delnice.
Dobrepoljski župan Anton Jakopič je povedal, da ie Mervič po odstranitvi plošče takoj dal vlogo
za legalizacijo že storjenega dejanja. “Na majski seji občinskega sveta bodo svetniki odločali o vrnitvi plošče na isto mesto oz. o namestitvi v drugem delu zdravstvene enote. Vsako politiziranje tega dogodka je nepotrebno. Ko sem leta 1995 dal premestiti spominsko ploščo udeležencev kočevskega zbora z vhoda v novo občinsko stavbo tri metre vstran, se nihče ni razjezil,” je še povedal Anton Ja-kopič.
Tudi dr. Merviča preseneča medijska razsežnost dogodka. Omenil je nevzdržne razmere oziroma prostorsko stisko v nekaterih ambulantah, a mediji o tem nič. Ploščo je dal sneti in ne za vselej odstraniti, čeprav so jo pred enaindvajsetimi leti namestili, ne da bi koga vprašali. “Kmalu bomo obnovili tasado doma. Po končanih delih bo spominsko obeležje zanesljivo dobilo svoje mesto na pročelju stavbe,” pravi Janez Mervič.
M. G.
Na vhodu v zdravstveno postajo na Vidmu je (začasno) ime ustanove. Spominska plošča pa je na varnem v bližnji garaži. (Foto: M. G.)
*****	12	MAŠI	rl	OBČIM	Mii	III	(	Trebanjske	iveri^
0 štiriperesni deteljici v Komunali
Svetnika SKD in SDS, Marjan Pavlin in Franc Hribar o nepravilnostih v poslovanju JP Komunala TVebnje - Vodstvo Komunale: “Gre za povsem neutemeljene obtožbe”
TREBNJE - “Na začetku lanskega leta smo dobili nekaj anonimnih pisem, v katerih so nas pisci pozvali, naj vztrajamo do konca. Opozorili so nas na notranje razmere, da so v Komunali vodilni, ki tam ne bi smeli biti. Govori se o štiriperesni deteljici vodilnih...,” je povedal trebanjski svetnik SKD dr. med. Marjan Peter Pavlin na novinarski konferenci, ki jo je sklical njegov svetniški kolega Franc Hribar (SDS), pri tebanjskih pomladnikih zadolžen za stike z mediji, zaradi nepravilnosti v poslovanju javnega podjetja Komunala Trebnje.
Hribarje obnovil sklep 10. red- pripravljen v skladu s sprejetim
ne seje občinskega sveta sredi marca, ko so pomladniki s svojo večino v svetu izglasovali sklep, da se nezakonitosti v poslovanju JP Komunala prijavijo Računskemu sodišču. Po mnenju pomladnikov (mimogrede: predstavnika SLS na novinarski konferenci ni bilo!) Komunala ne posluje v skladu z veljavno zakonodajo, saj nima veljavnega in usklajenega statuta in drugih aktov z veljavno zakonodajo ter je v gospodarskem prekršku, saj je poslovalo v letu 1999 brez gospodarskega plana, ki ga občinski svet ni sprejel, ker ni bil
Zmaga sevniških raketarjev
Na državnem prvenstvu ARK Vega Sevnica ekipno prvi
KRŠKO - V soboto, 15. aprila, je na modelarskem poligonu v Krškem potekalo člansko državno prvenstvo v raketah s trakom v organizaciji raketnega kluba Sevnica. V napeti in izenačeni tekmi je bil ob koncu najsrečnejši Ljubljančan Miha Čuden, na drugo mesto pa se je uvrstil član raketnega kluba Vega iz Sevnice Igor Štricelj. Njegov uspeh so dopolnili Drago Perc s četrtim mestom, Borut Lendaro se je uvrstil na šesto, Miha Pfeifer na sedmo, Boštjan Prosenik pa na osmo mesto. Ekipni državni prvaki v kategoriji raket s trakom pa so postali tekmovalci raketnega kluba Vega iz Sevnice v postavi Štricelj, Lendaro, Pfeifer.
Vzporedno s člansko tekmo je potekalo tudi mladinsko prvenstvo v kategoriji raket s trakom, v kateri je Miha Pfeifer dosegel drugo, Boštjan Prosenik pa tretje mesto.
P. P.
proračunom občine Trebnje za leto 1999. Poleg tega menijo, daje poslovanje Komunale nezakonito tudi zato, ker deluje brez nadzornega odbora.
Na vprašanje, kako so ljudje vse to občutili, ali je nastala kakšna škoda in ali imajo kakšno analizo o tem, je Hribar odvrnil, da uporabniki komunalnih storitev trdijo, da so cene, posebej odvoza smeti za fizične osebe, previsoke in da niso dobre. “Investicija v deponijo Globoko je brezno brez dna. Cena je že dvakrat presegla predvideno,” je poudaril Hribar, Pavlin pa je dodal, da so v gradbenih odborih ljudje jezni, ker so si sami zgradili vodovode, zdaj jo morajo pa drago plačevati. Pomladnika pa sta priznala, da kakšnih analiz, ki bi potrjevale trditve, nimata. Poudarila pa sta, da je župan Ciril Metod Pungartnik zadrževal zakonit nadzor nad poslovanjem z zadržanjem imenovanja novega nadzornega sveta Komunale.
Vse te trditve je že na omenjeni seji občinskega sveta direktor Komunale Pavel Jarc, sicer svetnik LDS, zanikal, kot povsem neutemeljene pa so jih vodilni Komunale (poleg Jarca še Janez Jurij Kos in Slavka Verbič) znova ovrgli, ko smo se novinarji po omenjeni novinarski konferenci oglasili še na Komunali, da bi videli še drugo plat medalje. Jarc je izrazil obžalovanje, da niso še njih povabili na novinarsko konferenco, da bi sproti odgovorili na očitke in pojasnili resnico. Z listinami so dokazovali, da imajo urejeno poslovanje z veljavnimi predpisi in da mirne vesti pričakujejo obisk in pregled poslovanja, ki naj bi ga opravilo računsko sodišče. Komu-nalce motijo in bolijo takšne z ničimer utemeljene obtožbe in trditve. Da so te izrečene na pamet, je Jarc dokazal s financiranjem deponije Globoko, saj so za
Deveterica v Leskovec
Na zaključni prireditvi, reviji “Posavje poje”, 6. maja
BOŠTANJ - Prof. Janez Klop-čar je po zadnji reviji Pesem Posavja, ki je bila preteklo soboto v boštanjskem Partizanu, med 21 zbori izbral 9 zborov oz. skupin, ki bodo nastopile na zaključni prireditvi v Leskovcu 6. maja. S prve revije v Leskovcu pri Krškem bo tamkaj znova nastopil MoPZ KD Kapele (zborovodja Miha Haler), z druge revije v Brežicah so se uvrstili MePZ Viva Brežice (zborovodkinja Simona Rožman Strnad), ŽPZ KUD Brežice (zborovodkinja Elizabeta Križanič) in MoPZ Stara vas - Bizeljsko (zborovodja Vinko Žerjav).
Na sobotni reviji v Šoštanju pa je pred številnim hvaležnim in poznavalskim občinstvom, tudi iz drugih posavskih krajev, pa je nastopilo sedmero zborov, med temi jih je prof. Klopčar izbral kar 5 za
zaključno prireditev: MePZ Svit Krško (zborovodkinja Mojca Jevšnik), Vokalno skupino Solzice - Glasbena šola Brežice (zborovodkinja Marjetka Podgoršek Horžen), Vokalno skupino Coro-na Boštanj (umetniška voditeljica Romana Pokorn), Oktet Jurij Dalmatin Sevnica (umetniški vodja Emil Lenarčič) in MePZ Primož Trubar Loka pri Ziadanem Mostu (zborovodkinja Marjetka Kozmus). V Boštanju sta nastopila še MoPZ pri DU Brežice (zborovodja Franc Baškovič) in MoPZ KUD Slavček Velika Dolina (zborovodja Niko Ogorevc). V imenu območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Posavskega pevskega združenja sta se pevcem, zborovodjem in selektorju zahvalila Jože Novak in Albert Felicijan.	P.	P.
naložbo doslej porabili 222 milijonov tolarjev, za njen zaključek pa letos potrebujejo še 50 milijonov tolarjev, tako da verjetno niti ne bo dosegal predvidene višine.
P. P.
Jarcu lahko pomagajo le še - svetniki!
Direktor Komunale Trebnje ob izteku mandata “na prepihu”
Je razumeti kanonado trebanjskih pomladnikov (oz. SKD in SDS) na Komunalo zgolj kot dnevno politično potrebo pred bližnjimi volitvami, da se pač pojavljajo v javnosti, četudi s prozornimi, zavajajočimi, a kljub temu za površnega opazovalca udarnimi temami? Ali tiči v ozadju tudi določena kadrovska kombinatorika pomladnikov ob dejstvu, da se sredi oktobra letos izteče mandat direktorju Pavlu Jarcu? Taje sicer popeljal podjetje iz krize v bolj mirne vode, toda to pri političnih obračunih očitno ne šteje, saj se, kot kaže, znova uveljavlja kriterij moralno-politične primernosti iz preživelih časov.
Še najbolj nazorno to verjetno potrjuje podatek, da trebanjski ko-munalci zaman bijejo plat zvona in vse odgovorne pozivajo, da bi jim dovolili zvišati že od I. avgusta 1997 veljavne cene osnovnih komunalnih storitev. Ti zdaj znašajo za gospodinjstvo v Trebnjem 2.552 tolarjev mesečno, v sosednjih in tudi primerljivih občinah pa: v Novem mestu 3.966, v Črnomlju 3.988, v Sevnici 3.394, v Grosuplju 3.465 in v Ivančni Gorici 3.805 tolarjev. Komunali Trebnje prihodki po teh cenah že nekaj časa ne krijejo nastalih stroškov. Občinski (pomladni-ški) odbor za komunalno in cestno infrastrukturo je junija lani gladko zavrnil celotno gradivo Komunale, zato o komunalnih cenah trebanjski občinski svet niti ni razpravljal.
*****
POMLADNI DVOJEC BREZ... - Svetnika Pavlin in Hribar sta na novinarski konferenci ob pomanjkanju argumentov o nezakonitem poslovanju Komunale zaplula v precej kalne vode. (Foto: P. P)
KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI
SEVNICA - Območno združenje Rdečega križa Sevnica vabi vse krvodajalce in ostale polnoletne, še posebej mlade in zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v torek, 25., in v sredo, 26. aprila v sevniški srednji šoli. Morda boste nekega dne tudi vi potrebovali kri...
Pavel Jarc: direktor “za odstrel”?
Če (ko) bo nastala izguba, se bodo pomladniki direktorja nepravih barv lažje odkrižali kot slabega gospodarja, kakor z za lase privlečenimi očitki in trditvami.
P. PERC
Proračun so le sprejeli
Po tretjem nadaljevanju seje
LITIJA - Občinski proračun je vsakoletni problem litijskih svetnikov, ker ga prepozno sprejemajo in s tem zamujajo roke razpisov, predvsem za večje investicije.
V razpravi o proračunu so imeli svetniki in predsedniki nekaterih krajevnih skupnosti, prisotni na seji, številne pripombe: premalo denarja je za ceste, vodovode, požarno varnost, stanovanjsko gradnjo, traktor za zimsko službo, šolstvo itd, kar je bilo potrebno predhodno uskladiti med političnimi strankami. Zato so si predsedniki političnih strank, zastopanih v občinskem svetu, skupaj z županom, predlagateljem proračuna, vzeli odmor za uskladitev. A do uskladitve ni prišlo, seja je bila prekinjena in se je nadaljevala naslednji teden.
Pretekli teden pa so se litijski svetniki sestali na 13. redni seji ter končno prejeli na mize usklajeni predlog dvoletnih investicij. Tako bodo namenili: zajradnjo prizidka k osnovni šoli Šmartno 60 milijonov tolarjev, za gradnjo gimnazije Litija 80 milijonov tolarjev, za preplastitev ceste Litija-Šmartno, Gradiške Laze in Moravška gora-Zgornje Vodice. Poleg tega so sprejeli tudi sklep, da se začasno financiranje podaljša do 31. maja 2000.
K. ŠUŠTERŠIČ
Razvoj odvisen tudi od sožitja med krajani
V soboto, 29. aprila prvi pohod in srečanje Ločanov v Radežu
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Turistično društvo (TD) Loka je dalo pobudo za organizacijo prvega skupnega pohoda Po poteh in stezah krajevne skupnosti Loka. V pripravi pohoda, na katerega bodo krenili v soboto, 29, aprila, ob 10. uri izpred Trubarjevega hrama v Loki, bodo sodelovala tudi druga društva in KS Loka. Namen pohoda, ki ga bodo zaključili ob 15. uri s srečanjem pri lovskem domu, je po besedah predsednika TD Loka Franca Strajnarja bolje spoznati svoje okolje, ob druženju pa tudi medsebojno poznavanje. Prireditev naj bi bila tradicionalna, vsako leto na zadnjo soboto v mesecu aprilu, trase pohodnih poti in lokacije zaključne prireditve pa bodo menjavali. Letošnji prvi pohod bo potekal po nezahtevni, manj strmi trasi na razgledno točko Kincl. V Čelovniku si bodo pohodniki ogledali cerkvico sv. Duha in se okrepčali, prav tako v Žirovnici, od koder bodo preko Zavrat krenili v Radež, do lovskega doma. Tamkaj srečanje vsekakor bo, četudi bi slabo vreme preprečilo pohod. Krajani, ki ne bi zmogli prehoditi te poti, so seveda dobrodošli, tudi če bodo prišli le na družabno srečanje k lovskemu domu. Tamkaj se bodo ekipe osmih najmočnejših krajanov iz posameznih naselij in društev pomerili v vlečenju vrvi. Pohodniki bodo prejeli simbolična
spominska darila in topel obrok ob prihodu na cilj. Za pijačo in prigrizek bodo poskrbeli loški lovci.Prijave za pohod sprejema-
jo do vključno velikonočnega ponedeljka, 24. aprila: Gostišče
Trubarjev hram, Frizerski salon Polda Weiss, Kmečki turizem Vid-ko Močivnik Okroglice, trgovini na Razborju in na Bregu, pa tudi
v vseh društvih. Povabilo velja prav vsem krajanom.
P. P.
Neodločnost blokira razvoj Posavja
Posavci upajo, da je končno dozorel čas za pričetek gradnje spodnjesavske verige elektrarn • Predlog zakona v državnem zboru ■ Podpora združenja za energetiko pri GZS
SEVNICA - Prejšnji teden je bil v znaku mnogih aktivnosti, ki naj bi privedle h končnemu rezultatu - izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Poslanca LDS iz Posavja Jože Avšič in Branko Janc sta s podporo Toneta Anderliča v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o pogojih koncesfje za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, kije v predlogu dnevnega reda 21. seje Državnega zbora, ki seje začela 13. aprila.
PESEM POSAVJA 2000 - Mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu med nastopom na reviji v Boštanju pod vodstvom zborovodkinje Marjete Kozmus. (Foto: P. Perc)
V Sevnici so na to temo pripravili novinarsko konferenco (soorganizator je bil tudi podžupan Andrej Štricelj), na kateri sta poslanca Avšič in Janc predstavila predlog zakona. Z morebitnim sprejetjem bi bila končno dana možnost deblokade prostora in možen pričetek nadaljnjih aktivnosti za načrtno izrabo prostora in izgradnjo hidroelektrarn. Posavci upajo, da je čas za odločitev končno dlozorel!
Župan sevniške občine Kristijan Janc pa se je z vodjo strokovne skupine Posavja za izgradnjo hidroelektrarn Nikom Galešo udeležil sestanka upravnega odbora združenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. V luči zadnjih dogodkov okrog izgradnje spodnjesavskih hidroelektrarn sta
predstavila dosedanje aktivnosti Posavja za izgradnjo. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Združenje je podprlo prizadevanja Posavja, da se končno odloči o projektu, ki že več kot 10 let pri nas zbuja velika pričakovanja.
* Izgradnja je pomembna za slovenske raziskovalne institucije, projektne organizacije, gradbeno operativo, strojegradnjo, elektroindustrijo in malo gospodarstvo. V času izgradnje bi bilo na gradbišču redno zaposlenih približno 600 delavcev, pri izdelavi energetske opreme približno 800 in posredno v repro verigi še 1200 delavcev.
Kristijan Janc pa je kot predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju vzpostavil stik z vsemi poslanskimi skupinami v državnem zboru in pred odločanjem o omenjenem zakonu predstavil pomen izgradnje hidroelektrarn za občino m regijo. Dosedanja neodločnost blokira razvoj Posavja. Za Posavje z več kot 70.000 prebivalci je izgradnja pomembna zaradi dokončne prostorske ureditve z natančno določitvijo izrabe površin, z ekološkega vidika, z izgradnjo komunalnih in industrijskih čistilnih naprav in posredno čistejše Save, z vidika reševanja poplavne problematike, z vidika aktiviranja in izrabe kapacitet slovenskega gospodarstva in z vidika obnovljivega vira energije, kar je tudi usmeritev evropske unije. Župan je poslanske skupine prosil za podporo 35. točki dnevnega reda seje, ko naj bi poslanci po hitrem postopku obravnavali predlog zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save.	p	p
HUDAR KRI - Kmetje na nedeljskem ustanovnem občnem zboru trebanjske podružnic kmečkega sindikata so se preče) ognjevito pogovarjali o tem, ali j* sploh združljivo članstvo v sindt-katu in nedavno ustanovljeni Kmetijsko-gozdarski zbornici. P° mnenju Marjana Uhana, sadja«' ja iz Rodin, to sploh ne gre, tako kot tudi ni prav, da bi v vodstvo sedeli pretežno le govedorejca kot da je to “mlekarski sindikat * ne bi pa videli vinogradnikov, pridelovalcev krompirja, sadjar jev, čebelarjev. Na zboru prisotnemu gostu, Ircu Michaelu Ho-gartyju pa se ni zdela taka dvojna funkcija nič spornega, kveč jemu dobrodošla, kajti kmetje h se morali znati predvsem spretno pogajati in v skrajnih primeril1 tudi ostreje protestirati. Marjan Jevnikar je ohladil razgrete glavo* češ naj se vendar ne sprejo že n* začetku in počakajo, kaj bodo predlagani kandidati storili v ■ letnem mandatu. Naposled so st o njih po besedah Toneta Zaleti* dovolj dolgo pogovarjali na ter«; nu. Huda kri se je ohladila tud' zavoljo njegovega avtoritativneg* vodenja zbora.
BUTARA - Tale fantiča, ki sta na cvetno nedeljo hitela z lepim* butarama proti mokronoški župnijski cerkvi, še nista podlegal*
raznim “najadam”, tudi kar zadeva velikost butar. Pomembno j« ■ ohranjanje običajev, ne pa bahanje in tovrstno tekmovanje. (Foto: P. P.)
Sevniški paberkT)
POGODBA (SPET) NA RADIU - Pogrešano pogodbo o delaj je že bivši direktor sevniškega radia Rado Mlakar lastnoročne prinesel tja, kamor spada -vj pisarno, v radijski arhiv. Ni znane in zdaj niti ni več pomembno, & se je ta listina nahajala na kakšn' nočni omarici, kot je zadnji«* domneval občinski svetnik in čla” sveta radia Blaž Jene...
KADAR MAČKE NI... - Z* razmere na taistem radiu je m°« reči, da so težavne, da zaposlenim in zunanjim sodelavcem sploh n« more biti prijetno delati ali P* vsaj dolgo ne more biti praveg* * delovnega vzdušja, če ni dovolj j denarcev za primerne in redn« honorarje pa tudi plače. To pa &, ne pomeni, da je odgovornostz* j javno izgovorjeno besedo radi) ! cev zato, posebej še zdaj, ko m- * majo direktorja, kaj manjša. R6 [ so na sevniškem valu objavil' “novico”, da je voznik kanguja* *1 katerem je ob nedavni tragičn' nesreči pri ARTEM umrlo troj« deklet, v celjski bolnici tudi san1 preminil zaradi težkih poškodb je ta, milo rečeno, spodrsljaj hud6 prizadel in ogorčil sorodnike "1 nekatere naše bralce. Pokopa11 mladeniča, ki se bori za življenj6’ gotovo ni v čast lokalnemu radi6, ki se ponaša s sloganom, da je10 radio, ki vse ve...
RUDI IN JASENKA - SeV' j niški umetnik Rudi Stoparje n1’ otvoritvi svoje samostojne razsta' j ve v grajski galeriji prijetno pr6' j
senetil soprogo Jasenko, ki se) je lahko zahvalil za vso podpo«6 ravno na njen rojstni dan. (Foto-P. P.)
(^Rrške novice
PAPIRJI INZID-Škarpa oh Ce*ti med Krškim in Dolenjo ''“jo ho stala 27 milijonov to-sj r j e v. Toliko hodo namreč Plačali za material in zidavo. yb lej vsoti ho ali je že šlo za to |sto škarpo še dotalnih 25 milijonov tolarjev. Toliko je namreč Veljala dokumentacija. Naj rastne, kdor more.
kongres izselil šolarje - Zaradi izrednega kongresa Slovenske ljudske s|fanke v Krškem so v tem meja11 srednješolci poslušali kar v Potelu Sremič predavanje o nuklearki. Za predstavitev jedrske elektrarne je hil sprva predelen Kulturni dom Krško, ven-arje bil tam že omenjeni kon-£*• Praktičen dokaz, da ljudska stranka močno vpl iva na to, ,aJ se bo dogajalo slovenskim barjem.
. kateri dan že? - udeie-
z.enci v petek začetega kogresa judske stranke v Krškem so na em dogodku vztrajali do onemoglosti. Skoraj dvanajsturno asedanje jih je toliko izmolzlo, ,.aenih zjutraj niso več vede-> kateri dan je; to se je zgodilo elo prvemu možu Marjanju odobniku. Nekateri so se tovr-_nim pastem - povedati, ali je petek ali že sobota - preproasto ognili tako, da so v kongresnih klopeh zaspali.
LAŽJE IN TEŽJE - Na vin-1 cesti nad Kostanjevico bo uzje gostom s kratkim. Težko odo namreč zmogli nekatere ovinke, če je njihov dolg. Nam-reč avtobus.
CSmTv Brežicah
- p^YNE strehe puščajo
l kot je nedavno dirck-ja brežiškega zdravstvenega ma uiotilo zidanje zidov v neposredni soseščini, sedaj mnoge
0 i postavljanje mega jeklene konstrukcije, ki bo nadkrila ceiot-
ploščad na zahodni strani ‘nravstvenega doma. Ljudje sc {mii0’ ^ da dr. Sušin po nepo-e nem zapravlja njihov denar arno zato, da bo imel poleti svoj Vi-» k° v senci, “dobri poznavalci celo trdijo, da gre pri tem posegu za pravcato črno gradnjo,
1 si jo gospod podžupan pač lah-o privošči. Ta takšna in podobna natolcevanja seveda zavrača in Pravi, da mu prav vsake potezo, k. jo povleče kot direktor javnega zavoda, javnosti pač ni treba
ut JmSni-eVatl' Gradnj° nadstreška z n. °	6 s skrhjo za varovanje
aupanega mu premoženja Xera.
iih nKu6- na vseh koncih in krati a r . zevJu lako pušča, da se hvalnih vozilih in ostali “nnHIC1?Su' tehniki- »hranjeni v
Skoda 8 dela neprecenljiva
ni°YE JUŽNI KOREJI - Mej-mJ^T J? ugotavljajo, da zeleno na v eganici skrivaj presto-dalin6^dno večjg število ljudi iz znJ: C Jc’ vendar si pojava ne aj° prav razložiti. Nič čudnega, 2is° vendar strokovnjaki za io p 8n.C meJe’ in ne za geografi-iuir vi8V' geografi že vedo, kje je
nahaiaVKnijein ,kje na ,cm jllgu sc ju.,*	Koreja. In če je Koreja na
aen,'Je !orej Južna Koreja. In ker vlarP8 vt;dO' da v Južni Koreji se i.i?i PJavj gospodarski razcvet, žan- ‘’h n' buditi, zakaj obubo-Pn,i!,Azijci tako rinejo vanjo. Koci fJ1!0 lov tem. dajinVje neki (Ju8ra dal napačne koordinate. Dač • Korciu pri Slovenski vasi n-., ni obljubljena dežela. Prej asprotno!
Iz l>m >Kki
P(>KOcllNi<Nfc:t:
an .pasu od 30. marca do 14. r0fl'a so v brežiški bolnišnici P<Jk ,Marjetka Vrbovšek iz - Aljaža, Alenka Pe-Mii'C S ^aE Nakla - Anžeta,
jnic 03 Kozole iz Vclikc Huba‘ šekV Gašpcrja, Nevenka Ba-na .^udžovič iz Krškega - Ale-|a’ °jca Kralj iz Podvinj - Mi-G0^|.Andreja Verstovšek iz
Korn'C®a Konarta - Vitomirja, avca - Domna, Gordana
U ’ana Kink iz Dolenjega
h . kOVCII - l\tmn'.t rinrrltintt
* iz Artič - Niko, Martina ItjeStevc 2 Malega Kamna -Mur’ Jadranka Raplj enovič-Nljvran.o z Obrežja - Matejo, JUn6 erncc Vl Brežic - Kristi-Vrh* Garia Golob z Malega ižv8 Davorja, Svetina Paulič hae^dnjega Trga - Matija, Mi-klico 'Z ^obenje vasi - de-
Čestitamo!
M&i IZ M ASI H OBČI M HHM
Med ne prinaša volilne pravice
B. Vodopivci “Kot panoga v kmetijstvu brez pravice pri oblikovanju zbornice in tudi brez priznanja” - Prihodnja naloga za predsednika slovenske čebelarske zveze?
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM - “Ob volitvah v kmetijsko-gozdar-sko zbornico so imeli volilno pravico tisti, ki dosegajo in presegajo 20.000 tolarjev katastrskega dohodka. Če so v zbornico lahko volili kmetje, bi lahko tudi čebelarji. Mar čebelarjenje ni kmetijska panoga?” Tako ob oblikovanju kmetijsko gozdarske zbornice pravi Branimir Vodopivc, čebelar iz Dolenje vasi pri Krškem.
‘Razumem, v čebelarstvu dela- državnega zbora zanemaril pra-
mo brez zemlje,” dodaja Vodopivc”, “vendar nekateri čebelarji ustvarjamo s čebelami dohodek, ki je primerljiv s katastrskim dohodkom, potrebnim za volilno pravico. Zato mislim, da bi čebelarji s takim dohodkom smeli voliti v kmetijsko-gozdarsko zbornico. Vendar te volilne pravice nismo imeli.”
Po Vodopivčevih besedah čebelarji pri večjem številu panjev, nad sto, veliko in skrbno delajo in ob pametnem čebelarjenju ustvarijo tudi primeren dohodek, zato plačajo tudi lep davek državi. “Ker je zato pomemben tudi čebelarski prispevek, zamerim predsedniku čebelarske zveze Slovenije Lojzetu Peterletu, da je kot poslanec
vice čebelarjev, se pravi tiste kategorije ljudi, pred katere se je po-
Branimir Vodopivc
SLS za uspešno zgodbo
Izredni kongres Slovenske ljudske stranke v Krškem -Mladi opozorili na nedemokratičnost v stranki
KRŠKO - Še predenje v soboto nastala v Ljubljani nova politična stranka SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, sta bila izredna kongresa Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke, slednji v Krškem. Marjan Podobnik je v Krškem v uvodu zasedanja izrekel prepričanje, da je SLS stranka za “novo, uspešno slovensko zgodbo” in da “bomo združeni s SKD močni in uspešnejši pri izkoriščanju možnosti, ki jih dozdaj nismo”.
S tem ko je SLS vstopila v novo politično stranko, bržda ni odpravila vseh notranjih trenj. Sodeč po nekaterih burnih nastopih na izrednem kongresu v Krškem, je članstvo donedavne SLS namreč precej neenotno. To je dan po krškem izrednem kongresu priznal v intervjuju tudi dr. Franc Zagožen, preudarni predsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. Rekel je, da bo treba stranko notranje poenotiti in v njej uveljaviti demokracijo.
Prav na pomanjkanje demokracije so, očitno proti pričakovanjem bratov Podobnikov, opozo-
KONGRES - Na izrednem kongresu SLS v Krškem je bil ena najbolj spornih oseb verjetno mag. Franc But (levo, na fotografiji iz odmora kongresa). Brata Podobnika, zlasti Janez, sta na zasedanju javno pozvala k njegovi neizvolitvi za kandidata za predsednika nove stranke, kar je povzročilo odpor Butovih privržencev. (Foto: M. L.)
VLADO CEDILNIK V BREŽICAH
BREŽICE - V brežiški kavarni Amarcord so 12. aprila odprli razstavo del Vlada Cedilnika. Slikar je tokrat predstavil motive iz Primorja. Z dosledno risbo in v umirjenih barvnih tonih prikazuje motive srednjeveških mest in krajev ob morju. O Vladu Cedilniku je mag. Damir Globočnik zapisal, da je realist, ki je pustil odprta vrata za razpoloženjsko sproščenost slikarskih kompozicij. Na otvoritvi Cedilnikove razstave je govoril akad. slikar Pavol Tesar. Za veselo razpoloženje so poskrbeli glasbeniki. Lastnik kavarne je obiskovalcem postregel s prigrizki in pijačo.
B. H.
rili posamezniki na kongresu v Krškem. Posebej mladi člani nekdanje SLS so ostro opozorili na nedemokratičnost v kandidiranju, opravljenem pred krškim kongresom.
M. L.
TEČAJ ZA MENTORJE MLADIH GASILCEV
KRŠKO - V Krškem je bil pred dnevi mentorski tečaj za delo z mladino za kandidate iz gasilskih zvez Posavja, ki so se jim pridružili gasilci iz Radeč in Novega mesta. S tečajem želijo razširiti krog tistih, ki bodo delali z mladino. Vodil gaje pionirski svet pri Gasilski zvezi Slovenije, s tem da ga je organiziralo gasilsko poveljstvo Posavja. “Mislimo, da bo tečaj koristen, udeležencev je okrog 70 in verjetno je to število, s katerim lahko zagotovimo boljše delo,” meni o tečaju Slavko Šribar, predsednik krške gasilske zveze.
Pošto v Brežicah bodo preselili
Mogoče naslednje leto v novih prostorih -Inšpekcijska ocena odlično
BREŽICE - Če pošta v Brežicah zdaj posluje na precej utesnjenem prostoru, bo mogoče že naslednje leto v tem pogledu lažje zadihala. O selitvi in novih prostorih se že dogovarjata tudi Pošta Slovenije in brežiška občina. Dokončnega podpisa glede stavbe, kjer bi bila v Brežicah v bodoče pošta, še ni, čeprav so se že dogovorili o večini zadev, kot je povedal Karel Kapš, direktor novomeške poslovne enote Pošte Slovenija
Selitev iz sedanjih prostorov, ki so last občine, bi po direktorjevih besedah omogočila lažje delo poštnemu osebju, poleg tega bi s selitvijo pridobili parkirne prostore, ki jih pri sedanji pošti ni.
Kljub temu da ima sedanja pošta v Brežicah nekatere omenjene prostorske pomanjkljivosti, se njeno osebje trudi delati v danih možnostih kar najbolje. Ljudem na pošti očitno to tudi uspeva. Inšpekcija Pošte Slovenije jc namreč celotno delo 25-članskega kolektiva brežiške pošte ocenila odlično.
Tako visoka ocena je po besedah Bernardke Strmecki, upravnice brežiške pošte, priznanje prav vsem zaposlenim. “Ocena nam potrjuje, da delamo prav. Pomeni tudi odgovornost za v prihodnje. žLahko je dobiti dobro oceno, težko jo je obdržati’, pravijo. Ampak trudili se bomo,” pravi Bernardka Strmecki.
M. L.
stavil kot njih predsednik,” poudarja Vodopivc. Pri tem upa, da se bo prvi mož čebelarjev na Slovenskem v bodoče zavzel “vsaj za osnovne pravice, ki nam čebelarjem gredo zaradi pridnega dela”. Po Vodopivčevem prepričanju skrbno čebelarjenje namreč ne predstavlja samo količine tržnega blaga, temveč v glavnem skrb za ohranitev biološkega ravnovesja v naravi, za kar pa čebelarji niso nikoli dobili od družbe ustreznega priznanja.
O svojem čebelarjenju Vodopivc pravi, daje - glede na Mede-xove normative - ljubiteljski čebelar. “Pri 220 panjih ne razmišljam o poklicnem čebelarjenju, ker ne izkoriščam vseh danosti, ki jih ponujajo čebele. Čebelarim izključno za med. Drugi produkti, ki jih zanemarjam, prinašajo čebelarju polno zaposlitev in večji dohodek kot med,” pojasnjuje čebelar iz Dolenje vasi pri Krškem.
M. L.
POSAVSKI KADROVIKI O AKTUALNIH TEMAH
KRŠKO - Društvo kadrovskih delavcev Posavja je v Krškem pripravilo seminar z dvema aktualnima temama, ki sta privabili precejšnje število udeležencev. Glavni inšpektor na republiškem inšpektoratu za delo Bojan Brezovarje opozoril, da nalaga zakon o varnosti in zdravju pri delu (v veljavo je stopil julija lani) precej novih nalog in obveznosti. Ker so naloge obsežne in zahtevne, je delodajalec določil, da morajo delodajalci uskladiti to področje z onca julija
□ajat
določili zakona do konca julija 2001. Magistra Helena Bešter je seznanila kadrovike z možnostmi
SmSm
%
ELEKTRO ŠOLE V KRŠKEM - V tekmovalnem delu krškega srečanja elektro šol so se dijaki v soboto pomerili v poznavanju teorije in praktičnem delu. Elektroniki so izdelovali merilec tlaka, medtem ko so energetiki sestavljali merilno mesto, števec s pripadajočimi komponentami. (Foto: M. L.)
Krško prvo v elektroniki
Srednja šola Krško organizirala 8. srečanje dijakov poklicnih elektro šol Slovenije - Maja šolska razstava
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Dodatno zavarovanje bo prej ko slej postalo nujno, saj že uveljavljene spremembe pokojninske zakonodaje prinašajo zavarovancem iz naslova obveznega zavarovanja precej manjše pravice glede odmere pokojnine kot doslej.
Bernardka Strmecki
KRŠKO - V Srednji šoli Krško je bilo ob koncu tedna srečanje dijakov poklicnih elektro šol iz Slovenije, na katerem je sodelovalo 50 udeležencev iz 10 šol. Ekipe so poslale vse slovenske šole s tega področja, razen ene. V okviru srečanja so se udeleženci v petek zbrali na okrogli mizi o prenovi šolstva, predvsem šol elektro stroke. Dijakom in njihovim spremljevalcem so krški organizatorji tudi razkazali Jedrsko elektrarno Krško in muzej izgnancev na gradu v Brestanici.
Srečanje je bilo 8. po vrsti. Krško srednjo šolo, ki je prvič or-ganizarala tak dogodek, so pri izvedbi podprli sponzorji.
Tokratno srečanje bo krška šola predstavila z biltenom. Vsaj nekaj izdelkov s sobotnega tekmovanja bo moja tudi na ogled na razstavi v krški šoli. Na razstavi - gre za vsakoletni dogodek - bodo sicer pokazali zlasti izdelke, ki sojih med letošnjim šolskim letom naredili dijaki srednje šole v Krškem.
PROJEKT ZPM KRŠKO ZANIMA TUDI SLOVENIJO
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško je s svojim projektom Mladi za razvoj domačega kraja dobila mesto v projektu “V imenu prihodnosti” (VIP), ki ga je zasnovala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Projekt “Mladi za razvoj domačega kraja”, kije s tem postal enakovreden vsebinski člen delovnega programa ZPM Slovenije, je izviren krški projekt. Zanj je pred leti naredila zasnovo sekretarka ZPM Krško Vida Ban, ki je tudi poskrbela za uspešno izvedbo posameznih akcij v sklopu projekta. S projektom Mladi za razvoj domačega kraja so v Krškem doslej že dobili priložnost za ustvarjanje in javno predstavitev mladi glasbeniki, literati, okoljevarstveniki in tudi drugi.
Rezultati tekmovanja, kije potekalo v sklopu srečanja: SKUPINA ENERGETIKA - šole: 1. ŠC Celje, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola, 2. Tehniški šolski center Nova Gorica, 3. Srednja elektro in strojna šola Kranj itd; - posamezniki: 1. Aleš Jelušič (ŠC Celje, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola), 2. Andrej Rehar (Tehniški šolski center Nova Gorica), 3. Martin Dobnikar (Srednja elektro in strojna šola Kranj) itd. SKUPINA ELEKTRONIKA - šole: 1. Srednja šola Krško, 2. ŠC Novo mesto, Poklicna in tehniška elektro šola, 3. Srednja elektro - računalniška šola Maribor itd; - posamezniki: 1. Mirko Vidic (Srednja šola tehniških strok Ljubljana-Šiška), 2. Martin Žnidarič (Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota), 3. Srečko Klakočer (Srednja šola Krško) itd.
M. L.
PRVOMAJSKE POČITNICE
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško in društva prijateljev mladine pripravljajo prvomajske počitnice za otroke, mladino in starše. Tako bodo organizirali 25. aprila dvodnevni izlet na Bohor. Udeležence bo 25. aprila odpeljal na pot avtobus ob 9. uri s krške avtobusne postaje, nakar se bodo zbrali na Jablanici in ob 10. uri odšli v planinsko kočo na Bohorju. Popoldne jim bodo pripravili med drugim strokovno voden pohod k bohorskim znamenitostim. Zvečer tega dne bodo organizirali nočni pohod na Koprivnik. V četrtek, 27. aprila, bodo ZPM Krško in društva prijateljev mladine pripravili spust po Krki od Mršeče vasi do Karič, kjer bo piknik. Udeleženci spusta se bodo zbrali ob 9. uri pred osnovno šolo v Kostanjevici na Krki.
linje na robu mesta in robu vasi
KS Zakot-Bukošek-TVnje v Brežicah zahteva razširitev nevarnega mostu, a brezuspešno - Čistilna naprava boljša, če so zraven pristojni strokovnjaki - Skoraj brez vodnjakov
BREŽICE - Prebivalci krajevne skupnosti Zakot-Bukošek-Trnje v Brežicah bi lahko sestavili dolg seznam, če bi nanizali, kar jih posebej žuli. Na območju krajevne skupnosti se stikata brežiško mesto in podeželje, zato je položaj tega prostora, kot se zdi, še posebej pomemben.
Skozi krajevno skupnost vodijo	šek-Trnje, jc ta most šolski primer
tri ceste državnega pomena, od	neučinkovitosti države. Most tudi
teh ena proti državni meji in med-	dokazuje, da je državi precej malo
državnemu prehodu Rigonce. Potem ko so cesto pred časom preplastili, je vse do danes ostal na njej preozek mostiček v Trnju. Kot pravilno ugotavlja Lado Rožič, predsednik sveta KS Zakot-Buko-
Lado Rožič
mar za svoje državljane, saj se na njem dogajajo celo najhujše prometne nesreče in krajevna skupnost zahteva njegovo razširitev.
Bo krajevna skupnost imela več sreče, ko zahteva, da zgradijo na njenem območju bodočo stavbo brežiškega komunalnega podjetja? Predsednik Rožič o dogajanju v komunalnem pasu pravi tako: “Občina predvideva v naši krajevni skupnosti čistilno napravo. Mi pa ob tem zahtevamo, da se k čistilni napravi preseli tudi sedež komunale. Le če bi bilo komunalno podjetje v bližini, bi bilo garancija, da bodo dobro skrbeli za čistilno napravo. Tudi bi bilo bolj praktično in ceneje, če bi komunala po preselitvi ostala blizu mesta.” Vsaj nekaj sreče bo morala imeti krajevna skupnost, ko se po-
teguje za zazidalni načrt za vas Bukošek. Po Rožičevih besedah tak načrt želijo zato, ker bi ljudje radi zidali stanovanja na območju te vasi. Ni rečeno, da bo Bukošek res postal v bodoče urbani podaljšek mesta Brežice. 'Ibda krajevna skupnost si prizadeva zgraditi ka-
• Po Rožičevih besedah so v krajevni skupnosti izredno zadovoljni, ker je predvidena ureditev cestnega križišča Črne in preplastitev obvoznice v Brežicah. So tudi možnosti, kot so izvedeli, za ureditev očitno izjemno nevarnega cestnega križišča v Trnju.
nalizacijo v Bukošku tudi zato, da bi to odprlo vrata pretesnim Brežicam. Drugi, čeprav pomensko prvi razlog za to, da bi radi imeli
v vasi urejen odtok umazanije, je, da so vodnjaki v Bukošku verjetno zaradi novodobnega kmetovanja umazani in zato domala neuporabni.
M. L.
0<M>
*
h
Na Dolenjskem so trdni gospodarji
Kaj so o poslovanju gospodarskih družb v desetih občinah na Dolenjskem in v Beli krajini povedali na novinarski konferenci podružnice Agencije za plačilni promet
LEKARNIŠKA ZBORNICA
OTOČEC - Danes seje na Otočcu sestala skupščina Lekarniške zbornice Slovenije, ki obravnava poleg poročila o delu in poslovanju še delovni program za letošnje in prihodnje leto ter dopolnitve statuta zbornice in pravilnika o specializacijah za farmacevte.
NOVO MESTO - Po podatki novomeške podružnice agencije je gospodarstvo na Dolenjskem in v Beli krajini lani poslovalo pozitivno, saj je ustvarilo 12,6 milijarde tolarjev čistega dobička in 2,7 milijarde čiste izgube. Čeprav je dobiček po letu 1995 vsako leto večji, je njegova lanskoletna rast (18,5 odst.) zaostajala za povprečno rastjo v Sloveniji. Hkrati je močno porastla izguba, ki seje v državi za desetino zmanjšala. Ali torej gospodarstvo dolenjske regije izgublja svoj položaj v državi?
ČRNOGORCI NA OBISKU V NOVEM MESTU - Prejšnji teden je Novemu mestu vrnila obisk delegacija iz občine Bar v Črni Gori. Gosti so se seznanili z organiziranostjo lokalne samouprave ter delovanjem občinske uprave in javnih zavodov, si ogledali nekaj komunalnih objektov ter obiskali tudi Revoz, Krko, BTC, Mercatorja Dolenjska, Šmarješke Toplice in Mizarstvo Vidmar v Jurki vasi (na sliki). (Podpis: B. D. G.)
Potujejo v ZDA namesto v Bosno!
Direktorji novomeških podjetij so pretekli torek z ministrom Antonom Ropom razpravljali o razmerah v gospodarstvu - Miloš Kovačič: “Težava je v ekonomskih odnosih s tujino!”
Lojze Padovan, vodja analiz v novomeški podružnici APP, poudarja, da so prednosti regije še vedno v izvozni usmerjenosti (čeprav so čisti prihodki od prodaje na tujih trgih padli in znašajo 53 odst. vseh) in v manjšem deležu čiste izgube. Na podlagi bilanc stanja in uspeha ter evidenc prejemkov in izdatkov ugotavlja, da so kljub manj ugodni rasti prihodkov (regija 3- in država 12-odstot-na rast) in kapitala v lanskem letu gospodarske družbe v regiji bolj izkoriščale svoje potenciale, poslovale gospodarneje, dosegale večjo donosnost kapitala in dodano vrednost. Slednja se je od leta
NOVO MESTO - Na letošnjem sprejemu za gospodarstvenike je podžupan mestne občine mag. Adolf Zupan udeleženim predstavil nekatere prednostne gospodarske naloge občine. Izpostavil je gradnjo avtoceste in obvoznice ter poudaril, da občina vztraja na dveh odcepih. Omenil je še prizadevanje za pospešeno izgradnjo RTP Krško in boljšo oskrbo z elektriko, sodelovanje s Podjetniškim centrom in pospeševanje razvoja malega gospodarstva ter pripravo regionalnega razvojnega dokumenta. Po njegovem je občinski proračun razvojno naravnan, saj 28 odst. denarja namenja naložbam.
Gost sprejema, minister za delo mag. Anton Rop, je orisal trenutne razmere v gospodarstvu in bil zaskrbljen, ker so prihodki v gospodarstvu porastli najbolj na račun prodaje doma. Za rekorden plačilno-bilančni primanjkljaj države v lanskem letu je dejal, da
Mag. Anton Rop: “Slovenija ne more iskati bodočnosti v dejavnostih z majhno dodano vrednostjo. Najslabše je, če direktorji samo režejo manj perspektivne programe in premalo odločno bežijo od dodelavnih poslov. Program prestrukturiranja za tekstilce in usnjarje se zdi zapleten in teoretičen, a prinaša novosti - grozde. Če kdo misli, da bo preživel z lohn posli, se moti. ”
je nastal v veliki meri zaradi uvoza opreme, torej naložb. Menil je, da bi ga lahko enostavno rešili s tujimi naložbami. “Prizadevamo si, da bi se BMW, ki se odloča med Madžarsko in našo državo, odločil za nas, saj načrtuje naložbo v velike obrate s 5 do 6 tisoč zaposlenimi,” je dejal.
Kot je poudaril, je lani prvič pretežni del neto dobička nastal v predelovalnih dejavnostih. Opozoril je še, da je bruto domači proizvod od leta 1992 porastel za 40 odst., inflacija se je zmanjšala od 32 na 6,8 odst, medtem ko je brezposelnost najnižja doslej, zato v nekaterih regijah podjetja celo ne dobijo delavcev in naraščajo pritiski za zaposlovanje tujcev.
Po besedah podžupana Zupana je dolenjska regija lani ustvarila 19 odst. vsega slovenskega bruto dobička. Lansko leto so z 2,4 milijarde tolarjev bruto dobička zaključili tudi v Revozu, kot je poudaril Zdravko Slak, od tega bo za
1,1	milijarde tolarjev dividend, ki jih bo kot 46-odst. lastnik dobila tudi država. Na drugi strani pa tekstilci, kot je dodal direktor Laboda Andrej Kirm, s ceno delovne sile niso konkurenčni tujcem, zato menijo, da tudi posebni ukrepi za to panogo niso zadostni.
Miloš Kovačič, direktor Krke je prepričan, da je osnovna težava slovenskega gospodarstva v eko-
KAKO KAZE NA BORZI?
Nižje od dna ne gre
S slovensko politično krizo se
vleče kriza kapitalskega trga, zato so borzni zasloni že nekaj
tednov nezanimivi. Čeprav tečaji
delnic že vse letošnje leto drsijo navzdol in so po prepričanju mnogih dosegli dno, so številni borzni vlagatelji s strahom čakali na začetek tega tedna. Črni petek, črni ponedeljek ipd. so najbolj pogosti izrazi, odkar se je prejšnji teden v Ameriki dodobra sesul Nasdaqov trg, negativnemu trendu pa so nato sledili borzni indeksi širom sveta. Vlagatelji na Nasdaqovem trgu so namreč prejšnji teden končali s 25,3-odst. izgubo, kar je najslabše v 29 letih obstoja tega trga, pesimizem in strah predprenapihnjenimi tečaji pa sta povzročila preplah tudi na nekaterih drugih borzah. Na srečo (?!) naš trg še ni zabeležil dodatnih rdečih številk, glavna varovalka pa so seveda podcenjeni tečaji večine delnic.
Podjetja iz borzne kotacije so v glavnem že objavila revidirane podatke o poslovanju za pretek-
lo leto in so večinoma poslovala
bolje kot leto prej. Delničarji lahko v prihodnjih tednih pričakujejo prve sklice skupščin in prve objave višine dividend. Dobičke je prikazalo tudi nekaj pooblaščenih investicijskih družb. Čeprav jih v glavnem še ne nameravajo razdeliti med svoje delničarje,
cena tem pidom na trgu počasi le raste.
Cene so porastle tudi pokojninskim bonom, saj je pričakovani donos pokojninskih polic, pridobljenih z zamenjavo pokojninskih bonov, večji od zakonsko zajamčenega, kar je spodbudilo povpraševanje po bonih. Prvi pokojninski sklad bo namreč po zakonu dobil dodatno premoženje (enako kot pidi) in dopolnilno premoženje, ki naj bi bilo boljše kakovosti. Slednje potrjuje prvi tovrstni seznam premoženja, na katerem so delnice 18 podjetij, katerih skupna tržna vrednost je 4,8 milijarde tolarjev oz. skoraj 34 tolarjev na pokojninski bon. Ker seznam predstavlja šele dobro petino vsega dopolnilnega premoženja, bi ob predpostavki, da bo tudi premoženje na ostalih štirih seznamih podobne kakovosti, samo tržna vrednost dopolnilnega premoženja znašala okoli 157 tolarjev. Sedanja cena pokojninskih bonov je na slabi tretjini tako ocenjene vrednosti in potemtakem ugodna za nakup bodisi zaradi pričakovanega kapitalskega dobička v nekem obdobju bodisi zaradi zamenjave v pokojninsko polico.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
nomskih odnosih s tujino. Navrgel je, da Dolenjska izvozi za 1,4 in uvozi le za 1,1 milijarde dolarjev blaga, pa od vsega izvoza v Evropo ni toliko dobička, da bi zgradili eno tovarno. Menil je, da bi morali več prodajati v države Cefte in bivše Jugoslavije, saj so na primer Bosanci še enkrat večji poslovni partner Sloveniji kot ZDA, pa čez lužo hodijo vsi veljaki, v Bosno pa ne. Omenil je še Hrvate, ki so bolj iznajdljivi, saj so ves uvoženi plin plačali z blagom, medtem ko ga Slovenija plačuje z gotovino. Skratka, država bi morala v pogovore o gospodarskih odnosih obvezno vključevati tudi direktorje podjetij, ki z določeno državo največ trgujejo.
Minister Rop je še poudaril, da tudi slovenskim podjetjem dostikrat manjka pobude. “Zakaj npr. banke niso ponudile rešitev za dolg Ljubljanske banke hrvaškim ali bosanskim varčevalcem? Skupaj z državo bi težavo lahko odpravile in hkrati agresivno nastopile in si pridobile pomemben trg-
B. DUŠIČ GORNIK
HALO ODISEJ
LJUBLJANA - Simobilov pred-plačni sistem Halo je mogoče odslej uporabljati tudi v tujini, če uporabnik prej podpiše pogodbo in plača 2.400 tolarjev pristopnine pri enem od pooblaščenih prodajalcev. Nova storitev se imenuje Halo Odisej.
Janez Mate
1995 skoraj za dvakrat povečala in kaže dobro finančno moč družb ter dolgoročno obeta več sredstev za obnovo in razvoj.
Boljše čase nakazuje tudi realna rast kapitala. Izdatki za naložbe v osnovna sredstva so se spet povečali (za 27 odst.), medtem ko so leto predtem tudi realno padli. Thke naložbe je imelo le 292 gospodarskih družb, samo 11 družb pa je v osnovna sredstva lani vložilo več kot 100 milijonov tolarjev. Rast odhodkov je bila nižja od rasti prihodkov, k čemur je precej prispevalo zmanjšanje stroškov za blago, materiale in storitve, medtem ko je na drugi strani poslovanje poslabševala realna rast stroškov dela in bruto plač. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je bila 161.510 tolarjev.
Rast prihodkov, ki so jih ustvarile dolenjske in belokranjske gospodarske družbe, je bila lani le 3-odstotna, kar je manj kot v preteklih letih in pomeni realno zmanjšanje prihodkov. K temu je pripomoglo zlasti zmanjšanje prihodkov na tujih trgih, ki je bilo izrazito predvsem v eni od družb (znano je, daje po ukinitvi tretje izmene Revoz izdelal precej manj avtomobilov). Tri velike družbe so sicer ustvarile skoraj 80 odst. vseh prihodkov z izvozom, samo dve družbi (Revoz in Krka) pa sta tudi ustvarili več kot polovico vseh prihodkov v regiji. Poleg omenjenih dveh družb peterico z največjimi
prihodki sestavljajo še Danfoss i Compressors iz Črnomlja, Mercator Dolenjska in Trimo Trebnje.
S čistim dobičkom je lansko leto zaljučilo 748 družb, 12 med njimi gaje imelo več kot 100 milijonov tolarjev, z največjim pa se ponašajo: Krka, Revoz, Danfoss Compressors, Bramac in Kolpa-90 odst. čistega dobička je ustvarilo 288 družb izvoznic. Večina dobička je nastala v družbah s sedežem v občini Novo mesto, sicer pa so družbe v vseh občinah skupne poslovale pozitivno, z izjemo ob; čin Semič in Dolenjske Toplice, ki imata negativen izid poslovanja zaradi dveh družb, ki sta končajj leto z izgubo: Iskre Kondenzatorj1 in tovarne Bor. Čisto izgubov skupnem znesku 2,7 milijarde tolarjev je “pridelalo” 375 družb,v katerih je bilo zaposlenih čez f tisoč delavcev. Več kot 100 mili' jonov izgube je imelo 6 in nad Id milijonov 33 družb. Čez polovico vse izgube je nastalo v petih družbah s področja proizvodnje tekstilij, RTV komunikacij in opreme, usnja in usnjenih izdelkov tet proizvodnje kovinskih izdelkov brez strojev in naprav.
BREDA DUŠIČ GORNIK
.
hidroelektrarne TAKO IN DRUGAČE
LJUBLJANA - Včeraj je v Ljub; ljani potekala konferenca o graditvi hidroelektrarn in vključevanju vodnih akumulacij v prostor. Pripravil3 jo je Elektrotehniška zveza Slovenije v sodelovanju z Zvezo gradbenik inženirjev in tehnikov ter GZS, razpravljali pa so o pogledih na HE Z energetskega, prostorskega in okoljevarstvenega stališča ter s stališč gospodarjenja z vodnimi viri.
Pisarne, ki pomagajo podjetnikom
V začetku letošnjega leta je v Ribnici pričel z delom Področni center za razvoj gospodarstvu! - Od februarja že odprte informacijske pisarne
RIBNICA - V občinah Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Dobrepolje in Velike Lašče so v začetku februarja svoja vrata odprle informacijske pisarne Področnega centra za razvoj gospodarstva. Center je lani v jeseni ustanovilo vseh pet omenjenih občin, da bi svetoval, dajal informacije in izobraževal tako obstoječe kot bodoče podjetnike in obrtnike.
V informacijskih pisarnah, ki so
v Sodražici in Loškem Potoku odprte ob ponedeljkih, v Ribnici ob torkih ter v Velikih Laščah in
Eden boljših projektov
Dan kakovosti v malih podjetjih in obrti - Kar 260 jih že ima certifikate kakovosti
KOSTANJEVICA - Kar 260 slovenskih malih podjetij in obrtnikov, ki imajo do 50 zaposlenih, je v zadnjih petih letih že pridobilo certifikate kakovosti po standardih ISO. K takemu številu je veliko prispeval tudi projekt uvajanja kakovosti v mala podjetja in obrt, ki ga vodi Emil Vehovar, podjetnik z Rake pri Krškem. Pretekli petek so se predstavniki cer-tificiranih podjetij zbrali v Kostanjevici na Krki, kjer so Regijski pospeševalni center Posavje, Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Združenje podjetnikov Slovenije pripravili dan kakovosti v malih podjetjih in obrti.
“Projekt je že presegel cilje, saj se je v petih letih kar 170 podjetij in obrtnikov odločilo za uvajanje sistema kakovosti, 70 pa jih je certifikat tudi pridobilo. Mnogi so se pridružili projektu, da so ugotovili, kaj jim še manjka,” je ob pregledu dosedanjih dosežkov projekta dejal Vehovar. Kot je poudaril, je leta 1995, ko so začeli s projektom, imel certifikat kakovosti ISO en sam mali podjetnik, uvajanje sistema pa je takrat stalo okrog 30.000 mark. Š podporo ministrstev ter gospodarske in obrtne zbornice so te stroške znižali, tako da jih zmorejo tudi mala podjetja.
Dneva kakovosti v malih podjetjih in obrti se je udeležil tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, ki je podelil certifikata kakovosti ISO 9002 dvema vrhniškima obrtnikoma. Zbrani so se strinjali s pobudo za ustanovitev sekcije kakovosti v malih podjetjih, ki bi delova-
la pri Združenju za kakovost Slovenije, priprave na ustanovitev pa bo vodila Cvetka Dornik iz podjetja Ford Paič Krška vas.
Novi standardi ISO 9001:2000, ki jih je predstavil Miran Gašper iz podjetja BVQI Slovenija, niso več pisani na kožo le velikim ali proizvodnim podjetjem, ampak se prilagajajo potrebam uporabnikov. Objavili naj bi jih v novembru letos. V triletnem prehodnem obdobju bo certifikate še mogoče pridobiti po starih ali že po novih standardih. Podjetja, ki že imajo certifikat, se bodo lahko takoj lotila spremem, ali pa jih bodo uvajala postopoma.
B. D. G.
Dobrepolju ob sredah, zainteresiranim obiskovalcem nudijo splošno podjetniško svetovanje, pomoč pri reševanju raznih operativnih problemov in pripravi blagovnih znamk ter informacije o finančnih skladih in drugih denarnih virih. Obveščajo jih tudi o aktivnostih gospodarske in obrtne zbornice, Slovenske podjetniško inovacijske mreže in vsem drugem, kar jih zanima. “Do sedaj smo imeli v vseh pisarnah skupno okoli 40 obiskov, opravili smo tudi že več obiskov pri podjetnikih in obrtnikih, zainteresiranim pa smo dajali informacije tudi po telefonu,” pravi o delu centra, ki naj bi praviloma deloval kot neprofitna organizacija, njegov direktor Janez Mate.
V letošnjem letu bo center, ki ima sedež v Ribnici, predvsem nudil pomoč in informacije bodočim podjetnikom pri zagonu dejavnosti, obstoječim podjetnikom pa pri širjenju poslovanja in skrbi za večjo kakovost. “Pretežni del dela bo brezplačno svetovanje in informiranje, sodelovali pa bomo tudi pri izdelavi in izpeljavi občin-
NOVOSTI V STANDARDIH ISO - Miran Gašper (desno; sedijo še Emil Vehovar ter Mateja Jazbec in Darja Sotošek iz Regijskega pospeševalnega centra Posavje), vodilni presojevalec v certifikatni hiši BVQI Slovenija, ki je izdala polovico od preko 600 certifikatov kakovosti v državi, je v Kostanjevici predstavil nove standarde ISO 9001:2000. (Foto: B. D. G.)
V ŽEUI PO NAPREDKU - Preteklo, sredo so predstavniki podjetij, ki k»l dajo na kakovost, napolnili dvoranov Šport Hotelu Otočec, kjer je odbor tO kakovost pri območni gospodarska zbornici za Dolenjsko in Belo krajin0 pripravil predavanja o celovitem op ravljanju kakovosti, modelu za Prv znanje RS za poslovno odličnost i" samoocenjevanju podjetij. Udeležen■ cem so svoje modele uvajanja poslovi odličnosti predstavila podjetja Trim0’ Krka, TPV in Revoz. Barbara Krajnf iz Revoza (na sliki) je poudarila, da)1 model odličnosti v tej družbi orodjev rokah menedžmenta, ki se tako lahk° pogleda v ogledalo, ugotavlja prednost* in slabosti ter jih odpravlja. (Foto: B-D. G.)
skih, medobčinskih in regijski razvojnih projektov vseh lokalni skupnosti soustanoviteljic,” pra'’’1 I Mate. Poleg tega bodo brezposel' | ne osebe obveščali o potreba!1 lokalnega trga in programih zap°' slovanja, v načrtu pa imajo tud1 vzpostavitev osnovne mreže zuna' njih sodelavcev in informacijski baze podatkov o tej mreži.
M. L>
ZNANSTVENO DELO
KRŠKO - Danes poteka v Krške"1 prvi znanstveni in raziskovalni koloM’ ki sta ga pripravila občina in Valvasof' jev raziskovalni center v ustanavljanj11' Na njem naj bi spregovorili o namen in pomenu Valvasorjevega raziskovalne" ga centra ter o raziskovalnem delu svetu. Seznanili naj bi se s promel"1 strategijo sosednje Hrvaške s pove*3" vami preko Posavja ter obravnavali pP kojninske sklade za delavce z bcnef'cl' ranim delovnim stažem.
*M°
Oba šampiona Prusovima s Krmačine
Na ocenjevanju vin za Vinsko vigred v Metliki 332 vzorcev - Pokrovitelj prvič Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije ■ Najboljša suha jagodna izbora Prusovih
METLIKA - Pretekli konec tedna sta dve petčlanski komisiji, ki sta jima predsedovala dr. Mitja Kocjančič in dr. Mojmir VVondra, v okviru vinarsko-turistične prireditve Vinske vingredi, ki bo v Metliki od 19. do 21. maja, ocenili 332 vzorcev. Letošnja novost je bila, daje ocenjevanje potekalo pod pokroviteljstvom Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije. To pa pomeni, da so se spremenila pravila, saj je z medaljami lahko nagrajeno največ polovico vseh vzorcev.
zadnje ocenjevanje
VIN PRED VIGREDJO
. KOT pri SEMIČU - Belokranjski vinogradniki z območja Kota Pri Semiču in okolice so 14. aprila Popravili še zadnje ocenjevanje v°jih vin pred Vinsko vigredjo in P^o pod pokroviteljstvom Okrep-evalnicc pri Smiletu. Ocenjevalna pmisija je bila zelo zadovoljna z lsok° kakovostjo prinesenih vzor-Ccv- Šampion ocenjevanja je postal sauvignon - izbor z 18,66 točke Aloj-a Hoznarja, zmagovalci po sortah Pa so bili: rumeni muškat in laški izhng Silvestra Murglja, renski ri-lng Martina Pluta, sauvignon Sil-a Zupančiča, belokranjsko belo ‘ anislava Mavsarja in mešano belo I nrona Bukovca. Na svečani podel-V1 diplom, ki je bila naslednji večer, zmagovalne vzorce tudi pokusili.
MOMESKE TRŽNICE
Na
novomeško tržnico je pone-
deljkov ■obr
's°: česen in fižol
.	/	semanji	dan	privabil	veli-
0 anjevk in branjevcev. Ponuja-
Prav to in dejstvo, da so morali imeti letos prvič vsi vzorci, ki so jih prinesli vinogradniki v oceno, opravljene analize, je gotovo botrovalo temu, da je bilo na ocenjevanju manj vzorcev kot pretekla leta. Vendar pa so s tem dvignili ocenjevanje na višjo raven, kar je bil poglavitni namen organizatorjev. Sicer pa je bilo največ vzorcev metliškega belega vina, laškega rizlinga in metliške črnine, zanimivo pa je, da je bilo kar 87 predikatnih vin. Ocenjevalci so izločili 43 neprimernih vzorcev, najpogosteje zaradi vodikovega žvepleca in oksidacije.
Na Vinski vigredi bodo podelili štiri najžlahtnejša odličja. Šampiona letnika 99 sta si s sovinjonom-suhim jagodnim izborom (19,42 točke) prislužila Jože in Anica Prus s Krmačine, prav tako pa tudi šampiona starejših letnikov, in sicer za rumeni muškat-suhi jagodni izbor, letnik 98 (19,38). Prvaka belokranjskih belih vin (16,72) je pridelal Jože Simčič iz Železnikov, kraljico metliških črnin (17,22) pa Janez Štefanič iz Dolnjega Suhorja. Sicer pa sta
  ,,, ,,iu| po 500 tolarjev
1 l>gram, čebulo, koren, kolerabo •n črno redkev po 200, pikirano god nje zelje in pikirano solato po „ t°!arjev komad, liter čebulčka P° 500 in zavitek domačih re-ancev po 300 tolarjev. Kilogram Jabolk jg stal 150 do 160 tolarjev, hrušk 100 do 170, suhih sliv 680, orehovih jedrc in lešnikov 500, ?nn i Parana in rdečih redkvic liter borovničevca 1200, sad-]f.vca '000, liter in pol domačega drv? kilogram ajdove moke ‘»JO, kilogram medu 900 do 1000, steklenička propolisa 300, kozar-ček semenskega fižola in korenja er kilogram semenskega krompirja „ *°iarjev, na volje pa so bile ■ adike različnih okrasnih rož.
sejmišča
	
■L,, Z	
	
sej-
BREŽICE - Na sobotnem s« imeli naprodaj 73 do 3 3 star'h Prašičev, 19, starih oo 5 mesecev, in 10 starejših. r|!*C so Prodajali po 320 do 350,
2no*!f	dl)	3WI,	tretje pa po
2°0 do 230 tolarjev kilogram.
IREC MICHAEL HOGARTY MED TREBANJSKIMI KMETI - Preteklo nedeljo so trebanjski kmetje po dokaj žolčni razpravi, zlasti o tem, kdo naj (ne) bo v vodstvu podružnice sindikata kmetov, za prvega predsednika izbrali Jožeta Marolta s Studenca. Zbranim na ustanovnem občnem zboru trebanjske podružnice kmečkega sindikata je o irskih izkušnjah pri sindikalnem in siceršnjem organiziranju kmetov za uspešen nastop v EU spregovoril tudi Irec Michael Hogarty (na posnetku s prevajalko Valerijo). Več prihodnjič! (Foto: P P)
£) kmetijsko svetovanje
tirana pridelava vrtnin
način'rilVIJO Obdelovanja zelenjave v Sloveniji so se oblikovali različni ran.ni Pridelave. V zadnjih dveh letih se je poskusno uvajala integri-Zdr' P eltiva zelenjave. V letošnjem letu pa je bilo ustanovljeno tudi sm uz?nJe za integririrano pridelavo zelenjave Slovenije in sprejete I rnice. kmetovanja, sokr h^nra-no Pridelana zeli na nhr ■ ^° vrednostjo in tudi lepo izgf«
. tugrirano pridelana zelenjava je zelenjava znanega porekla z vi-. biološko vrednostjo in tudi lepo izgleda. Pridelovanje temelji Udar k3njanjU roc*ovitnosti tal in vavarovanju okolja. Zlasti je po-
na n ,.na pravilnem gnojenju in varstvu rastlin. Gnojenje se izvaja Rop. aBi osnovne analize tal in analiz mineralnega dušika v tleli, nien	raj° se tud' oslanki dušika	v tleh po spravilu pridelka z na-
bini	Yarovan.ia podtalnice. ~
Pri k	'n biotehnični ukrepi
Pri varstvu rastlin imajo mehanski, ired kemičnimi pripravki.
i	»uuie 1111 iv. 111 ur\iv.|M	utv^u	i\u	i	■ i iv. 1111111	pt tpj uvivi.
dov^^ih pripravkih pa so tudi predpisana sredstva, ki imajo .bodenja za uporabo, npr.: v zaprtih prostorih, to je rastlinjakih, ima
i^ontnih živali za zatiranje uši, bele muhe prednosti pred uporabo nitj • 'd°v- Tu tudi ni dovoljeno uporabljati herbicide proti plevelom koloh' d°v°!ien° kemično razkuževanje tal. Prednost imajo pester zast • 'zbira odpornejših sort, ugodnejše lege, organsko gnojenje, 'ranje tal z naravnimi prekrivkami. kon,Su ,a kmetija ali obrat vodi obratovalne knjige in je podvržen in Ustrezna institucija bo pregledala vsaj enkrat letno obrate kont e’ Na določenem delu kmetij pa se bodo izvedle temeljitejše in a °*.e> kot so ostanki dušika v tleh po spravilu, ostanki pesticidov dra r?S'h nevarnih snovi v rastlinah. Čeprav so kontrole sorazmerno resfC’S0 Pa za8°tovilo pridelovalcem in potrošnikom, daje pridelek l0> za kar se izdaja.
ran *e,<!*nit‘m letuje prvič predvideno tudi subvencionirale integri-l^b^Pbidelave zelenjave, in sicer 60.000 SIT na 1 ha. Kmetija, ki želi tj:; 'hirati za omenjena sredstva, se mora prijaviti nadzorni organiza-nili’- članica Zruženja za integrirano pridelavo zelenjave v Slove--<^|9da je najmanjša površina za uveljavljanje večja od štirih arov.
Zašč'"et*ie’ K' bodo dosegle omenjeno kakovost, bodo lahko tržile pod |anc,tn° znamko “sinička”, ki je že zaščitni znak integrirano pride-za^.8a sadja. Pod opisom integrirana pridelava zelenjave ali pod trtnim znakom siničke bodo tako lahko potrošniki prepoznavali Zelenjavo posebne kakovosti.
MARJETA UHAN, univ. dipl. inž. kmet.
Prusova pridelala tudi najboljši rumeni muškat (18,20) in renski rizling (18,04) lanskega letnika. Veliko prvih mest je pobral tudi Otmar Sturm iz Metlike in sicer, za šardone (18,08), modro frankinjo (17,60), kraljevino-pozno trgatev (18,68) in šardone-ledeno trgatev (19,14), vsi letnika 99, ter za zvrst letnika 98 (18,18) in rumeni muškat-jagodni izbor letni-
ka 97 (19,08). KZ Vinska klet Metlika ima najboljšo metliško črnino letnika 90 (17,58). laški riz-ling-izbor letnika 97 (18,88) in metliško penino 1. 96 (18,16). Družina Strugar iz Črnomlja je pridelala najboljše belokranjsko rdeče (15,36) in sivi pinot (17,84), Andrej Bajuk iz Metlike beli pinot (17,62), družina Kramarič iz Dragomlje vasi kerner (17,64), družina Malnarič iz Vavpče vasi kraljevino (16,20), Peter Šneljer z Radoviče laški rizling (17,86), Jože Simčič iz Železnikov sovi-njon (18,26) ter Silvo Murgelj iz Prečne šentlovrenko (16,30).
M. B.-J.
MANJ DELA - Komisiji, ki sta ocenjevali vino za letošnjo Vinsko vigred, sta imeli tokrat precej manj dela kot pretekla leta, saj je bilo vzorcev znatno manj. Zato pa je bilo med njimi veliko odličnih vin, več kot četrtina celo predikatnih. Zanimivo je, da so grozdje za oba šampiona Prusovi potrgali pozimi: rumeni muškat-suhi jagodni izbor letnika 98 26. decembra 98, sovinjon-suhi jagodni izbor lanskega letnika pa celo letošnjega 26. januarja. (Foto: M. B.-J.)
Koga so izvolili kmetje?
Po štirje člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice iz vsake volilne enote
LJUBLJANA - V svet nove Kmetijsko-gozdarske zbornice je volila komaj slaba četrtina volilnih upravičencev, ki jih je bilo v Sloveniji preko 170 tisoč. Volilna udeležba je bila največja na območju kočevske volilne enote, kjer je volilo kar 42 odst. upravičencev, v enoti Novo mesto je bila udeležba 30- in v enoti Brežice 26-odstotna. V vsaki od 13-ih volilnih enot po Sloveniji so izvolili po štiri člane sveta, ostale so v minulih dneh volile zadruge in kmetijske organizacije.
V Novem mestu so izvoljeni: Alojz Kastelic (Mali Vrh) in Ivan Bukovec (Semič), oba s Kmečke liste - Društva za razvoj kmetijstva in podeželja, ki je prejela skupaj 1.610 glasov; Marjan Gorenc (Zbu-re) s samostojne liste Marjan Gorenc (676 glasov) in Jože Kregar (Straža) z liste Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza (643 glasov). V volilni enoti Brežice je 35,5 odst. glasov (904) dobila lista Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza, zato sta v svet izvoljena Franc Bogovič (Koprivnica) in Peter Camloh (Gabrje), drugo največje število glasov je prejela lista Jože Šepec (610 glasov), zato jc izvoljen Jože Šepec (Kapele) in tretje (537 glasov) Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, iz-
voljen Ivan Curhalek (Mostec).
Na območju voline enote Kočevje so v svet zbornice izvoljeni: Ivan Levstik (Dvorska vas) z liste Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza in Kmečka lista - Društvo za razvoj podeželja (444 glasov), Ljuba Turk Sega (Kočevje) z istoimenske liste (300 glasov), Jože Marolt (Gorenje Podpoljane, Ribnica) z liste Društvo Slovensko kmečko gibanje (240 glasov) in Janko Debeljak (Mali Log) z istoimenske liste (229 glasov).
B. D. G.
ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO ZELENJAVE
NOVO MESTO - Novomeški oddelek za kmetijsko svetovanje Kmetijskega zavoda Ljubljana vabi tržne pridelovalce zelenjave, ki pridelujejo na integriran način ali pa se želijo seznaniti s tovrstnim načinom pridelovanja, na informativno-strokovno predavanje, ki bo v torek, 25. aprila, v prostorih KZ Krka Novo mesto na Grahnu ob 10. uri. Predstavili jim bodo smernice za integrirano pridelavo zelenjave v Sloveniji in izkušnje zadnjih dveh let s poskusnim pridelovanjem na integriran način.
DAN ČEBELARJEV - Okoli 250 mladih čebelarjev in čebelark iz vse Slovenije se je minilo soboto na srednji kmetijski šoli Grm v Sevnem na Trški gori pomerilo na 23. državnem tekmovanju mladih čebelarjev. Mlade čebelarje in mentorje so uvodoma nagovorili ravnateljica šole Vida Hlebec, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Tone Hrovat, novomeška podžupanja Martina Vrhovnik in predstavnik Čebelarske zveze Slovenije Franc Prezelj, nato pa so se lotili nalog. Tekmovanje je potekalo v treh težavnostnih skupinah: v prvi so se pomerile ekipe od L do 5. razreda osnovne šole, v drugi od 6. do 8. razreda in v tretji srednješolci. V sklopu Dneva čebelarjev je bila popoldne še slavnostna seja Čebelarskega društva Novo mesto, ki bo poleti praznovalo častitljivo 93-letnico. (Foto: M. Kotnik)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Uporaba plutastih zamaškov
(Nadaljevanje in konec)
Pred potiskanjem plutaste-ga zamaška v vrat steklenice ga stroj za zapiranje stisne na premer 16 milimetrov. Odvisno od elastičnosti, prvotnega premera zamaška, od površinske obdelave, in hitrosti potiskanja nastane zaradi “batnega” učinka in pritiska zraka v vratu steklenice tako imenovani zapiralni pritisk, ki lahko znaša 4 do 5 barov. V nekaj minutah se pritisk zmanjša na 1 do 2 bara in se nato v nekaj dneh popolnoma izniči. Zmanjševanje pritiska lahko pospešimo s plinom C02, ki ga zapiralni stroj spusti V vrat steklenice. Za eno steklenico se prorabi 0,08 do 0,4 g ogljikovega dioksida.
Zapiralni pritisk se zato hitreje zmanjšuje, ker se CO, v vinu hitro raztopi. Ta mala količina CO, ne spremeni kakovosti vina, ker pa izrine iz vratu steklenice zrak, potrebuje vino manj SO,. Po zapiranju steklenice zamašek potrebuje čas, da se ponovno sprosti in prileže vratu steklenice, kar je potrebno tudi zaradi tesnjenja. Če se steklenice takoj po zapiranju poležejo, ker se zamešek še ni napel in prilegel steklu, poteče iz steklenice vino. Tako nastane kapilara (tekočinski film) in izteče lahko več vina iz steklenice. Ta problem lahko rešimo le z zamenjavo zamaška, kar pomeni strošek in veliko dela. Zato je nujno, da pri postopku stekleničenja vina načrtujemo najmanj 5 minut za pokončno lego steklenic. V manjših kleteh se ta lahko zagotovi z večjo odlagalno mizo, kamor se steklenice odlagajo, predno se poležejo, ali s transportnimi vozički. V večjih kleteh se v ta namen podaljšajo transportne poti steklenic, predno jih ujamejo pakirni stroji.
V hladtnih skladiščih se kakovost vina počasneje razvija kot pri višji temperaturi. Stabilna temperatura, ki niha
med 10 in 15° C, je optimal-
na. Tudi vlaga prostora je pomembna. Etiketirane steklenice začnejo plesneti, če je relativna vlaga v prostoru nad 60 %. Od nekdaj se steklenice skladiščijo v ležečem položaju. Številne raziskave v zadnjih letih pa so presenetile z rezultati, ki govorijo v prid pokončnemu skladiščenju steklenic. Ugotavljajo manj kala zaradi curljanja vina in da steklenice ostanejo čiste. Tudi do izsušitve zamaška naj bi ne prihajalo več. Pri pokončen) položaju steklenice naj bi se zamašek napenjal zaradi nasičene atmosfere v praznem prostoru med gladino vina in zamaškom. Senzorična primerjava vin i V ležečih steklenic in pokončnih je dala prednost vinom iz steklenic, ki so bila skladiščena pokonci. Kemično spremljanje izgub S02 iz vina je potrdilo, da zamaški enako dobro tesnijo pri pokončnem stanju steklenic in da izgub SO, ni zaznati.
Praksa bo pokazala, če naštete ugotovitve raziskav res držijo. Nima pa plutasti zamašek v vinarstvu več take veljave, ko jo je imel nekdaj. Slaba letina plutovca na Portugalskem leta 1996 je odprla nova vprašanja o zveličavnosti plutastega zamaška. Cena “surove” plute je zelo poskočila in zamaški so se podražili. Tudi kakovost zamaškov se je poslabšala, zato se povečuje delež vin z okusom "po zamašku”. Razni postopki obdelave zamaškov (delfin, microcheck 4...) sicer obetajo manj problemov glede kakovosti vina. Toda tudi sami proizvajalci plutastih zamaškov širom po svetu proizvajajo alternativne zamaške (iz plastike, z navojem itd.), da bi vinarjem lahko ponudili drugo možnost. Vse bolj se uveljavlja mnenje naj bi zapirali s plutastimi, toda zelo kakovostnimi zamaški najboljša in najdražja vina, za ostala vina pa naj ne bi bil greh, če bi uporabljali zamaške iz drugih, cenejših, bolj nevtralnih materialov.
Dr. JULIJ NEMANIČ
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Polenta za brezmesni dan
Koruzo je prinesel s Kube v Evropo Kolumb verjetno že leta 1492. V naše kraje naj bi prišla iz Turčije v 16. stol., zato jo še ponekod imenujejo turška pšenica ali turščica. Nekoč je bila navada, daje Belokranjica, ko je šla sadit koruzo, miže stopila preko hišnega praga, da ne bi krokarji pozobali vsajenega semena. Po končanem sajenju jc na njivi še nekaj časa posedela, da bi setev dobro uspela. Iz koruzne moke so pekli kruh ter kuhali polento in žgance, ki so jih pripravljali kot ajdove. Žganci so bili tudi postna jed.
Danes pripravljamo polento na veliko različnih načinov in z različnimi dodatki. S pripravo in-stant polente nimamo skoraj nobenega dela in primerna je za vse tiste, ki si radi na hitro pripravijo obrok. Za POLENTO S SIROM za 4 osebe potrebujemo 500 g instant koruznega zdroba, 80 g masla ali margarine, vodo, mleko, sol in nariban sir. Polento skuhamo po navodilu z vrečke: vodo osolimo, ji prilijemo malo mleka in dodamo maščobo. V ogreto skledo damo najprej plast kuhane polente, potresemo z naribanim sirom, pokapljamo z mlekom in maslom. Sledi spet plast polente, nato ponavljamo, dokler ne porabimo sestavin. Skledo postavimo za nekaj minut v vročo pečico, da se sir stopi in
površina lepo zarumeni. Polento ponudimo z mešano solato.
Zdrav obrok je KORUZNA POGAČA S SIROM. Sestavine zadostujejo za 10 kosov. Potrebujemo 1 zavitek suhega kvasa, 30 dag koruzne moke, 10 dag pšeničnega zdroba, 1/2 I mleka, 30 dag mehkega sira, 1 žličko soli, 20 dag margarine, 5 jajc in 2 dag maščobe za pekač. Zavitek suhega kvasa stresemo v 1 dl mlečnega mleka in žlico koruzne moke. Dobro premešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. Rumenjake mešamo skupaj z ostalim mlekom in nastrganim sirom, dodamo raztopljeno maščobo, sol, koruzno moko, pšenični zdrob, vzhajani kvas in testo dobro stepemo. V testo še rahlo vmešamo sneg beljakov. Pekač premažemo z maščobo, vanj vlijemo testo in pečemo pri 160° do 180° C približno eno uro. Pečeno pogačo nekoliko ohladimo in razrežemo na trikotnike. Ponudimo jo s solato ali svežo zelenjavo in sadjem kot samostojen obrok.
Za pripravo AJDOVE POLENTE vzamemo 300 g ajdove moke, 100 g masla, nekaj sardelnih filetov v olju, nariban parmezan in sol. Polento in ajdovo moko skuhamo skupaj. Maso predevamo v premazan pekač, obložimo s sirom in fileti, pokapljamo z maslom, postavimo v pečico in površino rahlo zapečemo.
Iz leta v leto kvalitetnejša revija
Revija simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol se je zaključila v Krškem - Krstni nastop simfoničnega orkestra Glasbene šole Brežice - Kakovost orkestrov raste
Ob poeziji in glasbi tudi kipi
Sedmi salonski literarno-debatni večer
NOVO MESTO - Dvanajst besednih ustvarjalcev in drugih gostov iz Novega mesta, Kočevja in Krškega je sobotno noč, 15. aprila, preživelo ob branju in pogovoru o besedni in likovni umetnosti ter ob poslušanju glasbe na sedmem salonskem večeru, ki ga je ponovno pripravila novomeška pesnica Marjanca Kočevar. Tokrat je razgovore obogatil z glasbo kitarist Uroš Sadek, v Beli krajini udomljeni nizozemski akademski kipar Dirk Heij pa je s postavitvijo prodajne razstave svojih slik, grafik in malih plastik vnesel novost v zasnovo večerov. Poseben gost je bil urednik revije Apokalipsa Primož Repar, filozof in pesnik iz Ljubljane, ki je predstavil revijo in knjižne izdaje istoimenske založbe. Večer so posvetili spominu na Ivana Zorana, lani umrlega novomeškega pesnika. Čeprav salonski iiterarno-de-batni večeri - vsekakor nekaj posebnega pri nas - potekajo v zasebnem stanovanju in so omejeni na povabljene goste, vendarle bogatijo novomeško kulturno dogajanje.
KRŠKO - Ko je na srečanju ravnateljev slovenskih glasbenih šol v Rogaški Slatini pred sedmimi leti prišlo do pobude, da bi se na rednih revijah predstavljali tedaj še bolj redki simfonični orkestri, ki so nastali na glasbenih šolah, najbrž ni nihče verjel, kako bogato žetev bo pobuda rodila. Ce se je na prvi reviji v enem dnevu predstavilo pet orkestrov, pa je bilo za letošnjo revijo, že četrto po vrsti, toliko prijav, da sojo morali izvesti v dveh dnevih in dveh krajih. Prvi del je bil 8. aprila v Velenju, drugi pa minulo soboto, 15. uprila, zvečer v veliki dvorani Kulturnega doma v Krškem.
Organizatorji, Zveza slovenskih glasbenih šol, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje in Glasbena šola Krško, so uspešno izvedli organizacijsko zahtevno prireditev, na kateri je v dveh dnevih nastopilo kar deset simfoničnih orkestrov. V Velenju so se predstavili orkestri iz Velenja, Krškega, Celja, Maribora in Ljubljane, v Krškem pa sta poleg orkestrov iz Hrastnika, Logatca in Žalca nastopila “domačina”, simfonična orkestra brežiške in krške glasbene šole. Revija je bila lep
dokaz, da igranje v šolskih orkestrih, ki so po novem zakonu o glasbenih šolah celo obvezni, spodbuja mlade glasbenike, jim dodatno osmisluje učenje inštrumentov in hkrati kali mlade talente. “Porast kakovosti nastopajočih simfoničnih orkestrov je neverjetna,” je po prireditvi ocenil Viktor Zadnik, predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol, in poudaril, daje ob številčni rasti to še posebej razveseljivo, saj oboje dviga raven slovenskih glasbenih šol. Franci Okorn, svetovalec
KRSTNI NASTOP BRF.ŽIČANOV - Simfonični orkester Glasbene šole Brežice pod vodstvom prof. Vladimirja Zlatka Sverka je na reviji v Krškem opravil svoj krstni nastop. Ob tej priložnosti so zaigrali Simfonijo št. 22 mladega glasbenika Jureta Godlerja, prvega violinista v orkestru (na sliki levo).
Knjiga nenavadnih izkušenj
Predstavitev knjige prof. Milke Petrovec Koprivica Z zaupanjem v Neznano - Parapsihološka videnja in slišanja
N E RAJSKA HRANA
NOVO MESTO - Danes, 20. aprila, ob sedmih zvečer bo v veliki študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavitev knjige Ksenije Khalil Nerajska hrana, ki govori o prehrambnih navadah v belokranjski vasi Veliki Nprajec. Gostja večera bo avtorica, z njo pa se bo pogovarjala višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič.
NOVO MESTO - V veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca je bila minuli četrtek, 13. aprila, zvečer predstavitev zanimive in nenavadne knjige
SPOZNAJMO SE
MOKRONOG - Kulturno-umetniško društvo Majolika iz Mokronoga vabi na spoznavni večer, ki bo nocoj, 20. aprila, ob sedmih zvečer v tukajšnjem kulturnem domu. Nastopila bosta domači moški pevski zbor Emila Adamiča in ženski zbor Svoboda z Mirne.
Milka Petrovec Koprivica na predstavitvi svoje knjige v Novem mestu.
Večer poezije in glasbe
Kulturni večer slovensko-poljskega prijateljstva - Z verzi Woytile in Szymborske ter Chopinovo glasbo
NOVO MESTO - V galeriji Dolenjskega muzeja je četrtkov kulturni večer 13. aprila izzvenel v znamenju poljske glasbe in poezije. Na pobudo Literarnega kluba Dragotina Ketteja je Društvo slovensko- poljskega prijateljstva pripravijp Večer velikih Poljakov, na katerem so predstavili slovenske prevode pesniških zbirk Nobelove nagrajenke Wislawe Szymborske in Karla Wojtyle, sedanjega papeža Janeza Pavla II. Prireditev je bila zelo dobro obi-
Adriana Magdovski je kulturni večer oplemenitila s Chopinovo glasbo.
skana, med gosti pa sta bila tudi poljski veleposlanik Maciej Szy-manski in predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva Janusz Klim.
Pesnika VVojtilo in Szymborsko je predstavila polonistka Tatjana Jamnik, ki je v sicer različnih po-ctikah obeh velikih še živečih poljskih besednih ustvarjalcev našla skupno točko v njunem povezovanju estetskih in spoznavnih vrednot z etičnimi, s čimer ustvarjata model človečnosti, ki lahko pomaga ljudem k bolj optimističnemu sprejemanju življenja. Slovenske prevode izbranih pesmi sta brala Klavdija Kotar in Sebastjan Podobnik, v poljskem izvirniku pa je dve pesmi prebrala Jamnikova. Za glasbeno doživetje je poskrbela pianistka Adriana Magdovski, ki je zaigrala štiri mazurke znamenitega poljskega skladatelja Frederica Chopina. Za likovno ozadje dogajanju so služile slike novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, ki ta čas razstavlja v galeriji Dolenjskega muzeja. Kotar je član Društva slovensko-poljskega prijateljstva in je sodeloval na več slikarskih srečanjih, ki jih je pripravilo društvo.
MiM
prof. Milke Petrovec Koprivica, ki jo je nedolgo tega izdala v samozaložbi pod naslovom Z zaupanjem v Neznano: spoznanja in razmišljanja ter s podnaslovom Iskala sem pogrešane - na poti slišala Vseveda. Avtorico in njeno delo je predstavila višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič, v več kot kot dvournem razgovoru, ki mu je prisluhnilo le malo obiskovalcev, pa je avtorica spregovorila o svojih doživetjih in izkušnjah, zajetih v knjigi.
Prof. Petrovec Koprivica je znana predvsem kot jasnovidna iskalka pogrešanih oseb in predmetov. Še posebej je v javnosti odmevala njena najdba helikopterja, ki se je leta 1984 zrušil v kočevskih gozdovih in ga ne vojska ne policija nista uspeli najti, dokler ni priskočila na pomoč ga. Koprivica s svojimi izjemnimi sposobnostmi videnja in poslušanja. Kot je povedala na predstavitvi, so se njene parapsihične sposobnosti pokazale, ko je bila stara deset let, vendar jih je vse do helikopterske nesreče ohranjala bolj zase in sebi v prid, potem pa je začela pomagati drugim. Uspešno je pomagala pri številnih iskanjih pogrešanih oseb in predmetov, ter razširila delovanje na ugotavljanje obolelosti, pri čemer svoje jasnovidne diagnoze uporablja le kot opozorilo in ljudi dosledno usmerja k zdravniku. Dogodke in izkušnje, podkrepljene z avtoriziranimi izjavami prič, ter svoje poglede in razumevanja nenavadnih sposobnosti je po težki prometni nesreči, ko ni več mogla pomagati ljudem, zapisala ter s pomočjo prijateljice Slavke Kop pripravila za knjižno izdajo. Uvodne besede staji napisala Čedomir Deletič in dr. Vekoslav Grmič. Avtorica pri razlagi doživetij in uspehov svojega dela ne zavrača pristopov znanosti in znanstvenih metod raziskovanja, vendar jasno nakazuje meje znanosti, saj jo v njenih ravnanjih vodi globoka osebna vera in trdno zaupanje v Boga.
M. MARKELJ
BUTALCI
NOVO MESTO - Danes, 20. aprila, bo od petih popoldan v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine gostovalo Lutkovno gledališče z znamenitimi Butalci Frana Milčinskega.
vlade na ministrstvu za šolstvo, ki se je že od vsega začetka zavzemal za orkestralno igro v glasbenih šolah in je podpiral tovrstne pobude, pa je dejal, da je Slovenija s petnajstimi šolskimi simfoničnimi orkestri pravi čudež. “Mislim, da je revija zrela za vključitev v Slovenske glasbene dneve, kjer bi stroki in javnosti pokazali, kaj zmore slovensko glasbeno šolstvo,” je poudaril. Soglasna je bila tudi ocena vseh sodelujočih, da gre za uspešno izvedbo revije zahvala prof. Dragu Gradišku, ki je nosil levji delež organizacijskega bremena.
M. MARKELJ
PRVIČ LETOS - Na reviji sta se letos prvič predstavila dva mešana pevski zbora: D V Škocjan in KD Ignacija Hladnika iz Novega mesta (na sliki i zborovodkinjo Viktorijo Božič). (Foto: L. M.)
Pevcev še več kot lani
Območna revija odraslih pevskih zborov - Med 18 zbori najboljša Pomlad - Ocena: kvaliteta petja raste
PREDPRAZNIČNI KONCERT
ŠENTJERNEJ - V sredo, 26. aprila, bo ob osmih zvečer v prostorih tukajšnje osnovne šole predpraznični koncert, na katerem bodo nastopili: Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, oktet Lipa iz Trebnjega in citrar Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik. Z razstavo svojih slik se bo predstavila Tatjana Fabjančič Pavlič.
MESTNIKOVA V BREŽICAH
BREŽICE - Pisateljica Ivanka Mestnik iz Novega mesta bo danes, 20. aprila, ob sedmih zvečer v Knjižnici Brežice predstavila svojo najnovejšo knjigo Vikend sredi vasi, v kateri na osnovi lastnih doživetij literarno opisuje življenje v Suhi krajini.
NOVO MESTO - Pomladni čas vsako leto zaznamuje petje. Tudi prejšnji teden je Sklad RŠ za ljubiteljske kulturne dejavnosti -Območna izpostava Novo mesto priredil redno letno območno revijo odraslih pevskih zborov. V petek in soboto, 14. in 15. aprila, se je v avli Kulturnega centra Janeza Trdine ljubiteljem zborovske glasbe predstavilo kar osemnajst zborov iz novomeške, škocjanske, šentjernejske in žužemberške občine.
Kot je v uvodnem pozdravu dejal vodja novomeške izpostave Bojan Bencik, je razveseljujoče,
LITERATURA IN GLASBA V LOKALPATRIOTU
NOVO MESTO - V LokalPa-triotu bo danes, 20. aprila, ob sedmih zvečer tretji literarni večer knjigarne in založbe Goga. V soboto, 22. aprila, pa bo ob osmih zvečer koncert skupine Lolita.
ANIMACIJA IN IZDELAVA LUTK
NOVO MESTO - V soboto, 22. aprila, se bo ob štirih popoldne v likovni sobi Kulturnega centra Janeza ThJine pričela 12. likovna delavnica s programom animacije in izdelave lutk. Delavnico, ki bo potekala štiri do pet sobot po tri ure, bo vodila Tatjana Grabrijan iz Novega mesta.
Temni toni opustošenja
Razstava novejših slik kitajsko-slovenske ustvarjalke Wang Huiqin v Galeriji Miklova hiša v Ribnici
RIBNICA - V obeh razstavnih prostorih Galerije Miklova hiša so od minulega petka, 14 aprila, do srede maja na ogled novejša dela kitajsko-slovenske likovne ustvarjalke Wang Hui-qin. Umetnica, ki je na slovenskem likovnem prizorišču posebej prepoznavna, je doma iz mesta Nantong v provinci Jiang-su na Kitajskem, a je po diplomi v domačem kraju nadaljevala študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je najprej diplomirala na grafični specialki pri prof. Zve-stu Apolloniju, nato pa pri prof. Emeriku Bernardu obiskovala še slikarsko specialko. Thko je Ljubljana oziroma Slovenija postala njena druga domovina. Po študijskem izpopolnjevanju na Nizozemskem seje leta 1983 za stalno naselila v Ljubljani, kjer zdaj ustvarja kot slikarka, grafičarka in ilustratorka. Študij in bivanje v dveh kulturno in geografsko različnih okoljih sta opredelila njeno likovno ustvarjalnost, v katerem izstopa povezovanje kulture, filozofije in klasičnih likovnih tem kitajske tradicije in dosežkov zahodnega modernizma. Rezultati so krhka slikarska dela, tematsko osredotočena predvsem na kra-
jino in interpretacije narave.
V Ribnici se Wang Huiqin kot slikarka predstavlja v nekoliko drugačni luči, kot smo jo imeli priložnost spoznati tudi na Dolenjskem, kjer je bila že večkrat gostja likovnih kolonij in je imela več samostojnih in skupinskih razstav (med drugim je ilustrirala tudi pesniško zbirko Novomcščana Francija Koncilije). Premik je opazen v tehniki, dosedanje slikanje v akrilu je zamenjala s tehniko klasičnega oljnega slikarstva, a tudi v motiviki. Rdeča nit njenih novejših del (razstavljenih je tudi nekaj del iz leta 1997, ki nakazujejo te premike) sicer ostaja krajina, vendar je drugačna od dosedanje. V temrtih tonih in težkem koloritu Wang Huiguin polni svoja platna z vizijami opustošene zemlje in ruševin. To niso površine kakšnega neobljudenega fantazijskega planeta, ampak pokrajine našega sveta, sveta, na katerem divjajo vojne, kot so bile krvave balkanske morije, in ki ga človek načrtno ekološko pustoši. Umetnica s svojimi slikami pripoveduje mračno likovno zgodbo o sodobnem zlu in njegovi žrtvi Zemlji.
M. MARKELJ
Otvoritve razstuve sta se udeležila tudi minister za kulturo Jožef Školč (na sliki s Tanjo Pak in slikarko Huiqin) in kulturni ataše kitajskega veleposlaništva Wang Yemei.
da je letos nastopilo več zboro' kot lansko leto. Prvič sta se nafli' reč predstavila mešana pevsk* zbora DU Škocjan in KD Ignacija Hladnika iz Novega mesta. “N£ le to, mnogi pevci so v pretekle81 letu nastopili na raznih, tudi mednarodnih tekmovanjih, doma in' tujini, kar je samo dokaz več, d8 kvaliteta zborovskega petja n8 Dolenjskem raste,” je poved8 Bencik in posebne čestitke izreke' zboroma, ki letos praznujeta1 Dolenjski oktet slavi tridesetletnico delovanja, vokalna skupin3 Grajski fantje z Otočca pa desetletnico. Revijo, ki jo je vodi'8 Klavdija Kotar, je s črnsko duhovno pesmijo Kumbaya z instrumentalno spremljavo zaključi' Krkin pevski zbor.
Čeprav je za pevce in njihenj zborovodje najlepša nagrada i11 čestitka za trud, čas in dobro voljo, ki jim ga za dobro delo v zb°"! ru vse leto ne sme zmanjkati zadovoljno in številno občinstvo, j pa so bili veseli tudi pohvalni!1; besed prof. Igorja Švare, ki je ob* večera strokovno spremljal njihovo petje. Dejal je, da kvalitet8 zborovskega petja pri nas raste, kar je verjeti, saj naše zbore n8 revijah spremlja redno že neka) let.
Prof. Igor Švara je kot najbolj1*1 zbor izbral Pomlad iz Novega mesta z zborovodkinjo Jožico Pru8-Pomlad se bo 6. maja udeleži'8 medobmočne revije v Krškem-štirje zbori, Krka in Revoz iz Novega mesta, Prima iz Hinj in Gospodična z Rateža, pa se bodo udeležili medobmočne revije v Novem mestu 26. maja.
L. MURO
Alojz Konec in Rudi Stopar
Po desetih letih dom#
Spet Stoparjeva razstava * galeriji na gradu v SevnR'
SEVNICA - Lanskoletni življenjski in ustvarjalni jubilej )e sevniški umetnik Rudi Stopuj obeležil z odmevnimi likovnim1 razstavami v Ljubljani in v Posavju (v Brestanici, Krškem in Brežn
cah), da bi naposled pretek'1
četrtek nadgradil izjemno plodno i jubilejno leto še s tretjim, nekoh" i ko skromnejšim jubilejem - P° i
desetih letih je spet postavil sam0" I stojno razstavo v domačem kraju,
v galeriji na sevniškem gradu-Številnemu občinstvu je polepšaj0 | kulturni dogodek ubrano pet)0 j mešanega pevskega zbora Prim°2 ; Trubar pod vodstvom zborovod" j kinje Marjetke Kozmus.
Akademski slikar prof. Aloj2 Konec je o Stoparju povedal, je že štiri desetletja uspešen likovni samorastnik, ki pa se je kot “š*‘ roko orientiran avtor in kultum1 :
delavec avtodidaktično prelevilv j
zazrteža v aktualne likovne tokove. Naivo je nadgradil v svojo s°" j dobnejšo inačico”. Njegovo ok°" i ljsko profilirano ustvarjanje pr°d" i stavlja tudi groteskno analizo s°" , danjosti in socialno opozorilo prl' ! hodnosti.	r	f
P. PERo
Previdno ■ traktorje nevaren stroj!
V Sloveniji kar dve tretjini traktorjev neregistriranih - Na leto 38 mrtvih v delovnih nezgodah - Od leta 1984 obvezna lok ali varnostna kabina - Marčna akcija na Dolenjskem
NOVO MESTO - Slovensko kmetijstvo seje v zadnjih petindvajsetih letih hitro opremljalo s traktorji, priključki in ostalo opremo. Seveda so prednosti tovrstnega napredka dobro znane, negativne posledice pa se pojavljajo v obliki nesreč pri delu. Po statističnih podatkih se v Sloveniji letno zgodi okrog 650 tovrstnih nezgod, življeivje pa izgubi dvajset do štirideset ljudi. Od leta 1981 do leta 1997 je zaradi prometnih in delovnih nesreč s traktorjem umrlo 624 ljudi, kar je povprečno 38 na leto.
ezurm
ročajo
VLOM v BRUNARICO - Ne-nanec je ta konec tedna na Selih Im c	er'tu vlomil v brunarico,
tel	'Z Ljubljane, ter ukradel
J*?*, radiokasetofon, starejši st k, ’na starejši hiši pa je razbil .- ja °a oknih. Škoda znaša 80 tlsoč tolarjev.
Romuni s ponarejeni-
so USTINAMI - Trije Romuni l |C *t>. aprila na mejnem preje U Obrežje izkazali s ponare-. J®*1 delovnimi dovoljenji, zato tli vrnjeni na Hrvaško.
noč' SEM ZLATNINA - v 1 na 4. april je neznanec skozi
v r ° y.stoPil v stanovanjsko hišo režicah in ukradel telefonsko v„? [;do’ športne copate Nike in ne , sov zlatnine (verižice, za-Pestnice, prstani), v vrednosti 400 bsoč tolarjev.
BO - Kar 12 kvadrat-l .tjtetrov razžaganih in nase-ti"'h bukovih drv, vrednih 70 ,n°f ‘oiarjev, je med 2. in 12. .P i om izginilo izpred drvarnice sta®°spodarskega poslopja v Bre-
OKRADEL DIJAKA -11. apri-popoldne je neznanec iz sobe ovomeškcga dijaškega doma v . 80vi uiici dijaku A. S. iz okolice uzcmberka ukradel vvalkman "ttnidisc znamke Sony.
13 ST!RI GUME - V noči na ■ april je neznanec na parkiram prostoru pred blokom v Sev-'C' s Parkiranega avtomobila amke Zastava Yugo odnesel oi;: ^nCVmatike Z a*urninijastimi
Jk?LOP°DENAR-,zdveh
april Vd^rklSJ&kT^12' tL‘h ?P°ldne izginilo več kot 42 Ao ? rjev gotovine.
[ 10? ^0T0RN0 ŽAGO - Med i Gor*1 k aPr'*om je neznanec na - h,. ?Jlh ^aza^ vlomil v leseno žago ° ln ^ "kradel motorno
trp^j^^JLO - Izpod nadstreška ki r 'r6 met'jske zadruge Veli-ukr-jl fr Je konec tedna nekdo
adel 12 vreč gnojila HPK.
Gre predvsem za voznike traktorjev in sopotnikov na traktorju, prikolici ali priključku. Večina nesreč se je zgodila zaradi prevrnitve traktorja, ki je pod seboj pokopal voznika ali sopotnika. Število nesreč se zdaj iz leta v leto zmanjšuje, vendar je še vedno zastrašujoče, zlasti v primerjavi z drugimi evropskimi državami. V sosednji Avstriji je na primer število ravno tako veliko, toda pri trikratno večjem številu traktorjev. Najbolj zaskrbljujoče je zlasti to, da so vzroki za najhujše nesreče enaki in se stanje ne izboljšuje. Ne glede na začetni vzrok nesreče (zdrs, nepravilna prestava, preobremenitev vozila) je prevrnitev in pokop voznika ali sovoznika pod traktorjem končni vzrok smrti. Večina teh traktorjev ni bila opremljena s kabino ali varnostnim lokom. Med žrtvami voznikov traktorjev je največ starih 35 do 55 let, več delovnih nezgod pa je tudi v starosti 40 do 65 let.
Po besedah prometnega inšpektorja na PU Novo mesto Jožefa Kočevarja se število traktoristov kot udeležencev v prometnih nesrečah zmanjšuje. V letu 1998 jih je bilo 40, lani pa skoraj polovico manj,- 25. Letos so zabeležili štiri takšne primere. “Marca smo v enotedenski akciji kontrolirali 132 traktorjev in 11 traktoristov dali v postopek k sodniku za prekrške. Izrekli smo 28 denarnih kazni, opravili 54 razgovorov in razdelili 33 zloženk “Varno s traktorjem”. Kar 30 odstotkov vseh traktoristov smo ustavili v prekršku, kar kaže na slabo stanje varnosti traktorjev v cestnem prometu. Pogosto so nepravilno opremljeni in neregistrirani, vozniki pa nimajo vozniškega dovoljenja F-katego-rije. Zato bomo traktoristom tudi v nadaljnjih mesecih posvečali veliko pozornosti,” je zagotovil Kočevar. Inšpektor PU Novo mesto Janez Ogulin pa je povedal, kakšno je stanje pri delovnih nezgodah s traktorji. V letu 1998 so zabeležili en smrten primer in eno hudo telesno poškodbo, lani pa eno smrtno žrtev.
Zaradi varnejšega dela s traktorjem je že leta 1982 takratni Zakon o varnosti cestnega prometa določil, da morajo biti z letom 1984 vsi traktorji, ki se dajejo v promet, opremljeni z varnostno kabino ali lokom, lastniki starih traktorjev pa so jih morali tako opremiti do začetka leta 1986. Število nesreč seje po tem obdobju precej zmanjšalo, vendar ne do take mere, kot bi pričakovali, saj
V Krškem obsodili četverico
Usojena četverica domačinov, —_23 tujcev - Zaporne kazni
ki je preko meje prepeljala - Ta teden 16 Iračanov
i lem,?R® " Lden večjih prob-' SVnašidržavi so nedvomno ' zato i"1' Preb°di državne meje, ; Še kak Vsa*co Prijetje pomagačev r krški ° P°membno. Samo lani so i kar n Cisti Priieli 1102 ilegalca,
• PrirYiV>^nea' 41-odstoten porast v - 50 0<;„kavi z lansk'm letom, zoper i ovaju pa so Podali 29 kazenskih ’ v°dič' f.arad' suma, da so bili
sprovl- ' or8anizatorji ilegalnega i m lanJa čez državno mejo.
• Se iP rožnem sodišču v Krškem jenic^etckli teden zaključilo so-ukvar r*11 domačinom, ki so se
i njem -j 1 2 nedovoljenim vode-so kji ea,cev čez mejo. Spoznani bj z.. 1 za. krive. Združba - šlo naj č|en yer'g°, v kateri je imel vsak lani ji ° no vlogo - je avgusta vens,e8aJnoprepeljala preko slo-
1 Pri ah?',.rya:ške meje čez Kolpo
ykomhe iČih 23‘judi-Zajeli s°jih
'ju. Seveda gre za mastno
se kmetje teh pravil niso držali. Nekateri za svojo varnost niso storili nič.
Traktor je motorno vozilo, in tako tudi zanj veljajo vse doložbe novega Zakona o varnosti cestnega prometa, od omejitev hitrosti, natančnega določanja prevoza in
• Lani je bilo v Sloveniji 423 nesreč pri delu (leta 1998 463), v katerih je 37 (51) oseb umrlo, 205 (218) se jih je huje, 130 (144) pa lažje telesno poškodovalo. Z delovnimi stroji je bilo lani 120 (145) nesreč, s traktorjem 52 (47), na gradbiščih 85 (76), v gozdu pa 35 (41).
nalaganja tovora do prevoza oseb, seveda pa morajo biti traktorji in traktorski priklopniki v cestnem prometu le, če so registrirani, oz-
načeni s predpisanimi registrskimi tablicami, obvezno zavarovani, tehnično brezhibni in označeni z nalepko za tehnični pregled. Kazen znaša 25 tisoč tolarjev, za pravne osebe najmanj 500 tisoč in najmanj 50 tisoč tolarjev za odgovorne osebe pravnih oseb.
To je posebna novost tega zako-na, “s katerim, upamo, se bo zmanjšal tovrstni krvni davek. V Sloveniji je namreč kar dve tretjini traktorjev neregistriranih, od teh pa kaka polovica brez kabin ali lokov, verjetno pa tudi z zelo slabimi zavorami. Kljub predpisu o kabini ali loku so bili do sedaj policisti praktično nemočni, saj stari zakon ni predpisoval kazni za vožnjo z neregistriranim traktorjem. Zagrožena kazen je višja kot povprečno stane zavarovanje in registracija traktorja, zato velja to storiti, če nam je lastno in življenje naših najbližjih le malo mar,” meni mag. Marjan Dolenšek iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Življenje je namreč nekaj vredno samo do takrat, ko ga še imamo.
L. MURN
po dolenjski deželi
• ROŽE SO JU PREVEČ NA VDUŠILE - Pomlad je prav gotovo lepa zaradi zelenja in cvetja, ki polnijo ne le hišne vrtove in gredice temveč so v okras tudi v mestu. Pretekli konec tedna so policisti ponoči pridržali vinjena 19-letnega D. B. in mladoletnika A. H. iz Novega msta, ker sta se v Rozmanovi ulici spravila prav nad rožice. Pulila sta jih iz betonskih cvetličnih korit in brcala v prodajni kiosk ČGP Delo. Kljub opozorilu policistov s tem nista prenehala, zato se bosta morala za svoj “hobi" zagovarjati tudi pred sodnikom za prekrške.
• OBISK VEŽICE - Mrtvi celo na svojem zadnjem bivališču pogosto nimajo miru, saj jim vandali z grobov večkrat poberejo rože, sveče, razbijajo celo spomenike. No, na mimo-peškem pokopališču ni bilo kaj takega, so ga pa med 14. in 16. aprilom vseeno obiskali neza-željeni neznanci. Z gradbišča nove mrliške vežice oz. s strehe so namreč na silo potrgali okrog 24 metrov bakrenih žlebov. Tat je občino oškodoval za okrog 130 tisoč tolarjev.
Kar 368-krat pri sodniku za prekrške
Kazen ne pomaga
MOKRONOG - 45-letni D. K. z Otočca nedvomno sodi med rekorderje, seveda svojevrstne. 14. aprila so ga policisti kot voznika kolesa z motorjem ustavili v Mokronogu. Alkotest je pokazal 0,78 g/kg alkohola v organizmu, ugotovili pa so tudi, da vozi brez vozniškega dovoljenja. Ker je D. K. večkraten kršitelj cestnoprometnih predpisov - do zdaj so ga policisti predlagali v postopek že 368-krat! - so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Ta mu je izrekel 15-dnevno zaporno kazen, denarno kazen v višini 50 tisoč tolarjev in 10 tisoč tolarjev za stroške postopka. Na podlagi 37. člena Žakona o prekrških mu je izrekel tudi varstven ukrep začasnega odvzema kolesa z motorjem za pol leta.
Policisti so D. K. nazadnje predlagali v postopek sodniku za prekrške le pred slabim tednom. 6. aprila je vozil neregistriran osebni avto, in to brez vozniškega dovoljenja ter pod vplivom alkohola. Dobil je 39-dnevno zaporno kazen in varstveni ukrep začasnega odvzema osebnega avta za pol leta. Katera kazen bo zanj vzgojna?
NE BREZ KABINE - Čeprav varnostna kabina ali fok pri prevrnitvi prepreči kotaljenje traktorja in s tem pokop voznika pod sabo, je žal pri nas še vedno okrog 30 tisoč traktorjev brez njega. Ravno te dni so potekale registracije traktorjev. (Foto: L. M.)
TRAKTORIST GA JE IMEL POD KAPO
TREBNJE - 21-letnega traktorista J. U. iz Gorenje Dobrave so 12. aprila ob 18. uri ustavili policisti in ugotovili, da vozi brez vozniškega dovoljenja za traktor, v organizmu pa ima tudi 2,35 g/kg alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, česar pa ni upošteval, zato se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške.
“NE! RAZSTAVA O DROGAH”
NOVO MESTO - Jutri, v petek, 21. aprila, bodo v Dolenjskem muzeju odprli gostujočo razstavo Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca z naslovom NE! Razstava o drogah. Otvoritev bo popestril kantavtor Adi Smolar.
služenje denarcev - eden od ilegalcev je povedal, daje za pot plačal 2700 mark.
Sodni senat s predsednikom Milošem Medvedom je vodji združbe F. G. prisodil tri leta in pol zapora, drugemu udeležencu A. P. tri leta, tretjemu A. J. dve, četrtemu B. A., ki je zagovoru razkril delovanje združbe, pa so izrekli pogojno obsodbo leto in pol zapora s štiriletno preskusno dobo. Do pravnomočnosti sodbe ostajajo v priporu.
Pretekli teden so policisti v Posavju znova prijeli kar nekaj ilegalcev: 11. aprila je deset Iranča-nov na Čatežu ob Savi, 14. aprila pa blizu naselja Mihalovec še šest Irančanov. Stari so bili od 17 do 40 let, vse pa so odpeljali v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljano.
L. M.
UMOR IN TRIJE POSKUSI UMORA
Nepojmljivo streljanje v Srbiji zaradi cementa?
v
39-letni Stefan Mitrovič obtožen umora Zorke Ristič in poskusov umora Rista in Ivana Rističa ter Vojislava Tticiča v Srbiji septembra lani - “Bil sem pijan” • Spora z Rističi menda sploh ni bilo - Od prijetja v priporu - Glavna obravnava prestavljena
NOVO MESTO - Na zatožno klop Okrožnega sodišča v Novem mestu je prejšnji teden sedel 39-letni Štefan Mitrovič iz okolice Stopič. To se mu ni zgodilo prvič, ssy je bil že obsojen. Tokrat ga obtožnica bremeni hudih kaznivih dejanj, za katera lahko celo tri desetletja preživi za zapornimi rešetkami: umora in poskusa umora treh oseb v Srbiji septembra lani, kar naj bi storil v stanju zmanjšane prištevnosti.
Kot je Mitrovič povedal senatu s predsednikom Francem Kusičem in sosodnikom Martinom Furlanom na glavni obravnavi, je februarja leta 1991 zapustil Slovenijo, ker je dobil poziv za prestajanje kazni, in šel najprej delat v Avstrijo. Na povabilo Milenka Rističa, da ima zanj delo pri podjetniku Golu-bu, pa se je Štefan že istega leta poleti preselil v srbsko Petlova-čo, kjer ima sorodnike. Stanoval je v stari hiši starega očeta, svoj dom pa začel graditi okrog leta 1996, ko se je že poročil z ženo Milanko. “Pri Golubu sem delal le okrog dve leti, nato pa sem začel na svoje. Z Rističevimi sem vseskozi živel v dobrih odnosih,” je povedal obtoženi Štefan, kar je glede na obtožnico - okrožni državni tožilec je Bojan Avbar - težko razumeti.
Tožilec ga namreč bremeni, daje 15. septembra lani v Petlo-vači v Zvezni republiki Jugoslaviji po sporu z ženo in družino Ristič zaradi cementa vsem grozil. S pištolo TT 7, kal. 7,62 mm, naj bi iz brezobzirnega maščevanja vzel življenje Zorki Ristič (na dvorišču jo je štirikrat ustrelil, tako da je na kraju samem umrla), nato naj bi začel, a ne dokončal, še tri naklepna kazniva dejanja poskusa umora. Ko je Zorkin mož Risto na njivi zaslišal streljanje, je odšel domov gledat, kaj se dogaja. Našel je mrtvo ženo, nato
pa je, glede na izpovedbo, še sam bežal pred Štefanom v kopalnico svoje hiše, kjer se je skušal skriti. Štefan naj bi ga s pištolo udaril po glavi, mu v usta porinil cev, naboj mu je prestrelil lice, zatem pa je izpadel šaržer. Štefan je Rista spet tepel po glavi, nakar mu je Risto ušel in se skril na podstrešje. Štefan naj bi se nato odpravil v svojo hišo in se z nabito pištolo znova vrnil na Rističevo dvorišče in v hišo. Dvakrat je ustrelil mladoletnega Ivana Rističa, kije stal za šankom, in ga zadel v komolec. Ker je Štefan mislil, da je mrtev, seje odpravil v zgornje nadstropje iskat Milenka Rističa, s katerim se je tisti dan sprl. Tam je bila zaradi streljanja skrita tudi Milenkova žena Liljana, ki je pazila dve leti starega otroka Vojislava Thciča, vendar ju k sreči ni opazil. Odšel je dol, ravno takrat pa se je z avtom na dvorišče pripeljal Vojislav Tucič, ki je že izvedel za streljanje. Štefan ga je zadel v trebuh in ga hudo ranil, ko mu je vrh cevi nastavil na čelo, pa je strel zatajil. Štefan naj bi s prizorišča streljanja nato pobegnil z Tbcičevim avtom skozi srbsko krajino in Hrvaško. Dober teden dni kasneje so ga prijeli naši policisti in od takrat je v priporu.
Štefan Mitrovič naj bi vsa ta grozovita dejanja storil v stanju zaradi alkoholiziranosti zmanjšane prištevnosti, kar je tudi sam na glavni obravnavi neštetokrat povedal. “Bil sem pijan. Z ženo se
nisem kregal. Takrat je bila z otrokoma na očetovem domu, ker sem spet pil nekaj dni. Tisti dan sem se sprl z Milenkom Rističem, pa ne zaradi cementa, ne vem, zakaj. Grozil mi je, da me bo prijavil policiji, ker imam v avtu pištolo. Imela sva enako, kupil sem jo od njega. Dogajanja se ne spominjam. Ko sem v Milenkovi roki zagledal pištolo, sem šel v avto po svojo. Cukala sva se, z vseh strani so tudi ostali prihajali proti meni, začelo se je streljanje. Ne vem, kdo je zadel Zorko, Rista in Ivana Rističa ter Vojislava Tuciča. Ker se moj avto je nekaj polomil, sem pobegnil s Tliciče-vim. Bilo je vsesplošno pokanje,” je nelogično zgodbo pripovedoval obtoženec in na sodnikovo opombo, zakaj je preiskovalni sodnici pripovedoval drugače, dejal, da zato, ker je tako izvedel iz srbskih časopisov in so mu tako po telefonu sporočili iz Srbije. “Doma nisem imel nobene mu-nicije, le šest do sedem nabojev v nabojniku. Pobegnil sem zato, ker so mi sporočili: ’Ne vračaj se, ubili te bodo, išče te policija!’” je govoril obtoženec.
Na glavni obravnavi je bila med pričami zaslišana tudi Štefanova žena Milanka, kije novembra lani skupaj z dvema otrokoma, starima šest oz.n tri leta, prišla v Slovenijo in živi v hiši Štefanove mame v Verdunu pri Stopičah. Ureja si slovensko državljanstvo. Povedala je, da so se z Rističevimi vedno dobro razumeli in ni bilo nobenega razloga za maščevanje. Za Štefanovo dejanje je izvedela po telefonu. Že predtem jo je Zorka Ristič svarila, naj se nekam skrije, ker je Štefan spet pijan in vsem grozi, da jih bo pobil. “Kadar Štefan
pije, je res hudo, in čeprav ima otroke rad, me je bilo takrat vedno strah zanje. Nikoli pa me ni pretepal. V Srbiji se je že zdravil zaradi alkoholizma,” je povedala žena Milanka in deja^ la, da pri njem ni nikoli videla pištole, res pa je orožje v Srbiji nekaj vsakdanjega in ga ima skoraj vsak.
Štefanov oče Živko sina ne obremenjuje niti ne zagovarja. “Tisočkrat sem rekel, naj pusti pijačo in slabo družbo. Ce se zgovarja na pijanost, kako pa se je potem lahko odpeljal z avtom?” je dejal oče in pojasnil svoje vzgojne prijeme. “Nekajkrat sem ga tudi pritisnil, nisem pa ga pretepal.” Daje bilo drugače, sta zatrdili Štefanova mama in sestra Silva, ki sta dejali, da je bil oče dostikrat pijan in da se je zlasti rad spravljal nad sina, Stefan pa da je do svojih otrok zelo dober. Spregovorila sta tudi izvedenca sodne medicine dr. Alfred Šešerko in dr. Franek Dolšek - slednji je dejal, da skorajda ni možnosti večih strelcev.
Ker je obramba z odvetnikom Borutom Škerljem vztrajala na neposrednem zaslišanju vabljenih prič iz Srbije (ki so tokrat svojo odsotnost opravičile) in ker je predlagala še zaslišanje dr. Cveta Gradišaija, pri katerem se obtoženec trenutno zdravi, ter neposredno zaslišanje izvedenca psihiatrične stroke, je senat glavno obravnavo preložil na konec maja. Pripor je Mitroviču kljub predlogu njegovega odvetnika, da ga nadomesti s hišnim priporom, podaljšal.
L. MURN
30-letno pisno
Sil® I ... ;
K
1 I I
BRAMAC
mm
DOLENJSKI LIST
li
PRIJAZNA
ŽIVLJENJSKA
ZAVAROVANJA
Novi programi življenjskih in rentnih zavarovanj za brezskrben vsakdan.
Da vam inflacija ne zmanjša pogače, zavarovanje lahko sklenete v poljubni valuti.
zavarovalnica tilia pripravljeni na novo tisočletje
uper,
f KOVINOTEHNA
S Kartico Kovinotehna ^ za gotovino r'
do 5 % ceneje
RENAULT
Tudi vi lahko pripeljete svoje rabljeno vozilo katerekoli
znamke k Renaultu in odkupili
vam ga bodo po sistemu Eurotax. če se boste obenem
odločili za nakup novega Clia,
vam bodo k vrednosti starega
vozila prišteli 120.000 SIT, pri
nakupu novega Megana pa
150.000 SIT. Res. včasih je
najlažje spokat in it na novo!
■
“KS£fi®5)
VINTERSPORT
Super cena!
20. aprilažOOO
s Kovinotehno!
do 22. 4. 2000
Pletene košarice
Mešalnik BOSCH MFQ1961
- mešalna posoda za 500 g moke
+ dodatki (max. količina testa 1,5 kg)
- 2 stabilna nastavka za gnetenje
- 2 metlici za mešanje jamčita za odlične rezultate mešanja in stepanja
BOSCH
——Športni copati
za KOŠARKO
GRANT HI
Rezalni kovinski stroj SIEMENS MS 75000
-moč120W -servirna posoda -popolna zaščita rezila
Testomat
MERCATO
(kovinski)
nem ogoče je mogoče
lovo mesto
VINTERSPORT*
Prodajna centra
v BTC Novo mesto
in v Intermarket centru Brežice
Trgovine za zmagovalce
paketa 44 910,00 SiT.
Vse dedunc K.fcrrrtaije 1 o prodajnih meuih dobite v vseh Teietrgovinah in na h«npla<nj telefonski
NOVO MESTO
Pred potovanjem
obiščite svojega
SI.IN/IOBIi-ovega
pooblaščenega prodajalca.
Gsnnr dmd
03.0 MHZ
vileda
ROKAVICE vileda’
HIKO TRADE d.o.O., Šentiljska cesta 42,
2000 Maribor, Tel.062/229 76 70
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa podžupanje Mestne občine Novo mesto z dne 28.3.2000 in sklepa župana Občine Šentjernej z dne 6.4.2000 izvedena
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE LOKACIJSKEGA NAČRTA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI DOLENJSKE
v času od 14.4.2000 do 14.5.2000 v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, lil. nadstropje v prostorih Občine Šentjernej
za krajevno skupnost Brusnice: v gasilskem domu v Vel. Brusnicah
Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto.
Pok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava osnutka dokumenta bo potekala v krajevni skupnosti Brusnice (v gasilskem domu v Vel. Brusnicah) v torek,
9-5.2000, ob 19. uri ter v prostorih Občine Šentjernej v sredo,
10-5.2000, ob 16. uri.
Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540!
DR/A\mnCD
l^KRKkZDRAVILIŠČK
TUDI ŽIVLJENJE Z REVMO
JE LAHKO PRIJETNO!
Za vse tiste, ki vas pestijo revmatična obolenja, smo pripravili poseben
6-DNEVNI PROGRAM ZDRAVLJENJA,
ki vsebuje:
• pregled pri zdravniku specialistu,
* 3 zdravstvene terapije dnevno (skupaj 18 terapij),
• prosto kopanje v notranjih bazenih in
• dve predavanji z zdravstveno vsebino.
VSE SKUPAJ ZA SAMO 14.800 SIT!
Program bo potekal v naslednjih terminih:
3.5. - 9.5. in 29.5. - 3.6.
Informacije in rezervacije: 068 39 19 400
Vsako sredo med 12. in 13. uro lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 2230, kjer bo na vaša vprašanja o revmi, osteoporozi in bolečinah v križu odgovarjal dr. Danilo Radoševič.
I E* KRKkZDRAVI UŠČL
D0LENTSKE TOPLICE
POMLADNA
NAGRADNA IGRA
' vi 1 Vnu ■'uiatV	M	HS Wv
		
• POKLIČITE NAS: OSO 40 40
• OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si
Zberite 3 simbole, seetavlte napis VILEDA In ga poiljlte na naslov Hlko Trade Maribor.
pa fino se imej.
Zdaj lahko kličeš tudi iz tujine.
ISli pologa.
I\li časovne omejitve.
Enostavno popolno!
Vhrujejo roke pred umazanijo In k e m I C n I m 1 čistilnimi sredstvi, ne vsebujejo latexa In so testirane proti alergijam. Gospodinjske rokavice -a VILEDAImajoz Izjemo rokavic e za enkratno uporabo že v J osnovni surovini sintetične & gume dodan bombaž in so f zato zelo prijetne za noienje, | roke pa se v njih ne potijo.	f
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5
tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Dva dni življenja v Starih malnih
Raftarji so sezono začeli v kajakaškem centru Stari malni pri Osilnici - Gimpex trikrat na zmagovalnih stopničkah - Domači veslači s premalo izkušenj in moči
PRIMC V SPLITU Z DUBROVSHCHIKOM
NOVO MESTO - Novomeški metalec diska Igor Primc se zavzeto pripravlja na nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. V zadnjem mesecu je dvakrat po deset dni prebil v Splitu, kjer je vadil v skupini s hrvaškim rekorderjem Draganom Mustapičem in Belorusom Vladimirjem Dubrovshchikom, enim izmed najboljših metalcev diska na svetu, evropskim prvakom, drugim na svetovnem prvenstvu in drugim na olimpijskih igrah. Igor bi si s trenerjem Karlom Gačnikom želel še dlje delati skupaj v družbi s takimi asi, a nima denarja, da bi ostal v Splitu tako dolgo kot Dubrovsh-chik, ki bo pod toplim sredozemskim soncem v Dalmaciji treniral kar 40 dni. Novomeška občina naj bi denar za njegove priprave že nakazala atletskemu klubu Krka Telekom, a ta še ni prišel v njegove roke.
OSILNICA - Letošnje državno prvenstvo v raftingu seje konec minulega tedna s tekmami v slalomu, sprintu in spustu začelo v Osilnici, Kjer so člani domačega društva Outsider poskrbeli, daje sicer žalostno zapuščeni kajakaški center Stari malni zaživel saj približno tako, kot naj bi živel sicer. Po dolgih letih popolne prevlade svetovnih prvakov Bobrov so tekmi v slalomu in šprintu dobili Hrastničani, medtem ko so si Stražani s tretjima mestoma v šprintu in slalomu ter drugim mestom v spustu priborili drugo mesto v skupnem vrstnem redu.
Prve letošnje tekme za državno najPrcj približali in jih v mirnejši
prvenstvo v raftingu so pokazale dvoje; da je očitno konec popolne prevlade Bobrov in da bo v bodoče na štartu manj posadk, saj so se v več klubih, ki so do sedaj nastopali tudi s po tremi posadkami, odločili, da bodo tekmovali le s po enim čolnom, obnova med potresom poškodovanih hiš in delo v turizmu pa sta močno razredčila tudi ekipe iz Posočja.
Stražani so svojo dobro pripravljenost dokazali že v soboto v slalomu, kjer so jih ugnali le Bobri in Hrastničani, in v šprintu, kjer so bili boljši od njih Hrastničani in Vančar, v nedeljo pa so se med skupinskim štartom šestih najboljših posadk spretno izognili začetni gneči in prerivanju, tako da so v prve brzice vstopili s prednostjo dveh čolnov, ki so jo držali vse do visečega mosta pri Grintovcu, tam pa so se jim Bobri
vodi dohiteli, v prvih brzicah pa prehiteli, tako da so Stražane stisnili v z grmovjem poraščeni breg.
Medtem ko v moški konkurenci letos tekmuje manj ekip, se je je posebna konkurenca ženskih posadk, ki sojo uvedli lani, dobro uve-
R E KREATIVNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
VELIKI PODLOG - Športno društvo Veliki Podlog bo v ponedeljek, 24. aprila, ob 10. uri v telovadnici v Velikem Podlogu pripravilo drugi velikonočni turnir v namiznem tenisu, turnir je namenjen rekreativcem, saj na njem ne smejo nastopati igralci, ki igrajo v ligah namiznoteniške zveze Slovenije. Prijave zbirata in dodatna pojasnila dajeta Ervin Felicijan (041 445 851) in Roman Kodrič (041 930 771).
Krkaši na pragu zmage v Laškem
V minulem tednom se je Krka Telekom tudi brez Smodiša enakovredno upirala slovenskima evroligašema - Union Olimpija: Krka Telekom 76:62 - Pivovarna Laško: Krka Telekom 85:84
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma se, kljub temu da zanje zadnje tekme drugega dela prvenstva v ligi Kolinska za položaj na lestvici niso pomembne, še naprej trudijo. Minuli teden so morali preživeti brez Matjaža Smodiša, ki mu je klubska uprava dovolila izlet v Združene države Amerike, kjer seje predstavil trem poklicnim moštvom in s tem napovedal, da si resno želi športno pot nadaljevati v sloviti ligi NBA. Tildi brez njegove pomoči Novomeščani na tekmah v gosteh pri prvouvrščenih moštvih niso igrali podrejene vloge.
V sredo je morala Union Olimpija zadnje minute srečanja igrati s svojo najboljšo postavo. Se pet minut pred koncem je bil izid 62:60 za Olimpijo, kar je že dišalo po morebitnem presenečenju, do katerega pa le ni prišlo, saj so Milič, Jasikevičius in Zdovc z delnim izidom 14:2 strli odpor novomeške vrste in dosegli končni izid 76:62. Zanimivo je, da je Krka Telekom kljub nižji postavi dobila skok pod obema košema (26:23).
Dobra igra v Ljubljani očitno ni bila naključje, saj sojo krkaši ponovili tudi v sobot v Laškem, kjer pa so bili še veliko bližji zmagi kot v Ljubljani, po prvem polčasu pa so celo krepko vodili. Laščani so na začetku povedli kar za 12 točk, kar pa jih je
očitno uspavalo, kar so Novomeščani izkoristili in do polčasa z nizom trojk prišli do vodstva z osmimi točkami prednosti. Čeprav je veljalo, da Novomeščanom v Laškem ponavadi ne gre najbolje, je bilo tokrat drugače. Tudi v drugem pol-
ČRNOMALJKAM NI USPELO
ČRNOMELJ - Črnomaljske keg-ljavke, ki so v zahodni skupini druge lige osvojile prvo mesto, so z 2264:2381 izgubile kvalifikacijsko tekmo za vstop v l.B-ligo s trboveljskim Rudarjem kljub odličnemu izidu Cvetke Lamut, ki je na tekmi v Šoštanju podrla 429 kegljev. (M. G.)
času so bili povsem enkovredni zdaj že bivšemu evroligašu in so še dve sekundi pred koncem vodili s točko prednosti, ko jih je s košem v pravem trenutku pokopal Nachbar. Sinoči je Krka Telekom doma igrala zadnjo tekmo drugega dela prvenstva s Šlovanom.
I. V.
RIBNIČANI PRVAKI V ROKOMETU
RIBNICA - Na predzadnji tekmi državnega rokometnega prvenstva za mladince so rokometaši Inlesa Rika v Ribnici s 34:26 premagali Prevent iz Slovenj Gradca in tako osvojili naslov državnih prvakov. Ob koncu tekme sta predstavnik Rokometne zveze Slovenije Dušan Veber in ribniški župan Jože Tanko igralcem izročila pokal in kolajne za osvojeno prvo mesto. Državni prvaki so postali: Grm, Špoljarič, Košmrlj, Mare in Nejc Hoje, Krže, Pahulje, Mohar, Mikulin, Mihelič, Ilc, Merhar in Erent. (M. G.)
ljavila, v Osilnici pa so se trem slovenskim raftom pridružile tudi zagrebške veslačice iz kluba Končar, ki so se v spustu z Blejčankami vse do zadnjega borile za zmago.
Na tekmovanju je v vseh treh disciplinah nastopila tudi ekipa športnega društva Kolpa, v kateri so z imenom Rafting Team Kolpa nastopili veslači iz več obkolpskih krajev, ki pa se niso mogli enakovredno meriti z ostalimi bolj izkušenimi in dobro treniranimi posadkami. Da dobro poznavanje reke še ni dovolj za uspešen nastop, so občutili tudi člani domače posadke Outsider iz Osilnice, ki so zaradi organizacijskih obveznosti nastopili le v spustu in za zmagovalci zaostali skoraj za 4 minute.
I. V.
v
Največ Siškaricam
Gimnastičarke tekmovale v Novem mestu
NOVO MESTO - Telovadno društvo Partizan Novo mesto je v nedeljo, 9. aprila, v športni dvorani Marof pripravilo 3. kvalifikacijsko tekmo za državno prvenstvo v športni gimnastiki. Med ekipami je med 'mlajšimi deklicami A prva tri mesta osvojila Šiška Ljubljana, med posameznicami pa je zmagala Tjaša Ašanin Gole (Šiška), med tekmovalkami z našega konca pa se je najbolje uvrstila Anja Omerzu (13. mesto) iz brežiškega Sokola. Med deklicami B je ekipno zmagal Tabor Ljubljana I, brežiški Sokol je bil četrti, Sevnica peta in Rain Krško sedmi. Med posameznicami je zmagala Alenka Puš (Zelena Jama), Kaja Galič (Sokol Brežice) je bila 5., Mateja Jerič (Partizan Novo mesto) 14 in Jelena Topič (Sevnica) 15.
Med kadetinjami B so med ekipami zmagali Studenci I, brežiški Sokol pa je bil četrti, medtem ko je med posameznicami zmagala Anja Fras (Studenci I), Katja Ereš (Sokol Brežice) je bila deveta, Nika Rcpše (Sevnica) deseta, Mojca Bizjak (Sevnica) trinajsta in Polonca Hotko (Sokol Brežice) štirinajsta. Med mladinkami B je v ekipnem vrstnem redu zmagala Šiška, med posameznicami pa Veronika Zajc (Šiška), Petra Zaplatič (Rain Krško) je bila peta, Simona Gnidica (Rain Krško) sedma, Ana Poklukar (Partizan Novo mesto) trinajsta in Špela Lup-šina (Rain Krško) štirinajsta. Med članicami je zmagal Koper med ekipami, med posameznicami je bila najboljša Ana Peček (Šiška), Marjana Jurovič (Rain Krško) pa osma.
PRODAJAMO POSLOVNE PROSTORE V NOVEM MESTU IN V ČRNOMLJU
gradbeništvo, trgovina, inženiring, d.d. Kočevarjeva 2.80110 Novo mesto telefon: 068/371 % 11
T^grad
gradbeništvo, trgovina, inženiring. d.o.o. Zadružna e. 16,8340 Črnomelj telefon: 068/52 255
TOSKOPOSIHI CENTER HEDERAvBi|nvltai mesti
VELIKONOČNI
POPUST!
• trgovina v L etati: 144 m*
• pisarne v III. etati: 40-123 m*
• skladišče v kleti: 152
TRGOVSKO POSLOVNI CENTER Otjekill.vCimju
poslovni prostori v pritličju in L etati: 30-140 m2
DO GRINTOVCA ŠE SPREDAJ - Posadka Straškega Gimpexa si je takoj po štartu pri Starih Malnih priveslala lepo prednost in jo zadržala vse do Grintovca, kjer so se ji petkratni svetovni prvaki Bobri najprej takole približali in jo pod visečim mostom dohiteli potem pa jih pri vstopu v brzico zrinili v grmovje, in boja za zmago na prvi letošnji tekmi v spustu za državno prvenstvo je bilo konec. (Foto: I. Vidmar)
&
KOŠARKA Liga Kolinska, 2. del, skupina od 1. do 6. mesta, 8. kolo - UNION OLIMPIJA: KRKA TELEKOM 76:62 (37:33); UNION OLIMPIJA: Bečirovič 19 (6:8), Golemac 7 (2:2), Duščak 5 (2:2), Brezec 7 (1:2), Zdovc 9, Kotnik 6 (2:2), Milič 8, Jasikevičius 11, Modrič4; KRKA TELEKOM: Jevtovič 4 (2:2), Petrov 10 (1:2), Viskovič 13 (3:6), Grum 12 (4:4), Drobnjak 10 (2:3), Ščekič 8 (2:2), Nakič 5 (1:1). Prosti meti: Union Olimpi-a 13:16, Krka Telekom 15:20. VIct za tri točke: Union Olimpija 9:21 (Jasikevičius 3, Zdovc 3, Bečirovič, Golemac, Duščak), Krka Telekom 1:9 (Petrov). Osebne napake: Union Olimpija 21, Krka Telekom 20.
9. kolo - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA TELEKOM 85:84 (36:44); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 16, Lisica 27, Goljovič 12, Hafnar
10, Dragšič 13 (4:4), Nachbar 7 (3:4); KRKA TELEKOM: Jevtovič 5, Petrov 20 (2:2), Viskovič 4 (2:6), Grum 11 (2:2), Drobnjak 18 (1:2), Ščekič 6, Nakič 20 (5:5). Prosti meti: Pivovarna Laško 24:33, Krka Tčlekom 12:17.
Met za tri točke: Pivovarna Laško 3:9 (Dragšič 3), Krka Telekom 10:20 (Petrov 4, Drobnjak 3, Jevtovič, Grum, Nakič).
Osebne napake: Pivovarna Laško 21, Krka Telekom 26.
1. Pivovarna Laško	31	29	2	2768:227360
2. Union Olimpija	31	28	3	2708:194659
3. Krka THekom	31	21	10	2456:223952
4. Slovan	31	15	16	2272:229246
5. Savinjski Hopsi	31	13	18	2434:249944
6. IFiglav	31	13	18	2265:246544
ROKOMET 1. SRL, moški, 2. kolo 2. dela, skupina za prvaka - CELJE PIVOVARNA LAŠKO : TREBNJE 38:24 (18:10); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Radelj, Begovič 3, Bla-gojevič 2, Stojakovič 5 (1), Zupančič, Likavec 7 (31, Žitnik, Gradišek 2, Denac 3, Žvižej 2.
3. kolo - TREBNJE : TERMO 28:25 (14:9); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Radelj, Begovič 4, Bla-gojevič, Šavrič 3, Stojakovič 3, Zupančič, Likavec 8 (1), Jeraj, Gradišek 3, Denac, Zvižej 7,
4(2), Ne. Hojč 6
, Iva-
D. Urbanč, Škof, Kukavica 5, Kranjčič 1, Alajbegovič, Kušič 1. INLES RIKO : ANDOR JADRAN 26:33 (15:13); INLES likulin, Lesar f i, Špoljarič 1, nec 3, Zbačnik, Pajnič 3, Hcmig-man 1, Bartolj, Merhar, Mihelič, Djukič. Sedemmetrovke: Inles Riko 3 (2), Andor Jadran 5 (4). Izključitve: Inles Riko 4, Andor Jadran 6 minut.
3. kolo - DOBOVA: IZOLA HOTELI MORJE 25:20 (11:9); DOBOVA: Škof, Dapo 3, M. Urbanč 2, Martinčič 6 (2), Bogovič, Voglar, Barišič, Dcržič 4, D. Urbanč 3, Kukavica 3, Kranjčič 2, Kušič 2, Alajbegovič.
RADEČE : INLES RIKO 27:20 (11:10); INLES RIKO: Grm, Djukič, Lesar 3, Špoljarič, Ilc 2 (1), Ivanec, Pajnič 4, Henigma Mikulin, Merhar, N. Hojč 8.
JJU	.	.
(1), Ivanec, Pajnič 4, Henigman 3,
Slovan	3	2	0	1	88:69	21 (17)
Dobova	3	2	0	1	76:73	20 (16)
Inles Riko	3	0	0	3	69:89	17 (17)
Radeče	3	0	1	1	78:73	16 (13)
Andor Jadran	3	3	0	0	92:70	14 (8)
Izola HM	3	0	1	2	67:80	4 (3)
1. SRL, ženske, 7. kolo končnice, skupina od 5. do 10. mesta -GRAMIZ KOČEVJE : VEGRAD VELENJE 23:22 (15:13). Lestvica: 1. Jelovica 29,2. Vegrad Velenje 27,3. Gramiz Kočevje 25, 4. Bajc Daesvoo Izola 17, 5. Burja 7, 6. Branik 6.
NOGOMET
2. SNL, 21. kolo - ELAN : JADRAN ŠEPIČ 1:0 (1:0). Strelec: 1:0 - Ivica Pešič v 43. minuti. LESTVICA: 1. Koper 51,2. Tabor Sežana 48, 3. Elan 44, 4. Esotech Šmartno 40, 5. Železničar Ligro 39, 6. Aluminij 36, 7. Zagorje 29, 8. Živila Triglav 27, 9. Šentjur 27, 10. Jadran Sepič 26 itd.
Založnik.
Celje E Laško
Prale 67
Prevent
Tebitje
Gorenje
Termo
3	3	0	0	109:76	50(44)
3	2	0	1	79:87	43 (39)
3	2	0	1	85:81	37 (33)
76:90	36(34)
80:94	25 (23)
3 10 2 3 10 2
3 1 0 2 77:101 19(19) Skupina za obstanek, 2. kolo -
SLOVAN : DOBOVA 30:22
RAFTING Izidi državnega prvenstva v raftingu, slalom - 1. Forstek Hrastnik I 149,24, 2. Bober I 151,06,3. Gimpex Straža 153,29... 10. Rafting Team Kolpa 324,17; šprint: 1. Forstek Hrastnik I, 2. Vančar Most na Soči, 3. Gimpex Straža... 10. Rafting Tbam Kolpa; spust - 1. Bober I 27:16,32, 2. Gimpex Straža +8,23,3. Forstek Hrastnik I +15,55... 9. Outsider Osilnica +3:54,25, 10. Rafting Tfeam Kolpa +5:02,84 itd. Skupni vrstni red po treh tekmah -1. Forstek Hrastnik 110, 2. Gimpex Straža 95, 3. Bobri 89... 10. RaftingTeam Kolpa 36,12. Outsider 14 itd.; ženske, slalom - 1. Ekstrem Bled 399,59; šprint -1. Ekstrem Bled; spust - 1. Ekstrem Bled 31:36,05.
Kakovost poznate.
A, -. ■
BRAMAC-
'	}	't	\	■"	I,	.	’	'
V speedwayu nič novega
Šantej tokrat četrti
KRŠKO-Vse kaže, da letos Ljubljančan Matej Ferjan v državnem prvenstvu ne bo imel enakovrednega tekmeca, saj je v Lendavi brez težav dobil tudi tretjo dirko. Dirka seje začela s padcema novincev v tem Športu: Krčana Klenovška in Hrvata Čonkaša. Najboljši krški motokrosist Izak Šantej tudi tokrat ni imel sreče, še posebej v 12. vožnji, ko se je pomeril s kandidatoma za finale A Šušteršičem in Hrvatom Krznaričent. Krčan je vodil tri kroge, potem pa je moral zaradi napake oba tekmeca spustiti predse. V finalu je Šantej, ki ga je na štartu Krznarič zaprl, osvojil četrto mesto, Gerhard Lekše, ki že drugo leto nastopa za Lendavo, pa končno šesto mesto.
Izidi dirke v Lenartu, finale A: 1. Matej Ferjan (Ljubljana), 2. Tomaž Šušteršič (Ljubljana), 3. Zlatko Krznarič (Hrvaška), 4. Izak Šantej (Krško); finale B: 2. Gerhard Lekše H-endava); finale C: 3. Janez Zibert (Krško); finale D: 4. Primož Klenovšek (Krško); skupni vrstni red za državno prvenstvo: 1. Ferjan 60, 2. Šušteršič 50, 3. Šantej 46, 4. Kolenko 39, 5. Koren 36 itd.: novinci: L Legan 20 (Ljubljana),
2.	Klenovšek (Krško) 14 itd.
Čudni izidi v prvi rokometni ligi
TFebanjci nepričakovano zdrsnili na četrto mesto - V skupini za obstanek Hrplejčani nizajo zmage in že ogrožajo obstanek Ribničanov, ki so že tretjič zapored izgubili
Rokometaši so minuli teden odigrali drugo in tretje kolo končnice prvenstva, klubom z našega konca pa ne gre vse po načrtih. Trebanjci so po pričakovanju s 24:38 izgubili tekmo v Celju in doma z 28:25 premagali škofjeloški Termo, a jih je Prevent z nenadejano zmago nad drugouvrščenimi Prulami 67 potisnil na četrto mesto na lestvici. V skupini za obstanek se dogajajo precej nenavadne stvari. Ribničani so po seriji zmag ob koncu prvega dela prvenstva v prvih treh kolih izgubili in zapluli v nevarne vode izpada iz družbe najboljših. Dohovčuni so sredi tedna na Kodeljevem zapravili priložnost, da bi se v soboto povzpeli na prvo mesto v skupini.
Trebanjci so svojo nalogo z zrna- dvobojih, go nad Tcrmom opravili, saj v Celju V skupini za obstanek se je že niso imeli možnosti za zmago. Na odpisani Andor Jadran iz Hrpelj s
tretje mesto se lahko, če doma uženejo petouvrščeno Gorenje, vrnejo že v naslednjem kolu, saj bo slovenjgraški Prevent igral v gosteh v Celju, kjer verjetno ne more presenetiti, o dokončno tretjem mestu pa bodo Trebanjci in Slovenjegrača-ni tako odločali v medsebojnih
DIVJI JEZDECI RAZTRGALI LAŠKE PESJANE
RIBNICA - Začelo se je tekmovanje v občinski ligi Ribnice v malem nogometu, v kateri bo igralo le osem ekip iz občin Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. V prvem kolu so bili najbolj uspešni igralci Divjih jezdecev, ki so Laškim pesjanom nasuli kar deset zadetkov, od tega štiri po zaslugi Andoljška. Izidi prvega kola: Sodražica: Agaton 7:5, Kot : KMN Grafit 1:4, Grmada : Tiirjak 1:7, Divji jezdeci: Laški pes-jani 10:2. (M. G.)
tremi zaporednimi zmagami nad Radečami, Ribničani in v tretjem kolu še nad vodilnim Slovanom spet vključil v boj za obstanek in tako obe svoji žrtvi iz prvih dveh kol drugega dela prvenstva postavil v neroden položaj. Dobovčani so v minulem tednu z 22:30 izgubili s Slovanom in s 25:20 premagali zadnjeuvrščeno Izolo. Po porazu Slovana z Andorjem v tretjem kolu Dobovčane od prvega mesta v skupini še naprej loči le točka. Dobov-
GRČA RAZOČARALA
KOČEVJE - Lani so rokometaši Grče iz Kočevja igrali v odločilni tekmi za uvrstitev v prvo B državno ligo, letos pa so po rednem delu pristali šele na šestem mestu. Voz je krenil navzdol na tekmi v Črnomlju, ko se je huje poškodoval Gregor Malnar, najboljši igralec in strelec ekipe, predtem pa je enaka usoda doletela tudi Milana Krkoviča. (M. G.)
Jaušovec drugi in Može tretji
Na prvi dirki za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm v ospredju člana Fortune iz Trebnjega in novomeškega Mela, med podmladkom pa odlično tudi Rovan in Dolinšek
Motokrosisti so se v nedeljo, 16. aPrila, na dirki za državno prvenstvo pomerili na sloviti radizelski pro-8' pri Orehovi vasi, kjer bo 1. in 2. julija tekma za svetovno prvenstvo. Najbolj zanimivo je bilo tokrat v razredu do 125 ccm, v katerem so se motokrosisti letos prvič pomerili za fočke državnega prvenstva. Zmaga Je pripadla Sebastjanu Kernu, po smoli Tadeja Korošaka pa se je drugega mesta veselil član trebanjskega moštva Fortuna Marko Jaušovec, uspeh dolenjskih motokrosistov pa je s tretjim mestom dopolnil ^meščan Jaka Može- ^an kluba Mel. Tudi v najmočnejšem, četrtlitr-skem razredu tekmovalci z našega onca niso ostali praznih rok. An-rcj Č uden je kljub težavam z gležnjem in bolečinam v rokah v obeh vožnjah in tudi v skupnem vrstnem
na JAVOROVICO
NOVO MESTO - Planinsko dru-■ vo Intel servis bo v ponedeljek, 1. ala’ Pripravilo tradicionalni prvo-ujski pohod na Javorovico. Odhod tonusa do Vrhpolja bo ob 6.30 s Pr' štadionu Portoval, pohod b° vodu Tone progarj prevoz malica za vse pohodnike pa sta
D«ka Tsna' P-.ijavc sPrejemajo do t l|cu, z«, aprila, oziroma do zasedenosti avtobusa po telefonu 393 15 jMl 745 849 (Mojca Vcrček
redu osvojil nehvaležno četrto mesto. V prvi vožnji je na štartu zadel v štartno rampo in z nje odpeljal kot zadnji, potem pa je hitro napredoval do četrtega mesta, podobno pa je bilo tudi v drugi vožnji, ko ni imel težav na štartu, a zaradi bolečin ni bil kos konkurentom. Čuden je po dveh dirkah tudi v skupnem vrstnem redu s 50 točkami četrti.
Na dirki podmladka sta se v močnejšem razredu z drugim in tretjim mestom izkazala člana Bence Teama, ki deluje v sklopu krškega Fun športa, Nik Rovan in Denis Dolinšek, v šibkejšem razredu pa je od motokrosisto z našega konca šlo najboljše Trcbanjcu Fortuni.
Na dirki motokros lige na Rakeku je z novo 80-kubično hondo zablestel Boštjan Ocvirk, ki je med amaterji osvojil prvo mesto, v prvi vožnji je bil na razmočeni in blatni progi drugi, v drugi pa je zmagal, tako da je z novimi 37 točkami po štirih dirkah (ene ni odpeljal) četrti. Tomaž Salobir je v svojem razre-
du med podmladkom dvakrat zmagal in vodi tudi v skupnem vrstnem redu.
Izidi dirke v Orehovi vasi, 85 ccm: L Samo Kurnik (Lenart) 40,4. Uroš Nastran (Fortuna MK Trebnje) 22, 9. Ogulin Dejan (Nix Semič), 19. Konda Natalija (AMK Konda); 125 ccm: 1. Sebastjan Kern (Petrol Racing) 40,2. Marko Jaušovec (Fortuna Trebnje) 32, 3. Jaka Može (Mel Novo mesto) 32, 7. Primož Jazbar (AMD Brežice), 12. Marko Špehar (Nix Semič); 250 ccm: 1. Sašo Kragelj (Orehova vas) 40, 4. Andrej Čuden (Fun šport Krško/Bence team) 26, 6. Janez Juhant, 12. Alojz Fortuna, 15. Igor Pancar (vsi Fortuna moto klub Trebnje); podmladek 65 ccm: 1. Jernej Irt (Sitar Dunlop), 2. Jure Fortuna (Fortuna Trebnje), 4. Marjan Konda (Konda); podmladek 85 ccm: I. Matevž Irt (Sitar Dunlop), 2. Nik Rovan (Fun šport Krško/Bence team), 3. Denis Dolinšek (Fun šport Krško/Bence team).
Novomeščani in Starotržanke prvaki v šahu
Prvenstvo za mlajše dečke in deklice
V soboto, 15. aprila, so v Ljubljani pripravili ekipno državno prvenstvo v šahu za mlajše dečke in deklice. Na Prvenstvu je v dveh kategorijah nastopilo 57 ekip. Med dečki So naslov državnega prvaka osvojili varovanci prof. Roberte Rudmana, ki z ekipo osnovne šole Center iz Novega mesta dela že več let. V ekipi državnih prvakov so nastopili Miha Hočevar, Gorazd Čer-eek, Igor Radež, Matevž Štih 'n Jan Vidic. Ekipa osnovne s°le Stari trg ob Kolpi je osvojila šesto mesto, Leskovec je ■ 1 osmi, Grm Novo mesto deseti.
Med deklicami so po pričakovanju zmagale Starotržanke (Sabina Mihelič, Ana Medic, *nes Kure, Natalija Kure, Maleja Mukavcc), Mirnopečanke Pa so bile devete.
Trije najboljši Semičani
V semiški občini podelili nagrade najboljšim trem športnikom v lanskem letu: Mateju Smrekarju, Dejanu Ogulinu in Dušanu Šimcu
SEMIČ - V Semiču so konec preteklega tedna razglasili tri najboljše semiške športnike lanskega leta.
Čeprav je občina majhna, ima kar nekaj uspešnih športnikov, podžupan Anton Malenšek pa je izrazil upanje, da bo v prihodnje v občini na voljo več denarja za šport, zaveda pa se tudi, da nimajo dovolj športnih objektov.
Prvo nagrado za preteklo leto si je prislužil Matej Smrekar, ki je od 5. razreda osnovne šole sodeloval v vseh uspešnih šolski športnih ekipah. Zlasti uspešen je bil prav lansko šolsko leto, ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja. Postal je
VEBROVA DRL GA
NOVO MESTO - Trebanjska kegljavka Milena Veber je na mednarodnem kegljškem turnirju v Postojni podrla 454 kegljev in je trenutno druga. Izkazal se je tudi No-vomeščan Franc Židanek, ki je z 923 keglji šesti. (M. G.)
BOJAN BRULC LETOS NEPREMAGLJIV
NOVO MESTO - Tekmovalec lokostrelskega kluba Novo mesto Bojan Brulc je nastopil na dveh tekmah v disciplini arovvhead in obakrat zmagal. Na lokostrelskem turnirju na Čatežu je v disciplini ukrivljenim lok zmagal, prav tako pa je bil najboljši tudi na turnirju za pokal Slovenije v Ilirski Bistrici, kjer je 317 krogi dosegel najboljši izid sezone v Sloveniji.
čani bi si z zmago nad nevarnim Andorjem Jadranomn zagotovili mirno spanje in obenem olajšali delo Ribničanom, ki se bodo v naslednjem kolu srečali z zadnjeuvrščeno Izolo. Ribničani bi četrto tekmo morali dobiti, sicer jih lahko tako kot pred leti doleti drugoliga-ška usoda, kako težko se je vrniti med najboljše, pa v Ribnici dobro vedo.
I. V.
M*
BRONASTI BREŽIČANI - Brežičani (z leve Matej Krajnčič, Primož Krajnčič in Gregor Jugovič) so na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem presenetili s tretjim mestom med ekipami.
Kruno Brežice presenetil z medaljami
Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem do kolajn le strelci Kruna iz Brežic - Izredna smola Sevničanov, ki se jim je iz rok izmuznilo kar nekaj medalj
Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orodjem za člane in mladince so se na osrednjem slovenskem strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani izmed tekmovalcev iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine dokopali do medalj le mladinci iz strelskega kluba Kruno Brežice.
V disciplini zračna pištola je je	slabše pa seje v tej disciplini godilo
tretje mesto nepričakovano osvoji-	njegovim someščanom, tekmoval-
lo brežiško moštvo (Matej Krajnčič,	ccm Kruna Brežice, ki so po doslej
Primož Krajnčič, Gregor Jugovič),	najslabšem nastopu na državnih
Matej Krajnčič pa je tretje mesto osvojil tudi med posamezniki, ko se je v dramatičnem finalnem nastopu dotlej vodilnemu Matiji Potočniku s Ptuja približal na vsega osem desetink kroga. S 636,0 doseženimi krogi je Matej izboljšal tudi štiri leta stari klubski rekord, ki je bil doslej v rokah Roberta Ferenčaka. Kaj se je v tej disciplini dogajalo z mladimi Sevničani, ni lahko razumeti. Najprej so za tekmovanje pozabili prijaviti ekipo, zaradi česar so nastopili le v posamični konkurenci, zatem pa je njihov daleč najboljši strelec Gorazd Cimperšek, ki je bil po prvem delu tekmovanja s 545 krogi odličen drugi, zamudil na popoldanski finale in se je moral zadovoljiti z zanj slabim sedmim mestom.
Po prvem delu nastopa deklet je po štiridesetih strelih zelo dobro kazalo tudi Sevničanki Tini Grabnar, ki je v popoldanskem finalu s 388 zadetimi krogi štartala s tretjega mesta, žal pa se ji je v odločilnih trenutkih roka prevečkrat zatresla, tako da je zdrsnila na šesto mesto. Podobna usoda je doletela tudi Brcžičana Roberta Kranjca (Olimpija), ki je po ponesrečenem finalnem nastopu med člani s pištolo zdrsnil na nehvaležno 4. mesto, še
prvenstvih pristali na 14. mestu.
Omeniti velja še 7. mesto Sevničana Danila Petrina, ki si je s 588 zadetimi krogi po rednem delu tekmovanja delil celo drugo mesto. Sedma je bila v streljanju s puško tudi mladinska vrsta Kruna Brežic. Dejan Vereš (Moris Kočevska reka) je med mladinci v streljanju s pištolo s 633,1 krogom osvojil 4. mesto.
Sevničani spet državni prvaki
Sevniški karateisti devetič zapored ekipni prvaki v katah - Med posamezniki med člani Marko Stopar drugi
SEVNICA - V nedeljo, 16. aprila, je v Žalcu na članskem državnem prvenstvu v karateju v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno nastopilo 185 tekmovalcev iz 39 slovenskih klubov, med najuspešnejšimi udeleženci tekmovanja pa so bili tudi karateisti sevniškega karate kluba Hypo.
Sevniški kataši nastopili z dvema ekipama. Najprej je nastopilaa prva ekipa v postavi Iztok Busar, Rok Črepinšek in Darijan Tabak, ki se je morala zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom. Druga ekipa karate kluba Hypo, v kateri so nastopili Marko Stopar, Denis Orač in Danilo Lisec, pa je bila ponovno nepremagljiva in ekipni naslov državnih prvakov osvojila že devetič zapored.
Med posamezniki se je moral Sevničan Marko Stopar spet zadovoljiti z drugim mestom, kljub
temu da je bil njegov nastop precej boljši od ostalih finalistov. Zmago je slavil Petrovčan Mitja Stisovič, mladinski državni prvak Grega Krebs pa je zasedel tretje mesto. Od sevniških katašev sta se v finale oziroma med osem najboljših uvrstila še Iztok Busar in Rok Črepinšek, ki sta zasedla peto in šesto mesto.
Naslednji teden sevniške karateiste čaka nastop na grand prix karate turnirju v Koblenzu v Nemčiji, kjer se bodo pomerili z najboljšimi evropskimi karateisti v kadetski in mladinski kategoriji. Marko Stopar bo nastopil v katah posamezno in športnih borbah, Iztok Busar pa v katah posamezno. Denis Orač, Danilo Lisec, Rok Črepinšek in Darijan Tabak ter Jasmin Dautbe-govič bodo nastopili v športnih borbah.
J. ORAČ
Peklenska pomaranča in Jorasses
Novomeški alpinist Andrej Markovič je to zimo na Rzeniku opravil z enim najtežjih zimskih vzponov v domačih gorah in na Grandes Jorasses rešil enega od treh zadnjih problemov Alp
NOVO MESTO - Novomeški alpinist Andrej Markovič je po lanskem uspehu prve dolenjske alpinistične odprave v Peruju, ko sta z Juretom Juhaszom opravila z južno steno gore Chachraraju, letošnjo zimo sam oziroma s soplezalcem opravil dva zelo zahtevna vzpona, ki ga trenutno uvrščata v sam vrh slovenskega in s tem tudi svetovnega alpinizma. Za vzpon na severno steno Rzenika je potreboval pet dni, za rešitev enega od treh zadnjih problemov Alp, severno steno francoske gore Grandes Jorasses pa je v hudem mrazu preplezal v treh dneh.
Skalnih sten alpinisti zadnja leta steno poznal že od prej, saj sta jo z
državni prvak v metu krogle in podprvak v košarki trojk ter pri športnih orientacistih. Igral je tudi v uspešni rokometni, nogometni in odbojkarski ekipi ter lani spomladi postal član slovenske rokometne reprezentance do 14. leta starosti.
Drugo nagrado za športnika lanskega leta je prejel Dejan Ogulin, ki se je začel pri petih letih ukvarjati z motokrosom, od leta 1996 pa tekmuje na državnih prvenstvih. O njegovih uspehih priča 58 pokalov in 13 kolajn, Lani je osvojil skupno prvo mesto na tekmovanjih za pokal To-tal in .četrto mesto na državnem prvenstvu.
TVetjo nagrado je dobil Dušan Šimec, član-strelske družine Iskra Semič. Skoraj ni orožja, s katerim se Šimec še ni preizkusil. Samo v lanski sežoni je nastopal s štirimi vrstami orožja, a uspešno, saj je postal državni prvak v streljanju na tarčo srnjaka z malokalibrsko puško. Je tudi član prve ekipe v streljanju na glinaste golobe v prvi državni ligi-center. S svojim dobrim streljanjem pripomore k uspehom svoje ekipe.
M. B.-J.
POPOTNIKI GREDO NA KOČEVSKI KONEC
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 29. aprila, ob 7. uri pripravil izlet na Stojno, Mestni vrh in Fridrihštajn nad Kočevjem. Hoje je za 4 do 5 ur. Prijavite se lahko Rezki Moretti (07) 33 78 160.
pozimi skoraj ne plezajo več, saj se ukvarjajo z bolj modnim plezanjem po ledenih slapovih, prav zato je Markovičev zimski podvig v severni steni Rzenika po znameniti smeri Pavla Kozjeka Peklenska pomaranča nekaj posebnega. Smer že v poletnih razmerah velja za najtežjo v Kamniških Alpah, saj je zelo krušljiva, ponekod previsna in na več mestih poraščena s travo, v alpinističnem vodniku pa severno steno Rzenika primerjajo z Eigerjem. Kot pravi Andrej, ta stena zahteva izjemno dobro telesno pripravljenost in dobre živce. Ker ni mogel najti primernega soplezalca, se je v steno podal sam, kar delo bistveno oteži, saj je moral vsak del preplezati po trikrat, najprej s samovarovanjem, potem se je moral vrniti po kline in se po vrvi povzpeti s žimarji ter nato na stojišče zvleči še 30-kilogramski nahrbtnik, kar traja trikrat dlje kot plezanje s soplezalcem. Ko je drugi dan preplezal 10-metrski previs, se je v dolino lahko vrnil le še preko vrha, torej poti nazaj ni bilo več. Na dan je splezal po tri 50-metrske raztežaje, za 450 m visoko steno pa je potreboval kar 5 dni. To je bila druga zimska ponovitev in prvi solo vzpon po smeri Peklenska pomaranča.
Na 4201 m visoki Grandes Jorasses oziroma v njegovo 1000 m visoko severno steno seje odpravil skupaj z Radovljičanom Urbanom Ažmanom, ki so ga tako kot Markoviča predlani letos proglasili za najbolj perspektivnega mladega alpinista v Sloveniji. Preplezala sta Slovensko smer, ki jo je pred leti v steno začrtal legendarni Franček Knez. Andrej je
Juretom Juhaszom neuspešno poskušala preplezati že dvakrat. Ko sta Andrej in Urban tokrat prišla pod goro, je zapdlo več kot meter snega in še srečo sta imela, da je močno pihalo in je steno sproti spihalo, da ju niso ogrožali plazovi. Navpično steno, prekrito z ledom, sta pri -20
stopinjah preplezala v treh dneh in prespala kar na vrhu, v dolino pa sta se vrnila preko Italije, od koder sta se iz Courmayerja v Francijo pod steno, kjer sta pustila smuči, vrnila z gondolo. Markovič in Ažman sta tako prva, ki sta Slovensko smer preplezala v zimskih razmerah.
Zdaj se bo Markovič posvetil študiju na Fakulteti za šport, kjer mu do četrtega letnika manjka še nekaj izpitov, jeseni pa se bo v okviru slovenske himalajske odprave poskusil povzpeti na 7150 m visoki Janak, najvišji še neosvojeni vrh na svetu.
L V.
ROZINE ZA KOSILO - Takole si je Andrej Markovič sredi severne stene gore Grandes Jorasses privoščil skromno kosilo - pest rozin. Tak je bil vsak dan tudi zajtrk, le za večerjo sta si z Urbanom, viseč na vrveh, privoščila juhico. (Foto: Urban Ažman)
([AKRKNZDRAVIUŠČK HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
(Odgovori, popravki in mnenja ) Kdaj odškodnina za pretrpljeno nasilje?
Pred tretjo obravnavo predloga Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsipa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Osebni spor otežuje delo
DL 15, 13. aprila
V vašem časopisu z dne 13. aprila 2000 ste objavili poročilo vaše novinarke s seje občinskega sveta v Škocjanu. Članek pa obravnava predvsem poročilo nadzornega odbora (NO), vendar na žalost pomanjkljivo, kar nepoučenega bralca lahko zavede. Zato ta zapis dopolnjujem.
Kot prvo je potrebno dodati, da novinarka v članku ni zapisala bistvene zadeve pri obravnavi poročila NO, in sicer, da je NO pri pregledu poslovanja na enem od pregledanih področij naletel na zelo “domače” poslovanje, ko je župan enemu od pogodbenih izvajalcev del odobril izstavljeni račun, ki pa je vseboval že v preteklosti zaračunana dela, tako daje prišlo do dvakratnega zaračunanja in izplačila istih del v znesku 1.449.194,00 tolarjev. Župan je v pojasnilu zapisal, da je prišlo do napake pri izstavljanju računov pri izvajalcu, kar pa ne spremeni odgovornosti župana, kije takšen račun odobril in izplačal, kar je NO v svojem poročilu okvalificiral kot malomarnost pri gospodarjenju s sredstvi občinskega proračuna. V drugem primeru je šlo sicer za manjše zneske, vendar za izplačila, ki niso imela podlage v sklenjenih pogodbah oz. aneksih k tem pogodbam, temveč so temeljila na ustnem dogovoru, kar ni ustrezno.
Kar zadeva onemogočanje dela članu NO, to je meni. pa tole: župan občine je na sklep NO o opravljanju pregleda zahteval mojo izločitev iz opravljanja nadzora, ker sva v “osebnem” sporu in ker sem predsednik občinskega odbora ene od političnih strank. Za pojasnilo zapleta je bila zaprošena služba za lokalno samoupravo pri vladi RS, kije županove razloge zavrnila, in tako se je potem odločil tudi NO, ki je pristojen za odločanje o izločitvi predsednika NO. Te odločitve župan ni spoštoval in je v odgovoru celo zapisal, da on tega ne bo dovolil, s tem pa se je postavil nad statut občine in zakon.
Glede osebnega spora pa le na kratko. O osebnem sporu govori le g. Povšič, ki dejstva, da je bil tožen in tudi obtožen pravnomočno na višjem sodišču v Ljubljani, ne more sprejeti in jemlje kot osebni spor. Pri tem pa pozabi povedati, da se izmika plačilu dosojene odškodnine, za kar bodo poskrbeli novo-postavljeni sodni izvršitelji, prav tako za obresti, ki neusmiljeno tečejo. Na eni od sej v prejšnjem mandatu si je g. župan Povšič dovolil tudi izjavo, da bo sodišče že dobilo
svoje, verjetno zato, ker si je dovolilo, da ga obsodi. Toliko v vednost, da ta zadeva ni dobila razsežnosti, temveč epilog na višjem sodišču.
Predsednik NO občine Škocjan: BOJAN JERK
Dve plati posodobitve ene ceste
DL 13, 30. marca
Zdi se mi, da je nekomu stopila oblast v glavo ter razmišlja, da lahko dela, kar hoče. Da sta moj mož in njegov brat Robert skregana, sta zvedela iz Dolenjskega lista. Škodo namreč delate vi, g. Černjak. Pod papirji ste vi podpisani. S tem da ste posegli od 70 cm do 3 m v našo parcelo ter odvečni material enostavno odvrgli na naše, kljub temu da niste imeli dovoljenja niti z 1 mm. S tistim gramozom, pomešanim z zemljo, kar vi zidajte škarpo, dobro bi bilo tudi podrta drevesa pospravili.
Iz časopisa sem zvedela za svoj dolg, čeprav je stvar na prostovoljni bazi. Moj možje na potu delal 10 dni od zore do mraka. Račun je torej na treh hišah, čeprav sc po tej poti vozite tudi vi. Koliko pa ste prispevali vi ter tisti, ki stojijo za vami, s katerimi se radi hvalite v medijih? Po tej poti sc ne vozimo samo mi, ki imamo stavbe ob tej poti. Kje je sedaj tista vaša složnost? Kot predsednik krajevne skupnosti bi lahko naredili tudi kakšno delovno akcijo na tej poti. Resnica za vašo trmo-glavljenje najde korenine v prepiru z mojim možem, ki vam je za vašo samohvalo zabrusil v nos: “Lastna hvala cena mala”.
Ker z vami ni bil možen dogovor o saniranju vašega maščevanja nad našo parcelo, sva se z možem obrnila na g. župana Andreja Fabjana, ki ni niti za trenutek podvomil v verodostojnost naših pritožb na vaše početje. Obljubil je, da se bo nastala škoda sanirala na račun krajevne skupnosti, če to ne bo mogoče, pa na račun občine, in to takrat, ko sc bo asfaltiral preostanek vaške poti. Velikodušno je ponudil, da bo občina plačala odškodnino za graditev škarpe za brežino, ki ste jo naredili, ko ste z bagerjem posegli v našo parcelo, vendar sva sc z možem odrekla odškodnini ter ostajava pri tem, da sc sanira material, ki ste ga zmetali na našo zemljo, za kar niste imeli dovoljenja.
IRMA MIKETIČ
V
Žagarjeva zopet direktorica, Mužar pa ravnatelj
DL 13, 30. marca
V zadnjem času se je v javnosti pojavilo več komentarjev v zvezi z dajanjem mnenj pristojnih organov lokalne skupnosti v občini Črnomelj o Borisu Mužarju kot kandidatu za ravnatelja Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj.
Dne 12.4.200(1 je v konkretni zvezi in tudi v zvezi z vsemi prihodnjimi dajanji mnenj o kandidatih za ravnatelje in ravnateljice drugih osnovnih šol v občini Črnomelj zasedal aktiv ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol črnomaljske občine.
Izhajamo iz dejstva, da Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI v 5. odstavku 53. člena) jasno določa, da si mora svet javnega vrtca oziroma šole pred imenovanjem ravnatelja pridobiti mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni
vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti.
Ravnatelji in ravnateljice šol občine Črnomelj pričakujemo, da bo lokalna skupnost to svojo dolžnost - pravico pri oblikovanju mnenj opravljala korektno ter:
- upoštevala kandidatovo strokovnost, in ne neke namišljene primernosti, neoporečnosti, saj slednje spominja na čase, za katere menimo, da so minili,
- upoštevala kriterije, ki jih je sprejela 2.7.1996, in ne subjektivnih, ki v resna mnenja ne sodijo,
- upoštevala, da so realizacije dejavnosti nad zagotovljenim programom odvisne prav od denarja, ki ga šolam namenja občina,
- opravila več kontaktov s sveti šol, sveti staršev, vodstvom šol itd. ter si na uradne načine pridobila podatke, ki ji bodo v pomoč pri oblikovanju mnenja.
Vodja aktiva ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol,
glasbene šole in osnovne šole s prilagojenim programoin v občini Črnomelj
STANISLAV DRAŽUMERIČ
Grozil s pištolo
DL 15,13. aprila
V vašem časopisu je bil objavljen članek o grožnji občana s pištolo pred diskoteko Akrika v Trebnjem. Radi bi pojasnili nekaj stvari. To se ni dogajalo na parkirnem prostoru pred diskoteko, ampak na regionalni cesti Mirna - Trebnje. Varnostnik našega podjetja, ki je v tem času opravljal naloge s področja varovanja, je navedene občane videl in pri tem opazil, da ima eden od njih v rokah pištolo, s katero maha po zraku. Zato je takoj obvestil Policijsko postajo Trebnje, medtem pa so se občani odpeljali v.smeri mesta Tkeb-njc. Tu jih je ustavila policijska patrulja in v vozilu našla orožje.
Želimo popraviti navedbo kraja storitve kaznivega dejanja, saj je parkirni prostor pred diskoteko varovan od naših delavcev v uniformi. Vsako soboto namreč varujejo predvsem, da ne bi prišlo do kaznivih dejanj in prekrškov ter skrbijo, da se obiskovalci diskoteke lahko varno pripeljejo in odpeljejo.
Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem za pomoč delavcem Policijske postaje Trebnje. Upam, da bomo s skupnim sodelovanjem še naprej zmanjševali take in podobne storitve kaznivih dejanj in prekrškov.
DUŠAN HAJDINJAK
Protekt, podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o., Novo mesto, Varnostni sektor Trebnje
Zakaj le lovci?
Ogorčenje nad človeško nemarnostjo
KOBILE - Precej ljudi ima do smeti resen odnos, skrb in pristop. Precej je drugih, ki svojo hišo pospravijo, dvorišče pa je polno smeti in navlake. Naslednja skupina, ta je zelo velika, se potrudi in počisti tudi svoje dvorišče, nekaterim pa se zelo mudi, da jih kdo ne opazi, zato odpadke odvržejo kar ob cestah.
Osmega aprila sem se udeležil (edini, ki nimam zelene uniforme) očiščevalne akcije Lovske zveze Slovenije. Kavč, televizijo, fička in mnogo drugega smo nabrali za več tovornjakov. Predvsem sem bil presenečen, da ljudje v vreče stlačijo celo mrtve živali in jih odvržejo v grmovje. Kdor ima doma živali, ima tudi vsaj kvadratni meter zemlje. Pri sosedu naj si sposodi kramp in lopato, nato doma izkoplje jamo in vanjo zakoplje, kar mu smrdi.
Lovci so se hudovali pred začetkom akcije: “Če bo tudi letos na istih mestih toliko smeti kot lani, se akcij nc izplača izvajati, saj nismo mi ,snaga’” za ta svet”. Delno imajo prav. Je pa tudi prav, da sc jih polivali, kajti plaziti se po tleh in grmovju, dvigovati predmete, ki so ostri ali strupeni, je nevarno.
O akciji so obveščali tudi preko medijev. Krajani, ali vas je sram pobrati tisto, kar so nekateri - lahko so to vaši prijatelji ali sosedje -odvrgli? Ali vam je nerodno, ker je tudi vam vseeno za jerebice, fazane, zajce, ljudi, za zemljo, ki je naša in ki nas živi? Bili ste v drugih državah in povedali ste, kako lepa je njihova pokrajina. Tudi naša je lepa toda, če zaradi odpadkov tudi rdeče mušnicc ne vidimo, pomeni, da imajo nekateri nepravilen odnos do narave in sebe. Vseeno jim je do zanamcev. Škoda, saj je tako malo potrebno storiti, da bi bilo precej drugače, lepše in zdravo!
ALOJZ ŠRIBAR
Slovenski izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja še vedno sprašujejo, kaj je bilo sprejeto ob drugi obravnavi predloga Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine v Državnem zboru. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je v začetku aprila že dopolnilo besedilo tega zakona za tretjo obravnavo tako, kot je bilo sprejeto ob drugi obravnavi. Po tem zakonu so upravičenci do odškodnine tisti, ki so določeni z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, z Zakonom o popravi krivic in z Zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Višina odškodnine ne sme biti nižja od 25.000 tolarjev in ne višja od
50.000	tolarjev za vsak dopolnjen mesec trajanja prisilnega ukrepa oziroma dejanja določenega z zakonom. Skupen znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, pa ne more presegati višine 2.000.000 tolarjev.
V 10. členu tega zakona pa so že določeni zneski za nekatere kategorije žrtev vojnega nasilja, in sicer: za koncentracijske taboriščnike, ukradene otroke in zapornike po 35.000 SIT za mesec pretrpljenega nasilja, za izgnance in internirance po 25.000 SIT, mobilizirance v redne vojaške enote okupatorja po 20.000 SIT, za begunce in delovne deportirance pa po 12.000 SIT za mesec pretrpljenega nasilja. Prvi obrok odškodnine v višini 20% skupnega zneska priznane vojne odškodnine naj bi se izplačal v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe v gotovini, drugi obrok v višini 40% skupnega zneska v 12 mesecih za prvim obrokom v gotovini, tretji obrok v višini 40% sc izplača v obveznicah do 31.12.2001. Odškodnina za izgubo življenja bližnjega je določena v znesku 500.000 SIT, ta znesek se odmeri tako: za enega
APLAVZ NI OBVEZEN
Striženje ovc
Zdravniška zbornica edina lahko presoja o delu ljudi v belih haljah, o krivdi in nekrivdi pri zadevah, ki jih ima laična publika za stoodstotne napake. Tako so se zdravniki zavarovali pred obsodbami zunaj svojega stanu, zgradili so zid okrog svojega poklica, in naj ljudje še tako govorijo, da vrana vrani ne izkljuje oči, vztrajajo pri svojem. Tudi po tem se razlikujejo od učiteljev, ki so kot javni delavci prav tako izpostavljeni očem javnosti.
Toda o prosvetarjih, o njihovem delu in napakah lahko sodi, kdor koli ima trenutno čas, pa četudi pri lastnem izobraževanju ni prilezel dlje kot do dveletne šole s prilagojenim programom. Obstoječa šolska zakonodaja celo spodbuja ljudi k presojanju šolnikov, poklica, ki je brez dvoma strokoven in kot tak zasluži tudi strokovno oceno. Učiteljske zbornice, na primer. Toda le-te ni. Nič čudnega ni torej, če pri imenovanju ravnatelja dajejo oceno občinski svetniki, člani sveta šole, kjer prevladujejo predstavniki staršev in tako imenovane širše družbene skupnosti, učiteljski zbor in končno še šolski minister. Če odmislimo slednja dva, kujejo usodo prijavljenih za ravnatelja tudi strokovno nepodkovani ljudje, velikokrat politično nestrpni, ljudje, ki jim je interes šole španska vas, kajti ne vidijo drugega kot ozek strankarski interes: imeti v šoli “svojega” človeka. To lahko počnejo zato, ker so učitelji prav po ribje tiho, zadovoljni pač s tem, da jim država redno vsak mesec pošlje denar za plače.
Pa ne samo to: učiteljski živelj je premalo solidaren do svojih poklicnih kolegov in še takrat, ko bi morali dvigniti glas zaradi krivic, ki jih posamezniku naredi svetniška ocena (primer gospoda Mužarja v Črnomlju), ne storijo tega iz votlega strahu pred izgubo navideznega miru, zadovoljstva in sreče. “Vsevedni" ocenjevalci se tega zavedajo in že brusijo škarje, da bodo ostrigli naslednjo učiteljsko (ravnateljsko) ovco.
TONI GAŠPER1Č
upravičenca 40%, za dva upravičenca 60%, za tri upravičence 80%, za štiri ali več upravičencev 100%.
Postopek za uveljavitev pravic po tem zakonu bodo odločbe, ki sojih upravičenci prejeli že po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, kjer je že določen čas trajanja izgona, begunstva, internacije, deportacije, bivanja v koncentracijskem taborišču, zaporu, prisilni mobilizaciji. Na osnovi teh podatkov bo Sklad za poplačilo vojne odškodnine izdal odločbo o vrsti in višini odškodnine, do katere je upravičen posamezen upravičenec po tem zakonu.
Po ocenah Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 je bilo ob
LJUBLJANA - Tri desetletja delovanja je Gerontološko društvo zaznamovalo z bogatim strokovnim posvetom o položaju gerontološke stroke v Sloveniji in slavnostno skupščino. Prof. dr. Bojan Accetto je spomnil udeležence na 19. december 1969, ko so v Rogaški Slatini na strokovnem srečanju sprejeli sklep o ustanovitvi društva, v bolnišnici Trnovo pa je že pred tem začel delovati Institut za gerontologijo-geriatrijo, ki je skrbel za vzgojo kadrov, združevanje strokovnih prizadevanj in raziskovanje.
Na svečanosti so poleg prof.dr. Accetta priznanja prejeli še vsi dosedanji predsedniki društva, imenovali so tudi častne člane in podelili zahvale sorodnim ustanovam, ki sodelujejo z društvom, med drugim tudi Zvezi društev upokojencev Slovenije. Na strokovnem posvetu so priznani strokovnjaki s področja izobraževanja, medicine ter zdravniškega društva in zbornice ugotavljali, daje potrebno staranju in starosti dati večji poudarek. Podaljšanje življenja spreminja demografsko podobo v svetu, kar postavlja pred stroko nov izziv. Novi stari ljudje imajo drugačne potrebe in način življenja, zato bo potrebno tudi na področju izobraževanja prilagoditi učne programe. Na Fakulteti za družbene vede so že uvedli predmet socialne gerontologije, visoki zdravstveni šoli v Ljubljani in Mariboru pa prilagajata vsebine izobraževanja medicinskega kadra za nego, fizioterapijo, delovno terapijo s poudarkom na komunikaciji s starejšimi in kvaliteti odnosov med oskrbovanci in osebjem domov. Poudarili so tudi vlogo osnovnih in srednjih šol.
O staranju bodo morali vedeti več tako ljudje, ki sc starajo, strokovnjaki, ki obravnavajo to populacijo, kot tudi politiki, ki odločajo o programih in financiranju. V Sloveniji ni analize o stanju življenjskih razmer in potrebah starejših ljudi pa tudi raziskav s področja staranja skoraj ne. Država s svojimi programi premika širitev domskih zmogljivosti, uvaja se pomoč na domu, za kar ni ustreznih kadrov, zdravstvo pa omejuje storitve zdravstvene nege in terapije na domu.
Na posvetu so opozorili tudi na pomanjkljivosti življenja starejših, ki so vse bolj izločeni iz družbenega dogajanja, premalo obveščeni o svojih pravicah in programih, mediji pa jih obravnavajo bolj z vidika socialne revščine kot pa njihove koristne vloge v družini in družbi.
V občini Trebnje smo imeli tri kulturno obarvane dneve s srečanji amaterskih gledaliških skupin Dolenjske in Bele krajine. Organizatorji zaslužijo pohvalo, saj so gledališke skupine ljubiteljem te zvrsti umetnosti polepšale kar nekaj večerov. Z veseljem sem si ogledala skoraj vse prireditve, ki so se zvrstile te dni.
V soboto zvečer so se v mokro-noškem kulturnem domu predstavili srednješolci iz Črnomlja z igro Bejbe. Igra prikazuje današnje mlade, ki sc srečujejo po lokalih. Mladi Črnomaljčani so govorili v pogovornem jeziku, ki ga uporablja današnja mladina. Na šaljiv način so pokazali, kako se spoznata fant in dekle. Vsi nasto-
Pajoči pa so v igri vneto kadili, rižigali so cigareto za cigareto, tako da je bila ob koncu predstave
drugi obravnavi doseženo preko poslanske skupine DeSUS pomembno določilo, da se renta po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja ne všteva v pravico do vojne odškodnine, da se je skrajšal rok za izplačilo odškodnin in da upravičenci od odškodnine po tem zakonu ne plačujejo davka. V Društvu izgnancev Slovenije, ki se je najbolj prizadevalo za spremembe in dopolnitve predloga Zakona za izplačilo vojne odškodnine, pričakujejo, da bo tretja obravnava tega zakona že na aprilski seji Državnega zbora. Ob tretji obravnavi bodo poskušali doseči zvišanje odškodnin tako, kot je bilo prvotno predlagano.
GREGOR KAPLAN
Izobraževanje starejših je pomembno tudi z vidika tehnologije, ki zagotavlja boljšo kvaliteto bivanja. Poudarili so tudi potrebo po inter- i disciplinarnem pristopu pri obravnavi starejših s poudarkom na psihosocialnem zdravju.
ANGELCA ŽIBERNA
KJE SO OPOZORILNE TABLE?
SOTESKA - Pri Hudičevem tur- I nu v Soteski se je v nedeljo, 9. apri- I la, v lepem vremenu ustavilo na I desetine avtomobilistov in se spravilo na trganje narcis, ki bodo, če bo i šlo tako naprej, dobesedbo izginile j iz tega naravnega parka. Nekateri pridejo celo z rovnicami, da lahko to lepo belo cvetlico odnesejo s koren- i inami. Le nekaj let nazaj je bil vrt ob tem času popolnoma bel, danes pa : tam raste morda le še desetina narcis. TUdi izletniki, ki obiščejo naravni park Golica, tamkajšnje lepote le opazujejo. Obljubljene “že plačane” | opozorilne table pri nas pa bodo menda postavili takrat, ko za rožami ne bo več sledu. Sprašujem se: zakaj ljudje uničujejo naravne lepote? V imenu mnogih prosim za opozoril- j no tablo, da bi prelepe rožice zavarovali pred popolnim uničenjem.
T. V.
SKUBIČEVO LETO V RIBNICI
RIBNICA - V občini Ribnica so se doslej spomnili nekaterih pomembnih mož, ki so vplivali na kulturni razvoj občine, biti pa so dejavni tudi daleč naokrog. Sprva so počastili delo kiparja Franceta Goršeta, pred dvema letoma so se spomnili jezikoslovca patra Stanislava Škrabca, lani zgodovinarja Metoda Mikuža, letos pa bodo pripravili številne prireditve v spomin na dekana, pridigarja in duhovnega vodja kraja Anton Skubica, ki je štirideset let preživel in delal v Ribnici. Njegovo znamenito delo Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine so v petih izdajah izdali tudi v Argentini. Čeprav so imeli nekateri pomisleke pri praznovanju Mikuže- J vega leta, bodla jih je njegova preteklost (duhovnik-partizan), pa je bil predlog o praznovanju Skubičevega leta dobro sprejet. V raziskovalno delo o Antonu Skubicu bo občina pritegnila domače zgodovinarje, in sicer Braneta Kozino, Janeza Debeljaka, dekana Maksa Ipavca ter Javni zavod Miklovo hišo.
M. G.
zakajena cela dvorana, ne samo oder. Mislim, da bi se ob uprizoritvi igre, ki je kulturni dogodek, kajenju lahko ognili. S cigareto v roki na odru mladi niso bili nič bolj prepričljivi, kot če bi bili brez nje. Igro si je ogledalo kar nekaj otrok, ki so si lahko ustvarili mnenje, da je v srednji šoli cigareta obvezna.
V maju imamo dan boja proti kajenju. V šoli otroci podpisujejo slovesno obljubo, aa ne bodo prižgali cigarete. Ko pa si ogledajo igro, kjer igrajo mladi, ki so komaj zlezli iz osnovnošolskih klopi, vidijo ravno nasprotno. Tako si nekateri ljudje zaman prizadevajo, da bi v mladih ljudeh vzbudili zavest, da je kajenje škodljivo.
IVANKA JEVNIKAR Mokronog
froCfLČ?!
' le srA se
Vi.e-LA TAKA/ KCT STA
v /
r se
lahko
rcčP'
Večji poudarek staranju
Strokovni posvet ob 30-letnici gerontološkega društva v Sloveniji - Pred stroko je nov izziv
Bejbe, zavite v cigaretni dim
Preveč cigaret v gledališki igri črnomaljskih srednješolcev • Kako potem prepričati mlade, da je kajenje škodljivo
DESET LET AVTOHITA - Podjetje Avtohit, ki ga je pred desetimi leti ustanovil Janez Hrovatič, je začelo s prodajo avtomobilskih znamk Ford, Mazda in Toyota, ki se jim je pridručila še korejska blagovna znamka Daewoo. Razvoj slovenskega trga je zahteval, da so prodajo prvih treh ukinili in jo nadomestili z blagovno znamko Citroen. Pred kratkim so se preselili v lasten salon na Cikavi, kjer imajo dobro organizirano prodajo rezervnih delov in dodatne opreme ter v skladu z evropskimi predpisi opremljen servis. Ob desetletnici so pripravili dan odprtih vrat s testnimi votnjami, predstavitev blagovnih znamk Citroen in Daewoo, žrebanje nagrad, za veselo razpoloženje pa sta poskrbela ansambel Rubin in Mladi Dolenjci. Na sliki direktor Avtohita Janez Hrovatič in pomočnik direktorja Zavarovalnice Triglav Iztok Pekolj. (Foto: Majda Luzar, EPS)
Ne čakajo
Metliška mladina je kategorija občanov, o kateri je najmanj slišati, saj ne povzroča škandalov, a tudi županu ne diha za ovratnik v tolikšni meri, da bi izgubil živce in jim namenil za delo in dejavnosti primerne prostore ter denar.
Zato se je skupina mladcev in mladenk pod imenom Park odločila vzeti svoj prosti čas v lastne roke. Najeli so restavracijo na zapuščenem in zanemarjenem metliškem kopališču, zato jim dela ne manjka. Ko so iz restavracijskih prostorov prepodili podgane in miši ter postrgali gobe in plesen s sten, so se lotili okolice: pobrati je bilo treba odvržene smeti, očistiti kanal z odplakami iz Križevske vasi, požagati suhe veje na zanemarjenih drevesih, odstraniti naplavljeno blato z betonskih plošč ob Kolpi, prekopati kot beton trde grede, nasejati in nasaditi rože in okrasno grmičevje, najti betonske stopnice in z njih odpeljati blato in travo ter podobno.
Kopališče je dobilo v nekaj dneh lepšo podobo in samo upati je, da ne bo grozljivo samevalo v dneh, ki prihajajo in vabijo iz zatohlih prostorov v obkolpsko svežino. Naj vas ne moti bližina carinarnice, na metliško kopališče lahko pridete, ne da bi šli skozi postopek carinjenja, in sicer po tako imenovani Matekovičevi cesti.
TONI GAŠPERIČ
Konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije
Letos je bila na Otočcu
Na Otočcu pri Novem mestu je bila v soboto, 8. aprila, Konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije, ki jo jc organiziral Radioklub Novo mesto. Na konferenci je bilo prisotnih preko 250 delegatov in gostov iz Slovenije in tujine. Tako velike manifestacije radioamaterstva ni bilo v Novem mestu od leta 1964, ko je bila pri nas zadnja konferenca.
V uvodnem protokolarnem delu sta nas poleg ostalih gostov pozdravila tudi podžupanja MO Novo mesto Vrhovnikova in Padev-ski v imenu ZOTK Slovenije. Ob konferenci so potekale tudi spremljajoče dejavnosti in prikaz aktivnosti radioamaterjev v preteklem obdobju. Novomeške radioamaterje je še posebej presenetil Ladislav Ferfolja iz Novega mesta, ki nam je prinesel pokazat svoje radioamatersko priznanje iz leta 1951, ko je bil se aktiven kot radioamater v novomeškem radioklubu.
Konferenco smo zaključili v restavraciji Tango, kjer je potekala podelitev priznanj in pokalov ZRS ter HAMFEST. Radioklubu Novo mesto je bila podeljena srebrna plaketa ZRS, na kar smo še posebej ponosni. Najstarejšim po stažu in aktivnosti v radioklubu Novo mesto pa je radioklub podelil priznanja. Priznanja so dobili: Janez Močnik - S53MJ, Jože Konda - S52AB in Dominik Gutman - S51GD, Boris Plut - S51MO pa je kot predstavnik UO ZRS in odličen sodelavec radiokluba prejel knjižno nagrado.
Vsi, ki bi želeli pogledati slikovno gradivo iz konference, naj pogledajo na našo spletno stran na internetu pod naslovom lea.hamradio.si/- s59 djr.
Zahvaljujem se članom radiokluba, ki so nesebično pomagali pri pripravi prireditve, vsem sponzorjem, donatorjem in našim simpatizerjem. Takoj po konferenci pa smo se udeležili srečanja tabornikov, kjer smo prikazali naše aktivnosti. Čakajo nas tudi sodelovanje na srečanju Mladih tehnikov, radioamaterska tekmovanja in še bi lahko našteval.
Predsednik radiokluba Novo mesto FRANC VIDE - S51WC
KONFERENCA ŽUŽEMBERŠKIH BORCEV
ŽUŽEMBERK - Na letni konferenci članov ZZB iz Žužemberka, potekala je v izredno prijetnem vzdušju, so počastili prihajajoča praznika 27. april, dan upora proti okupatorju, in 1. maj. Člani so opozorili na številne težave, med drugim na problem vzdrževanja spomenika na Cviblju, ki bi moral postati spomenik državnega pomena, in problem spomenika na Dvoru, govorili so tudi o komemoraciji na Cviblju, sodelovanju z ostalimi enotami ZZB in o delu njihovega odbora v letošnjem letu. Zaslužnim in dolgoletnim članom ter nekaterim prijateljem združenja so podelili zahvale, medse pa sprejeli tudi nove člane, ki podpirajo tradicijo NOB. Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Žužemberk Franc Škufca in v imenu Območnega združenja ZB Novo mesto Franc Golob, s harmoniko in pesmijo pa so letno konferenco zaključile pevke ZB Žužemberk.
PREDAVANJA ZA UPOKOJENCE
DOLENJSKE TOPLICE -Zdravstvenega predavanja o rakastih obolenjih, ki je bilo minuli teden v osnovni šoli Dolenjske Toplice, se je udeležilo lepo število upokojencev. Tema pogovora, ki ga je vodila Vanja Erpe, je bila zelo primerna, saj je bolezen precej razširjena prav med starostniki, pa tudi mladi niso izjeme. TUdi drugi del predavanja, kije potekal pod vodstvom predstavnice Centra za socialno delo, enote socialnovarstvene pomoči Novo mesto, je med slušatelji spodbudil živahno razpravo. Upokojenci, zlasti starostniki, so zaskrbljeni, da se njihove pravice ne bi zmanjšale, saj človek, še posebej v starosti, pričakuje več pomoči. Kritično so ocenili, da se njihova varnost zmanjšuje, in ugotovili, da so med zaslužki ljudi prevelike razlike. Tako imajo nekateri komaj za preživetje, npr. poslanci pa imajo denarja na pretek.
Zanimanje za Windows 2000
Predstavitev novega Microsoftovega operacijskega sistema VVindovvs 2000 - Razstava strojne in programske opreme
VISOK MARIJIN JUBILEJ - Marija Ogrinc iz Dvora je te dni praznovala častitljivih 90 let. Rodila se je 17. aprila leta 1910, triindvajset let kasneje pa seje poročila s Štajercem Martinom Ogrincem. Službena pot je Martina in Marijo vodila v Makedonijo, kjer sta se jima rodila sin Jelko in hči Silva, na Dvor pa so se vrnili še pred 2. svetovno vojno. V posebno veselje so Mariji njeni pravnuki. Ob njeni 90-letnici so jo na domu obiskali tudi žužemberški župan Franc Škufca, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Dvor Slavka Andrejčič in predsednik društva upokojencev Dvor Anton Brulec s člani odbora, posebno slovesnost pa so ji pripravili tudi domači. (Foto: S. Mirtič)
NOVO MESTO - Računalniški operacijski sistem Windows 2000, ga jc ameriški programski velikan Microsoft poslal na trg pred dobrima dvema mesecema, je naletel na dober sprejem pri uporabnikih po svetu, saj je bilo v tem času prodanih že več kot milijon primerkov. Nove windowse pospešeno predstavljajo tudi v Sloveniji, kjer Microsoftovi operacijski sistemi odločno prevladujejo na področju osebnih računalnikov in manjših podjetniških omrežij, tudi Po zaslugi slovenjenja teh programov. Microsoft Slovenija je pripravil predstavitve Windows 2000 že v več krajih, prejšnji četrtek, 13. aprila, pa tudi v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Predavanje o prednostih in posebnostih nove generacije operacijskega sistema windows s praktičnim prikazom njegove namestitve m uporabe so pooblaščeni partner-ji popestrili še z razstavo strojne in Programske opreme v avli.
Operacijski sistem Windows 2000, ki je namenjen delu na prenosnikih, osebnih računalnikih in tudi na najzmogljivejših strežnikih, je zasnovan na tehnologiji windows NT in prinaša močno izboljšane možnosti za poslovanje prek Interneta ter z vrsto izboljšav in tehničnih novosti zmanjšuje stroške upravljanja in vzdrževanja omrežnih sistemov. Na trg prihaja v štirih različicah: Professional, Server, Advanced Server in Data-Center Server. Prva je namenjena namiznim in prenosnim računalnikom, ostale tri pa strežnikom. Vse inačice odlikujejo predvsem večja zanesljivost, enostavnejša uporaba in vzdrževanje, podpora za mobilne uporabnike in odlična pripravljenost za delo na Internetu, s tem da strežniške inačice ob vsem tem omogočajo še varno poslovanje na medmrežju ter boljše upravljanje omrežij. Win-dows 2000 ne bo poslovenjen.
MiM
ČISTILNA AKCIJA - Prejšnji vikend so prizadevni vaščani Plešivice pri Žužemberku in člani Turističnega društva Suha krajina iz Žužemberka že tretjič zapored urejevali okolico ruševin cerkvice sv. Katarine na istoimenskem hribu, ki je 523 m nad morjem in zadnje čase postaja vse bolj priljubljena sprehajalna in romarska točka v Suhi krajini. Z urejevanjem okolice cerkvice, posekom grmičevja in drugega lesa bodo vaščani in člani društva pripravili velik kres na predvečer 1. maja, ko bodo zagoreli mnogi kresovi po vsej Dolenjski. (V. K.)
NOVA ŠKODA FABIO - Po vsej Sloveniji so minuli petek javnosti predstavili novega člana avtomobilske družine Škoda - fabio. Novomeščani so ga pozdravili v servisno-prodajnem centru Vidic, pooblaščenem zastopniku za področje Dolenjske. Kot so povedali. Škoda fabio ni naslednik fe-licije, je povsem nov model, ki bo prostor med felicijo in oktavio zapolnil tako po velikosti, opremi kot tudi po ceni. Sedaj je na voljo z 1,4-litrskim bencinskim in 1,9-litrskim dizelskim SDI motorjem ter s različnimi paketi opreme - classic, elegance in comfort. Do konca leta naj bi v Sloveniji skupno prodali 1.400 fabiov, ob izteku leta pa tudi njegove prve karavanske različice. Ob tej priložnosti so v Vidičevem centru pripravili dneve odprtih vrat, na katerih so obiskovalci na tesni vožnji preskusili novo Škodo fabio. (Foto: M. Kotnik)
Hvala ti, Toni!
Takšni ljudje naredijo svet lepši
KAJ JE NOVEGA? - Zanimanje za dopoldanske in popoldanske predstav-* ve windowsov 2000 in za priložnostno razstavo je bilo precejšnje.
Sinodalni dan dekanije Leskovec
Razpravljali o družini, zakonu, katehezi, mladini, šoli, dobrodelnosti
v Cerkvi v Sloveniji poteka slovenska sinoda. Sinoda je neka vrsta gibanja, v kateri Cerkev išče svoje mesto in smernice učinkovitega delovanja za naš čas. Pri tem delu naj bi sodelovali vsi kristali1’ z*fstl.Pa so povabljeni k temu eiu elani župnijskih svetov. Na uho nedeljo seje tako v župniji Sv. „	- Podbočje zbralo na sinodal-
nem dnevu okoli 180 delegatov iz Posameznih župnij leskovške dekanije pri slovesnem zaključku pa je sodelovalo pri maši okoli 700 Judi. Posebnost tega sinodalnega ne je bilo tudi povabilo vsem npanom in ravnateljem šol. V
Novo mesto koles
Zloženka MLD Novo mesto
NOVO MESTO - Mladi liberalni demokrati in demokratke v jk0vem mestu so pripravili zloženko Novo mesto koles”, ki so jo v minulih dneh začeli deliti po vseh gospodijstvih v Novem mestu. Z nJo želijo meščankam in meščanom pokazati prednosti uporabe koles in jih vzpodbuditi k njihovi Pogostejši uporabi. Kolo naj bi udi v Novem mestu v čimvečji j*}eri zamenjalo uporabo avtomo-ua, tako kot to že leta počno na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, v Švici in Britaniji, kjer po fekaterih mestih prebivalci s ko-esi opravijo že preko 30 odst. v°žcnj po mestu.
Zloženka kaže prednosti upo-rabe koles: njihovo ekonomičnost, dober vpliv na zdravje in kakovosti urbanega in naravnega okolja ter mobilnosti po mestu. Na potrebo po vpostavitvi novega odnosa do koles je na marčevski soji mestnega sveta opozoril tudi Jdan mladih liberalnih demokra-tov ter mestni svetnik Sašo Stojanovič in pri tem posebej izpostavil Potrebo po čimprejšnji postavitvi Privezov oz. stojal za kolesa na Primernih točkah. Mladi liberalni demokrati menijo, da je predvsem naloga mestne uprave, da v prihodnosti pri določanju urbanega razvoja mesta in politike nasploh Posveti več pozornosti uporabi koles v mestnem prometu, zato so '' zjoženki nanizali tudi ukrepe, ki n jih bilo potrebno v doglednem easu izvesti v lokalni skupnosti.
duhu dialoga in odgovornosti se želi Cerkev pogovoriti tudi z njimi. Iz tajništva slovenske sinode je prišel odgovorni za izobražence g. Milan Knep.
V šestih skupinah seje razpravljalo o vitalnih temah kot je družina, zakon, kateheza, mladina, šola, dobrodelnost in kristjan v družbi. Na plenumu so bila prebrana poročila o delu v posameznih skupinah in iz njih je bilo spoznati, da je bil pogovor na njih zelo živahen in vsebinsko bogat. Čutiti je bilo, da se slovenski kristjani vse bolj prebujajo in vse bolj čutijo odgovornost za življenjskost Cerkve v Sloveniji. Veliko manj je bilo razprav, ki so bile povezane z stokanjem o sedanjem položaju zato pa je bilo podanih toliko več pobud, da bi kristjani v nove čase stopili z zavestjo, da lahko temu svetu ponudijo upanje in polnino življenja. jOŽg PACEK Čatež ob Savi
Društvo kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske je imelo v gostišču Pod Henčkovo lipo redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu, si zadali naloge za leto 2000 ter izvolili nov izvršilni odbor.
Največ besed je bilo izrečenih o pripravah in izvedbi novega dializnega oddelka pri Splošni bolnici Novo mesto, ki naj bi pričel z delom ob koncu letošnjega leta. Pacienti so imeli največ pripomb na nočno izmeno, ki je naporna in nečloveška tako za bolnike kot tudi za zdravstveno osebje in družino dializiranca. Nezadovoljni so tudi s politiko uvoza nekaterih zdravil, ki jih zaradi zamotanih birokratskih postopkov med letom večkrat zmanjka in jih je potrebno kupovati v tujini po postopku: znajdi se. Tudi na prevoze na dializo in z nje je bilo nekaj pripomb. V občinah, ki so uvedle prevoze s taksiji, je čakalna doba veliko krajša kot v primerih, ko prevoze opravljajo zdravstveni domovi z rešilnimi avtomobili. Ker gre pri dializnih bolnikih za ncnujnc prevoze, se zgodi, da čakajo na odhod domov po končani dializi tudi po več ur, kar
Kako krasno je, da se rodijo in živijo ljudje, kakršen je Toni Ga-šperič! So kot zdravilna, okrepčil-na roža, ki deluje, kamor jo posadiš, in okrepčuje, kjer raste in dela. Hvaležni smo lahko zanj in njemu. Take misli so prevzemale poslušalce in prisotne na prireditvi Dializa 2000.
Koliko volje je v njem, da je tako prireditev pripravil in izvedel! Veliko povabljenih, nastopajočih in nas gledalcev je lahko doživelo, kako se stvari delajo s srcem. Tako deluje Toni ves čas: na Toboganu je ponesel ime Bele krajine s teto Maro po Sloveniji, čez lužo je širil dobro voljo izseljenim Slovencem, v Metliki itd. in sedaj še v Novem mestu na prireditvi Dializa 2000. Na njej je sodeloval kot bolnik in koristnik dializnih aparatov. Telo se zdravi, duša pa krepi in prenaša svojo dobro energijo na vse, kar je koristno in dobro za ljudi na tej ali oni strani Gorjancev ali Alp.
V tem času, ko si ljudje, ki so v službi naroda, krojijo svet le zase in se ukvarjajo le s sabo in svojo silno željo po oblasti in vladanju, so taki ljudje izjemni. Če bi obstajal kopirni stroj, bi take ljudi morali razmnožiti. Morda bi s svojo nesebičnostjo in dobroto dokazali, da je dobro biti dober. Svet je » lep, če na njem živijo taki ljudje, ki nam s svojim delom kažejo lepše dni. Hvala ti, Toni, da si med nami in z nami!
ELIZABETA VARDIJAN
je zelo mučno, saj dializni postopek bolnika zelo izčrpa. V bodoče se bodo prevozniki javljali na javne razpise in gotovo se bo stanje glede tega izboljšalo, saj bo pri odločitvi za dodelitev koncesije imel prednost tisti, ki bo med drugim zagotavljal krajšo čakalno dobo.
Za novega predsednika društva je bila izvoljena Zdravka Žižič, ki je obljubila, da si bo prizadevala za izobraževanje članstva, za pestro družabno življenje, a tudi za novo opremo v novih dializnih prostorih. Dosedanji predsednik Mirko Planinc je prejel v zahvalo za svoje delo vrtnico.
T. GAŠPERIČ
DRŽAVNI PRVAKI
KOČEVJE - Na državnem prvenstvu v debatiranju v slovenskem jeziku, ki je potekalo minuli vikend v Mariboru, je ekipa kočevske gimnazije El diablo v sestavi Nejc Zem-ljak, Matjaž Šega in Igor Lakota osvojila naslov državnih prvakov. Na tekmovanju pa se je dobro odrezala tudi druga ekipa kočevskih dijakov, saj je osvojila 9. mesto med preko 30 sodelujočimi ekipami.
V dobro bolnikom
Občni zbor Društva kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske • 0 težavah dializnih bolnikov - Nova predsednica društva Zdravka Žižič
® • žg][raO[]TfDOw(a)gGO • ®OODs® • (sO©[pDgD • ir®[E)©[rftgDŽ® • gg)[TDta[iw®©tiG • ®0BDs@ • (cQ®[p)B®o
Maksim Gaspari: Žepen (1920)
PRI VESELIČEVIH NA VRHOVCIH
Za spomin pisanico podarim
LETO DNI NA KITAJSKEM
Kitajci verjamejo vase
VELIKA NOČ
ki so značilne za njeno domovino Hrvaško. Toda ko se je poročila v Vrhovce in sta druga za drugo privekali na svet hčerki Martina in Anita, je pustila službo in sosede sojo prepričale, daje začela izdelovati belokranjske prtičke. Nikoli pa se ni lotila pisanja pisanic, zato sta bili Martina, ki je takrat hodila v šesti razred, in leto dni mlajša Anita, pred dobrimi desetimi leti toliko bolj veseli, ko ju je soseda Stanka Veselič povabila, da se ji pridružita pri pisanju pisanic. “ Veseličeva je delala zelo lepe pisanice, zato sva imeli zares odlično učiteljico. Poskusili vsa, in ker sva videli, da nama gre dobro od rok, sva se tako navdušili, da je pisanje pisanic postal najin priljubljen konjiček,” pravita Martina in Anita. Če bi njune pisanice danes videla žal že pokojna soseda Stanka, bi bila zagotovo ponosna na svoji učenki. A tudi Veseli-čcvi dekleti sta ponosni, da kot ljudski umetnici ustvarjata eno najlepših vej belokranjske ljudske umetnosti. Ob vsem tem pa ni nepomembno tudi to, da prav mladi, kakršni sta s svojimi dobrimi dvajsetimi leti Martina in Anita zagotavljajo, da ljudske obrti ne bodo še tako kmalu zašle v pozabo. Vendar pa sta nad današnjimi najstniki nekoliko razočarani. ‘‘Zelo radi bi še koga naučili pisati pisanice, a otroci so navadno navdušeni le dan ali dva. Pisanje pisanic namreč ni tako enostavno, kot je morda videti na prvi pogled. Veliko malenkosti ali skrivnosti je, ki lahko pokvarijo izdelek, če jih ne poznamo ali ne upoštevamo. Seveda pa bi tisti, ki bi se hotel sam dokopati do njih, potreboval veliko časa,” pravita Veseličevi ter pri tem omenita le eno malenkost. Jajc, na katera pišeta s pisačem, v katerem je raztopljen čebelji vosek, ni priporočljivo izpihovati
Pred kitajskim templjem v Kenfengu.
pest.” Pri tem so obvezno pokazali svojo pest. Kitajec je prepričan, da v njegovi državi vlada blagostanje, da se moč njegove domovine čedalje bolj veča in daje njen vpliv čutiti po vsem svetu. Verjamejo, da bo Kitajska do leta 2010 v ekonomskem, civilizacijskem in kulturnem smislu dohitela Združene države.
Kadar sem se s kom hotela pogovoriti o določnem vprašanju, sem zadela ob enoličnost in togost odgovorov, nad katerimi je vladal strah izražanja lastnega mnenja. Večkrat sem imela občutek, da sem ravno to prebrala v časopisih, kar se je kazalo tudi v uporabljanju identičnih izrazov. Če sem hotela opozoriti na dejstvo, celo na tisto, ki je splošno znano, so mi podarili debel pogled in se delali, da mi ne verjamejo. “Pa vendar, svetovni tisk veliko piše o nesporazumih s Tajvanom, o demonstracijah v Ujgurski avtonomni pokrajini in o težavah v Tibetu,” pravim. “To so same izmišljotine. Mi nimamo nikakršnih težav. Manjšine so srečne, saj smo izvedli vrsto reform, ki jim zagotavljajo kulturni in ekonomski razvoj,” me marsikdo nadere. Na koncu sc več nisem trudila. da bi razpravljala razumsko, saj dokazi niso nič zalegli.
Zamislim pa se ob besedah francoskega opazovalca mednarodnih dogajanj Tiborja Mcndeja, ki je zapisal:” Ves ostali svet bi sc moral pripraviti, da bo živel skupaj z nevarno Kitajsko, katere moč in vpliv se bosta še razmahnila.”
NATAŠA RAVBAR
na zalogo. Če se namreč lupina preveč izsuši, se barva ne prijemlje najbolje.
Peharčki, prtički, pisanice
Sicer pa je vsaka pisanica unikat, čeprav morata upoštevati značilne belokranjske vzorce. Priljubljena so tudi različna posvetila. Najpogosteje seveda nabožna, a tudi posvetna, kot na primer: “Za spomin pisanico podarim”. Za belokranjskimi pisanicami ljudje namreč najbolj pogosto povprašujejo prav okrog velike noči, čeprav so postale že tako znan spominek, da jim morata Veseličevi pisati skozi vse leto. Etnologinja Andreja Brancelj je v knjižici “Belokranjske pisanice” zapisala, da so bile belokranjske pisanice sicer skoraj vedno spominki: takrat, ko so jih dekleta poklanjala fantom, v dvajsetih letih 20. stoletja, ko sojih prodajali na ljubljanskih razstavah, in kar je še posebej zanimivo, takoj po drugi svetovni vojni, ko so z njimi zaznamovali pomembne zgodovinske dogodke.
SPRETNOST IN NATANČNOST - Že res, da po belokranjskih pisanicah najpogosteje ljudje povprašujejo okrog velike noči. Ker pa so postale zanimiv in priljubljen spominek, jih radi kupujejo tudi med letom. Tako spretnima Martini in Aniti ne zmanjka dela. Veliko časa za pisanje pa porabita tudi zato, ker sta natančni in nista zadovoljni z vsakih izdelkom. Če se lupina namreč slabo obarva, pisanice zavržeta. (Foto: M. B.-J.)
Ob vezenju in pisanju pisanic so Veseličeve Danica, Martina in Anita prišle na idejo, da bi lahko njihova družina ponudila celovit belokranjski spominek. Manjkal je namreč le še peharček, in Mike, ki je ostal brez dela, je začel zopet plesti. Pravi, da ročnih spretnosti, ki se jih človek nauči v mladosti, ni mogoče nikoli pozabiti. Tako Veseličevi posejejo njivico rži, ki jo na roke požanjejo, otolčejo in počešejo, ter vsako bilko posebej očistijo.
Potem spleta Mike slamnate pe-harčke, v katere ženske položijo prtiček in pisanice. In kaj bi si za veliko noč lahko želeli še več? Košare? Tudi te splete Niko iz leskovih viter, prav tako kot oplete tudi steklenico. In ko Veseličevi v teh predprazničnih dneh posedejo okrog velike mize, vsak zaposlen s svojo sicer značilno belokranjsko ljudsko obrtjo, se za trenutek zazdi, kot da se je pri njih ustavil čas.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Prazničen navdih pomladi
Če kje, potem so se prav v Adleši-čih in okoliških vaseh vse do današnjih dni najbolje ohranile različne oblike belokranjske ljudske umetnosti. ljudje znajo še vedno izdelovati domače platno, vesti prtičke, pisati pisanice, plesti košare in pe-harčke ter copate iz peruške, opletati steklenice in še bi lahko naštevali. A kljub vsemu je le še malo družin, kjer bi se z lepimi starimi domačimi obrtmi ukvarjali prav vsi drutinski člani. Ena takšnih družin je Veseličeva z Vrhovcev pri Adle-šičih.
Oče Niko ali Mike, kot ga kličejo domači, se je že kot desetleten fantič pri krožku za ročna dela v adlešiški osnovni šoli naučil plesti košare. Nekaj let pozneje pa je prišel Adlešičane učit plesti košare in opletati steklenice še možakar iz Prekmurja. Osemindvajset se jih je takrat učilo teh ročnih spretnosti, Mike pa je bil mlajši
med njimi. Vse to znanje mu je prišlo še kako prav, ko je pasel ovce, saj bi sicer umrl od dolgočasja. Materiala je imel na gmajni dovolj, saj leskovega šibja zares ni manjkalo nikjer. In kako je bil ponosen, ko je prinesel domov košaro, s katero so hodili potem po gobe! O tem, da bi takrat košaro prodal in zaslužil kakšen dinar, pa še pomisliti ni mogel. Ne le da ljudje niso imeli denarja niti za pomembnejše stvari, kot so bile košare, ampak je bil skoraj pri vsaki hiši kdo, ki jih je znal plesti vsaj za silo.
Ljudska umetnost z mnogimi skrivnostmi
Ko seje Mike zaposlil, je pozabil na ljudsko obrt. Zato pa se je začela z njo ukvarjati žena Danica, ki se je tudi že kot deklica naučila vesti, vendar le vezenine,
DOMAČA OBRT STARŠEV - Mike in Danica Veseličeva se lotita pletenja peharčkov in vezenja prtičkov predvsem pozimi, ko ju ne priganja delo okrog hiše. Kako nastajajo izdelki domače obrti, rada pokažeta tudi na različnih sejmih in drugih prireditvah, vesela pa sta, da je tovrstno ročno delo vse bolj cenjeno. (Foto: M. B.-J.)
V preteklem šolskem letu sem se v okviru študija sinologije celo leto šolala na Kitajskem. Namenoma sem ves svoj prosti čas posvečala druženju z lokalnim prebivalstvom in spoznala veliko novega o njihovi starodavni civilizaciji in kulturi. Hkrati se mi je pripetilo tudi nekaj zanimivih in neobičajnih dogodkov.
Odnos do nas, “Belih vragcev”, kakor nas naslavljajo Kitajci, je sladko - kisel. Predvsem na ulici se najdejo taki, ki v nas vidijo bogatega Američana in hočejo iztržiti, kolikor se le da, nam prodati razne drobnarije ali nas ogoljufati. Druga skrajnost pa je, če v restavraciji ali na avtobusu ni prostora, potem ga gostilničar oziroma šofer brez težav naredita za nas, in sicer preprosto tako, da spodita ostale goste.
Ko ugotovijo, da govorim kitajsko, najprej ne pozabijo pohvaliti, kako dobro je moje znanje jezika, pa čeprav izdavim samo en stavek. Potem se praviloma usuje kup vprašanj, od kod prihajam, koliko časa
sem že na Kitajskem, če si sama plačujem šolnino in če je Kitajska lepa. “Seveda je,” vljudno pritrdim.
Za razliko od marsikaterega Evropejca mnogo Kitajcev ve, kje je Slovenija in da je to bivša “Nansi-lafu”. Ne mešajo nas s Slovaško. Ob tem pa ne pozabijo omeniti tovariša Tita in starih jugoslovanskih filmov “Most na Neretvi” in “Valter brani Sarajevo”, ki sta še vedno aktualna in partizani še vedno idoli mladih Kitajcev. Pogosto so me spraševali, kako je mogoče, da je tako močna in spoštovana država, kot je bila Jugoslavija, razpadla. Ko sem jim razložila, daje to državo sestavljalo več narodov in narodnosti s svojim jezikom, zgodovino, navadami in kulturo in da si vsi želijo svojo državo z lastno samoupravo, niso mogli razumeti. Hiteli so mi pojasnjevati: “Poglej našo Ljudsko republiko Kitajsko, kjer v slogi živi 56 različnih narodnosti. V sožitju smo Hani, Tibetanci, Ujguri, Mongoli in drugi. Ampak skupaj pa tvorimo močno
Cas, ko odide zima, zelenje in drevje pa s svojim bujnim brstenjem napove novo rojevanje in rast, Je tudi čas velikonočnih praznikov, ki nas navda z radostjo in novo močjo. Velika noč je naše največje cerkveno praznovanje, obenem pa je to tudi pristen ljudski praznik, poln šeg, prerokovanj in posebnih jedi. Na ta dan se vsa družina zbere ob domači mizi, na kateri - če je le mogoče - ne smejo majkati šunka, hren, praznični kruh, potica, pomaranče in še kaj.
Te jedi so za praznik določene in lahko bi rekli že kar obredne. Najprej jih določa nekoč strogi štiridestdnevni post s številnimi postnimi jedmi. Od najstrejših jedi so še znane: aleluja, to so posušeni repni olupki, prosena kaša s suhimi češpljami, jagnjetina z repo, koprive v nezabeljeni kaši, nezabeljen koruzni močnik in gobova juha, polenovka s polento in druge. Aleluja ni bila le postna jed, ampak tudi ena od obveznih jedi za kosilo na velikonočno soboto in za zajtrk na velikonočno nedeljo. Olupke so skuhali na suhi juhi skupaj s kašo in jed zgostili z ajdovo moko. Gospodinje so na velikonočno soboto napolnile jer-bas, košaro ali cekar z velikonočnimi jedmi in ga odnesle k blagoslovu ali žegnu. To je bilo vedno opravilo žensk. Vsaka jed je imela svoj pomen, v katerega so nedvomno vpletene niti starodavnih verovanj in tradicij. Mnogo od tega seje ohranilo do danes. Blagoslovljene jedi se jedo s prsti in ne z jedilnim priborom, zato je bilo že nekoč umivanje rok del obreda. Kaj vse se je pripravilo za žegen, je bilo in je še danes, odvisno od navad, ki se od pokrajine do pokrajine razlikujejo. Na Gorenjskem je bila navada, da so blagoslovili celo jagnje, v Primorju pa so pekli velike pogače, napolnjene s sirom in smetano, Dolenjci so pripravljali velikonočne ajdove štruklje, v postu pa krapovo obaro s cvičkom in druge jedi.
Veliko noč pa ne oznanjajo le različne dobrote, temveč tudi predpraznično urejanje in čiščenje stanovanja, presajanje in novo sajenje okenskega ter balkonskega cvetja, urejanje domačega dvorišča in okolice. V tem pomladnem času pogosto tudi trdno sklenemo, da bomo opustili ali se znebili pogostih slabih navad in naredili čim vec koristnega za svoje zdravje. Zato naj bodo tako prazniki kot tudi ostali dnevi v znamenju zdrave prehrane in sproščenega razgibavanja v naravi. Jedi, ki jih po tradiciji pripravljamo za praznike, so običajno po sestavi zelo bogate, zato se ne ujemajo s priporočili za zdravo uravnoteženo in varovalno prehrano.
Če želimo, da se bomo tudi ob uživanju prazničnih dobrot dobro počutili, lahko navodila za pripravo poljubno spremenimo.
Po stari navadi se na Dolenjskem v dneh velikonočnega posta pripravi KRAPOVA OBARA S CVIČKOM. Potrebujemo 3 kg krapov, 15 dag korenja, 15 dag peteršiljeve korenine in gomolja zelene, 40 dag krompirja, 3 lovorove liste, 15 dag olja, 10 dag moke, 20 dag čebule, 3 dag česna, peteršilj, list zelene, majaron, poper in 2 dl cvička. Očiščenim krapom odstranimo kosti in meso zrežemo na koščke. Meso, sol in vso zelenjavo damo v posodo, zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Po starem navodilu naj bi obaro zagostili s prežganjem. Dandanes vemo, da je rjavo prežganje (maščoba, čebula, moka) zelo nazdravo za prebavila, zato ga zamenjamo s podmetom (voda, moka) in na koncu kuhanja vmešamo še maščobo. Za prijeten okus dodamo česen, peteršilj, majaron in poper ter ob koncu prilijemo še cviček.
Za Belo krajino je značilna praznična OREHOVA POTICA. Njena posebnost je nadev, ki je brez sladkorja. Za testo potre-
bujemo: 1 kg bele moke, 5 dag kvasa, 1/2 litra mleka, 8 rumenjakov, 2 zavitka vaniljinega sladkorja, naribano limonino lupino, 20 dag sladkorja, 1 žlico ruma in 1 jajce. Sestavine za nadev: 1 kg orehovih jedrc, 25 dag surovega masla, 2 dl smetane, 8 beljakov, 1 dl ruma in sok 1 limone. Iz danih sestavin zamesimo prožno testo. Medtem ko testo na toplem vzhaja, pripravimo nadev. Za nadev zavremo surovo maslo in smetano, dodamo pol zmletih orehov, beljakov sneg, rum in limonin sok ter dobro premešamo. Vzhajano testo ne gnetemo, ampak samo razvaljamo za prst debelo, premažemo z nadevom in potresemo z drugo polovico orehov ter tesno zvijemo v potico. Z njo napolnimo premazan okrogel model in pustimo, da ponovno vzhaja. Preden jo postavimo v pečico, površino premažemo z mešanico jajca in mleka. V krušni peči pečemo potico nekoliko dlje kot v pečici električnega štedilnika, vendar ne več kot 1 uro in pol. Pečeno previdno zvrnemo iz modla in potresemo z odišavljeno sladkorno moko. Razrežemo jo šele, ko se dobro ohladi.
HELENA MRZLIKAR
Naš gospud je od smrti vstal, od njega bridke martre; nam je se veseliti, on nam hoče (k) trošti biti. Kyrie eleison.
Neki češki menih si je v stiškem samostanu ok. I. 1440 v češkem črkopisu zapisal začetek slovenske cerkvene pesmi. Rokopis se hrani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
TELEVIZIJSKI SPORED
televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 20.IV.
Slovenija i
pO-0.40 Teletekst '>•00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Male sive celice 9.50 Zgodbe iz školjke
10.30 Življenje v divjini
11.30 Razgledi slovenskih vrhov
12.00 Znameniti umetniki
13.00 Poročila •3.35 Portret 13-30 Zoom
18.00 Slovenski utrinki 8.30 Poročila
‘8.45 Enajsta šola um ®ke'zSečuana 18.10 Svet čudes, dok. serija
is « y.udie Evr°Pe 18-45 Risanka
9-00 Kronika
Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik ‘ -05 Tbristična oddaja ■25 Osmi dan “.00 Odmevi, kultura, šport «.55 Podoba podobe 425 Supermax, dok. oddaja SLOVENIJA 2
i	pnnorama	-	9.30	Vidcospotnice	-
U«1 Dr. Sommerfeld, nan„ 5/10 -10.50 Nič sve--11.40 Euronetvs-13.00 Svet poroča -17 in n^°rl"	^	Pest'	zvodnika,	am.	film	-
lo m k? Slovenii''18-05 Podeželski utrip, nan. -‘^•U0 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Videospot-„!?" 20 85 Osamljeni planet - 20.55 lmago Slove-dc • -1.25 Poseben pogled - 23.15 Bistvo jazza
kanal a
* m m5.0®3 ^3r'a. na(i. ■ 9.20 Rosalinda, nad. "nrin »j Maria- n3d- * H'00 Oprah show -la rvi d ■renadn3 ' 13,30 Ne mi težit, nan. -'*-UU Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in de-
. •n3n,. • 15.30 Oprah show -16.20 Uboga ar!a> nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz aria nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 7nmi?’aan'" 19,30MalcolminEddie,nan.-3	. vrnitev v Hyperion, nan. - 20.50 Pogurn-
a priča, film - 22.30 Iz dneva v dan, nan. - 23.00 dene sence, nan - 0.00 Dannvjeve zvezde POP TV
8-00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 JW aa<l. • 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -‘O Udarci pravice, nan. 13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši. 16.15 Hi ženske, nad. -17.15 Divji angel, ?adi"'8.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur --0-00 TV dober dan - 20.45 Bumerang, film - 22.45
nbnu »!Ja,n''23,15PoscbnaeioldC-16,nan.■ 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. CAJBA TV
Ul!!?"1 Ti'?-14,00 Živa-magazin -15.20 2010T n 8a -19,15 Osvojitev, nan. -Nel*? i?'11"1 -22,(10 Ziva-magazin - 23.00 Newyorska policija, nan. - 23.50 Vohunska igra, nan.
VAS KANAL
‘lr40 Videostrani -17.00 Risanka -17.50 Iz 10 kT '8-20 Širimo obzorja -19.00 Novice 7n nri v T kulturni Pregkd -19.30 24 ur -71 nn ~,n,3ktna oddaja - 20.40 Nas poznate? -
PETEK, 21.IV.
SLOVENIJA 1
2.10- 0.55 Teletekst o uO Tedenski izbor Odmevi
8.30 Sledi
9-00 Pravljice iz lutkarskega vozička
9-25 Risanka
9-50 Enajsta šola
J8.25 Slike iz Sečuana
0-35 Svet čudes, dok. oddaja
1100 Ljudje Evrope
11.25 Slovenski magazin
|3.oopiSepenenic'drama
40 Tedenski izbor Osmi dan
14.10 Supcrmax, dok. oddaja
in nn i. Vsakdanjik in praznik “ ou Mostovi 0,30 Poročila 7 ih potujoči škrat
17 as ^astirček ima smolo, lut. nan., 1/10 »in Eesn'8na resničnost 8-20 Dosežki
H Ska 2o'o5 Pelka11111’Vreme’ Šport
2]'is deteljica n nr Ivo)°smrl oznanjajmo
2.0 Odmevi, šport 22.55 Polnočni klub
Slovenija 2
• * Vremenska panorama - 9.25 Videospot-c • 10.00 Podeželski utrip, nan. -10.50 New
E?P 'Uval -11.40 Euronews -13.40 Bajke na f llvcnskcm -14.00 Fantje iz Brvlcrccma, irski "i .-15.45 Jakob lažnivec, film -17.30 Po Slo-p ni)i-18.00 Evangeličansko bogoslužje-19.10 UMa plesa -19.45 Film tedna - 21.10 Križev P01 • 22.45 Ulica upanja, am. nan., 1/10
Kanal a
-in T83 ^ar'a’ P°n-' 8-20 Rosalinda, pon. 17 im kuz Maria, nad. -11.00 Oprah show -p .00 Atlantis -13.30 Ne mi težit, nan. -14.00 'nc z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, J). • 15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, d. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, ad. • 18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Sein-
feld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Klic svobode, film - 23.40 Svilene sence, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 TV dober dan -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Pobesneli Max 2, film - 21.45 Odpadnik, nan. -
22.45 Milenium, nan. - 23.45 Popolni spomin, nan. CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00
Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija,
‘■"OSeaC	  "
nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Osvojitev, nan. -
nan,-17.00 SeaOuest,nan.-18.00 Zvezdne steze,
20.10 Melrose Plače, nan. - 22.00 Živa-magazin
- 23.00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice -21.15 Motosport - 21.45 Ajd dijo
SOBOTA, 22.IV.
SLOVENIJA 1
7.10-2.15 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Radovedni Taček 9.15 Male sive celice
10.05 Nobeno sonce, slovenski film 11.25 Klapa zahodnega dela, nad., 3/13
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.45 Petka
15.00 Revolvcrašova luč, film
16.30 Poročila
16.45 Fračji dol, 5/23
17.10 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Abentcuer Chile, 1/2
18.50 Risanka
19.00 Danes
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Orion
21.35 Zgodba o telesu, serija, 2/6
22.00 Dokumentarec
22.40 Poročila, šport
23.15 To čudovito življenje, nan., 3/6
23.45 Hrošči, nan., 12/20 0.35 Film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.55 Nevarni zaliv, nan. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno -13.00 Šport -16.55 Košarka -17.25 Nogomet -19.30 Videospotnice
- 20.05 Zlorabljeno zaupanje, film - 21.35 Nič svetega, nan. ■ 22.25 Svetnik, nan., 15/43 • 23.15 Sobotna noč -1.15 Srečanje s tujcem, nan., 9/13 KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Mladoporočenci -
12.00 Pri zlati opici, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -
14.00 Uporniška hči, film -16.00 Boj za preživetje, nan. -16.40 Divji svet, nan. -18.10 Trol v Centralnem parku, film - 20.00 Divja Amerika, film - 21.50 Mestni fant, film - 23.40 Zulu, film -1.50 Atlantis
POP TV
7.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. • 10.00 Knjižni molj, nan. -
10.30 Šolski hodniki, nan. -11.00 Navihanka, nan,
- 11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Mlada čarovnica,nan,-12.30 Modna popotovanja-13.00 Deset najzanimivejših minulega leta -13.30 Otroci ne lažejo -14.00 Formula 1, trening -15.00 Deset najzanimivejših minulega leta -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 PopVroll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Devet mesecev, film - 22.00 Konan barbar, film - 0.15 Strašilo, film
CAJBA TV
15.00 Nevesta, film -17.00 Šolska košakarska liga -18.00 Bevcrly Hills -19.00 Vse v družini, nan. -
19.30 Samski stan, nan. - 20.00 Privid zločina, nad.
- 21 .OOTwin Pcaks; nad. - 22.00 Častna beseda, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Glasbena oddaja -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Videotop
NEDELJA, 2?.IV.
SLOVENIJA 1
7.10 - 23.50 Teletekst
8.00 Živžav Risanke
9.20 Dobri duh iz Avstralije, nad,
9.50 Ozare
9.55 Velikonočna maša
11.30 Obzorje duha
11.55 Papeževa velikonočna poslanica
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.20 Turistična oddaja
13.40 4x4
14.10 TV Poper
14.40 Orion
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Naravni parki
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Pomladni super 3x3
21.40 Družinske vezi
22.30 Poročila, šport
22.50 Tišina, predstava, televizijske plesne sanje SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice -
9.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nad. - 9.20 Nevarni
zaliv, nan. -10.10 Popolna tujca, nan. -10.35 Zvezde Hollywooda -11.00 Parada plesa -11.30 Policija -12.0019. EBU festival -12.30 Resna glasba -13.00 Šport -15.00 Ester, Oueen of persia, koproduk. film -16.30 Evrogol -17.30 Košarka -
19.00 Gimnastika -19.30 Videospotnice - 20.05 Gustav Mahler, dok. nad., 1/3 - 20.55 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 21.20 Trend - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Der Bockerer, avstrij. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov shovv, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Brigitte in prijatelji, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Palčica, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet -18.20 Robin Hood, ris. film - 20.00 Free Willy 3, film - 21.40 Stilski izziv - 22.10 Dvojna prevara, film
POP TV
7.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -10.30 Pop’n’Roll, pon. -11.25 Herkul, nan. -12.15 Xena, nan. -13.05 Otroci ne lažejo, nad. -13.40 Formula 1 -16.00 Mala Daniela, nad. -
17.00 Dvojčici, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -
20.00 Jumanji, film - 21.55 Športna scena - 22.40 Fun Bali - 22.55 Udarec in gol, film
CAJBA TV
15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Mladi zapeljivki, film -18.00 Beverly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. - 22.00 Kitajska četrt, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posn. dogodka -18.00 Rezerviran čas- 19.00Novice- 19.3024ur-20.00 Hitove odrske luči - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 24.IV.
SLOVENIJA 1
7.10-0.20 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 4 x4 9.10 Risanka
9.30 Potujoči škrat
9.55 Dogodivščine iz živalskega vrta
10.40 Resnična resničnost 11.15 Dosežki
11.35 Na vrtu
12.00 Čilska pustolovščina, dok. serija, 1/2
12.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Podoba podobe
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila
16.45 Radovedni Taček
17.05 Dobri duh iz Avstralije, nan., 11/13
17.45 Dober večer
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nan. 20/24
21.00 Jakobova romarska pot, dok. film
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.20 Opera
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videospotnice -
10.05 Čarovnica, ki to ni bila, fdm -11.35 Eurone-ws -13.10 Trend -13.40 Sobotna noč - 15.40 Domače obrti na Slovenskem -16.05 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Jakob lažnivec, nem. film
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjevc zvezde -13.30 Ne mi težit, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. • 14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Možje v črnem, film - 22.45 Iz dneva v dan, nan. -
23.20 Svilene sence, nan. - 0.20 Dannyjcve zvezde POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -
12.20 Športna scena -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15
Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.00 Poroka iz ljubezni, film -22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Posebna enota C-16, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. CAJBA TV
8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Mowgli, nan. -11.00 Ljubiva se, film -13.00 Recept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 Ambasadorka, nad. -15.00 Zmajev prstan, nad. -16.00 Mestni fantje, nan. -16.00 Ameriška gimnazija -17.00 SeaOuest,nan,-18.00 Zvezdne steze,nan,-19.00 Osvojitev, nan. - 20.00 Življenjska avantura, film
- 22.00 Zavezani domu, nad. - 23.00 Newyorška policija, nan. - 23.50 Vohunska igra, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 25.IV.
SLOVENIJA 1
7.10-0.40 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Polni
8.30 Mostovi
9.05 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček 9.35 Živahni svet
10.00 Dobri duh iz Avstralije
10.30 Dober večer
11.30 Zgodba o telesu, serija, 2/6
12.05 Klinika pod palmami, nan.
13.00 Poročila
13.30 Aliča, evrop. mag.
14.00 Jakobova romarska pot, dok. film
14.50 Opera
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila
16.45 Sprehodi v naravo
17.00 Kako rada imam šolo, nan., 16/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 16/26
17.45 Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan.
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport
22.55 Polna hiša, hrv. drama
SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nan. -
10.50 Štafeta mladosti -11.45 Euronevvs -13.10 Ameriška skrita vojska, dok. serija - 14.00 Revolvcrašova luč, am. film -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad. -19.00 Noro zaljubljena, am. nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Spomin na Sefarat, Špan. dok. oddaja - 20.35 Svet poroča - 21.05 La Dis-grace, fr. film - 22.40 Pasijon po sv. Mateju KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad.
- 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Atlantis -13.30 Ne mi težit, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Johnnv Mncmonic, film - 21.40 Nizki udarci, film - 22.40 Iz dneva v dan, nan. - 23.10 Svilene sence, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan, -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad.
- 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ugrabitev v družini, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Posebna enota C-16, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.
CAJBA TV
8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Movvgli, nan. -11.00 Gigi, film -13.00 Recept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 Ambasadorka, nad. -15.00 Zmajev prstan, nad. -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -
17.00 SeaOuest. nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Osvojitev, nan. - 20.00 Majhna rasa, film - 22.00 Zavezani domu, film - 23.00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra, nan. VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke-18.25 Šport-18.30 Za uho in oko-19.00 Novice - 19,30 24 ur - 20.00 Up in slava, film -22.10 Novice - 22.30 Pokličite župana, pon.
SREDA, 26.IV.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Sprehodi v naravo
9.15 Kako rada imam šolo, nan., 16/26
9.30 Moja žival in jaz, nan., 16/26 9.45 Risanka
10.10 Mozartova druščina
10.30 Besede
11.30 Obzorje duha 12.05 Razkošje, nad.
13.00 Poročila
13.35 Nobeno sonce, slovenski film
15.05 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Obzornik
16.45 Pod klobukom
17.45 Življski razum, serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Dan upora proti okupatorju
21.05 Dok. oddaja
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Simfoniki RTVS
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -
10.00 Veter v hrbet, kan. nad. • 10.45 Max in Jere-mie, film -12.40 Dok. oddaja -13.15 Namizni tenis -14.50 Hamsun, fdm -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommerfeld, nan. -19.00 Šef, nan., 2/6 -19.30 Videospotnice -19.55 Nogomet - 21.50 Košarka -
23.10 v Frostovem slogu, ang. nan., 2/8 KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -
10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Nora hiša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake indebeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -
18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -
19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 Iz dneva v dan, nan. -
23.20 Svilene sence, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 za tvojo ljubezen, nad. -
12.20 Pod srečno zvezdo, nan. -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. ■ 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Umor za začetnike, film - 21.45 Udarci pravice, nan.
- 22.35 Prijatelji, nan. - 23.15 Posebna enota C-16, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan.
CAJBA TV
8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. • 10.00 Mowgli, nan. -11.00 Amerikanec v Parizu, film -
13.00 Recept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 Ambasadorka, nad. -15.00 Zmajev prstan, nad. -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdna vrata, nan. - 19,OOOsvojitev, nan. - 20.00 Maškarada, film
- 22.00 Zavezani domu, nad. - 23.00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.30 Up in slava, film -
18.25 Smo dobri gospodarji? -19,00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Ajd dijo - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Motosport - 21.40 Širimo obzorja
ČETRTEK, 27.IV.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Oddaja za otroke
10.30 Živalski razum
11.30 Tehniška dediščina Slovenije
12.00 Dokumentarna oddaja
13.00 Poročila
13.40 Družinske vezi
14.30 Pomladni super 3 x 3
16.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila
16.45 Na liniji
17.20 Slike iz Sečuana
18.10 Svet čudes, dok. serija 18.35 Ljudje Evrope
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.05 Turistična oddaja
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.20 Ne/znani oder
22.50 Afrika ali na svoji zemlji, predstava SSG Trst SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -
9.50 Dr. Sommerfeld, nan., 6/10 -10.35 Nič svetega, nan. -11.20 Euronews -13.00 Svet poroča -13.30 Šport -16.00 Zlorabljeno zaupanje, am. film -17.30 Po Sloveniji • 18.05 Podeželski utrip, nan. -19.00 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.55 lmago Sloveniae - 21.30 Poseben pogled - 23.00 Zlata mrzlica, am. nem. film
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. -
10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv-12.00 Adrenalina -13.30 Nora niša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. • 14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah shovv -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nan.
- 20.50 Brez sledi, film - 22.30 Iz dneva v dan, nan.
- 23.00 Svilene sence, nan - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.30 Nekoč v gozdu, ris. film - 9.30 Tri ženske, nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad.
-12.20 Udarci pravice, nan. -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad.
-18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan • 21.00 Waynejev svet, film - 22.45 Prijatelji, nan. - 23.15 Posebna enota C-16, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.
CAJBA TV
8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Movvgli, nan. -11.00 Dobiva se v St. Louisu, film -
13.00 Recept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 Ambasadorka, nad. -15.00 Zmajev prstan, nad. -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Osvojitev, nan. - 20.00 Izgubljena vera, film - 22.00 Zavezani domu, nad. - 23.00 Newyorška policija, nan. - 23.50 Vohunska igra, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.50 lz združenja -18.20 Širimo obzorja -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur -
20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
NAGRADE V ŠMARJETO, PODSREDO IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral Fani Činkolc iz Šmarjete, Petra Simoniška iz Podsrede in Anico Grahek iz Novega mesta. Cinkoletovi je pripadla denarna nagrada, Simonišek in Grahkova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do petka, 28. aprila, na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 16”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 14. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: PALATAL. ANABAZA, TABORIT ARHAR. LA, GORNIK, MERINO, GAD, OTOR, NOIRET, RAŠ, DIMNICA, ANALIZA, TIR. VODOMER, AMI, ALABAMA, SAM.
NAGRADNA KRIŽANKA 16
AVTOR:
JOŽE
UDIR
NEKDANJI
VODITEU
SOVJETSKE
ZVEZE
INDIJSKI
DROBIŽ
BLIŽNJI
KRAJI
MUSLI-
MANSKI
POST
MIRUJOČI DEL ELEKTRIČNEGA STROJA
OSNOVNI
TON
TONOVSKE
LESTVICE
JEZERO MED ZDA IN KANADO
KDOR SE
UKVARJA Z
anatomij
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
SOSEDNJA
DRŽAVA
DVO-
VALENTNA
ALKILNA
SKUPINA
(CH2-)
VRSTA
BONBONOV
KOS
CELOTE
ANGL. DOL. MERA
FRANCOSKA
POKRAJINA
ZAPOREDJE
ZNAKOV
KONČNI
SISTEM
KOMUNIKA.
CIJSKEGA
SKLOPA
PISCA
DRZIČA
KEM. SIMBOL ZA KALCIJ
URADNIK NA POSLANIŠTVU
LITERARNO
DELO
PUNČKA IZ LECTA
NEMŠKA
REKA
POLJSKA
REKA
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
EGIPČANSKI
BOG
SONCA
DRŽAVLJAN
NAPO-
LEONOVE
ILIRIJE
KEM.SIMBOL ZA STRONCIJ
DRŽAVNA
BLAGAJNA
JAPONSKA
DENARNA
ENOTA
MESNI
IZDELEK
DALMA-
TINSKO
ŽENSKO
IME
ARSENAL / fote. Arngler. Vidovič
Vsak praznik gre skozi kuhinjo
Stičišče generacij.
Središče praznovanj.
Zavetišče ljubezni.
Kuhinje Marles Gorenje so prave kuhinje.
Takšne, v katerih se takoj počutiš prijetno domače. Opremljene tako, da v njih lahko kar prvi dan pripraviš veliko praznovanje. Z že vgrajenimi aparati Gorenje in dobavljive v res kratkih rokih!
«>
marles l gorenje
V vašo novo kuhinjo Marles Gorenje se lahko zaljubite v vseh pravih trgovinah s pohištvom.
Marles Gorenje - kuhinje, pripravljene na vse...
Kuhinja Harita
Hitreje, ceneje, enostavneje do vaše nove kuhinje!
Za dodatne informacije in naročilo brezplačnega kataloga kuhinj Marles Gorenje pokličite na
brezplačni telefon 080 13 11
med 8.00 in 16.00 uro.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
državne kratkoročne vrednostne papirje
esecna
akladna menica
varna in likvidna naložba
f
Zakladna menica je serijski, imenski vrednostni papir obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 100.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana 061171 82 04 BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d. gubljana 061177 78 53 BANKA CEDE d.d. 063 431120 • BANKA KOPER d.d. 066 451 445 BANKA VIPA d.d. 065 128 53 02 • DOLENJSKA BANKA d.d. 068 316 548 FACTOR BANKA d.d. 061137 76 13 • GORENJSKA BANKA d.d., Kranj 064 28 40 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d. 062 229 23 22 • SKB BANKA d.d. 061171 54 90 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana 061176 52 06 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana 061172 72 62
Oznaka menice	Datum vpisa	Datum Izplačila	število dni
TZ24 • ŠZ04	25.04.2000 • 25.04.2000	27.07.2000 • 26.10.2000	90 • 181
TZ25	23.05.2000	24.08.2000	91
TZ26 • ŠZ05	27.06.2000 • 27.06.2000	28.09.2000 • 28.12.2000	91 • 182
TZ27	25.07.2000	26.10.2000	91
TZ28 • ŠZ06	22.08.2000 • 22.08.2000	30.11.2000 • 01.03.2001	98 • 189
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: 386 (61) 178 65 55, 386 (61) 178 63 34 • Telefax: 386 (61) 125 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si • http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
110 let petja v Smatnem pri Litiji
Pevski zbor Zvon eden najstarejših pri nas
LITIJA - Pevski zbor “Zvon" iz Smartna pri Litiji slavi te dni 110-letnico delovanja in je eden najstarejših v Sloveniji. Zbor je bil vsa leta aktiven razen v času vojne vihre 1941 do 1945. Ustanovil ga je leta 1890 takratni nadučitelj na osnovni šoli Ivan Bartl.
Leta 1945 so se začeli pevci po 4-letni prekinitvi spet zbirati in so nadaljevali z zborovskim petjem v Šmartnem. Za dirigentsko palico pa je prijel takratni učitelj Franc Gruden. 70-letnico preživijo skupaj z litijsko “Lipo” in Jožetom Cajhnom kot začasno rešitvijo. V letu 1967 pa se pojavi v Šmartnu učitelj glasbe na osnovni šoli Janko Slimšek in zborovodja zbora z 80-letno tradicijo. Po 16-ih letih vodenja je delo prekinil zaradi največje krize med pevci (neredne vaje, neudeležba), ko je šlo celo za obstoja društva.
Od leta 1984 pevski zbor Zvon v mešani zasedbi uspešno vodi Marjanca Vidic. Jubilejni koncert so pevci pripravili, kot vsa leta do sedaj v domačem kulturnem domu. V programu so poleg jubilantov nastopili mladi glasbeniki iz želimeljske gimnazije in mladinski pevski zbor osnovne šole Šmartno. Slavnostni govornik pa je bil znani litijski kulturni delavec Ivan Godec.
Na predvečer obletnice je bila na šmarskem pokopališču žalna slovesnost, kar je za šmarske pevce značilno; vsakih 10 let se namreč spomnijo ustanovitelja in prvega zborovodja, ki je pokopan na tem pokopališču, ter vseh umrlih članov in zborovodij zbora.
K. ŠUŠTERŠIČ
TRAKTOR SE JE PREVRNIL
NOVO MESTO - 18. aprila seje nekaj pred 9. uro zaradi močnega nagiba po strmini delovišča nove obvoznice v Ločni prevrnil 37-letni traktorist M. G. iz Ljubljane. Voznik je padel pod traktor in se zdravi v novomeški bolnišnici.
A VTOMOBILI IN SPLOH AVTOMOBILI - Otroci iz skupine “Avtomobili" v otroškem vrtcu Mavrica v Brežicah so letos daljši čas ustvarjali na temo avtomobil. Tako so nastale sestavljanke iz lesa in gline, makete iz odpadnega materiala, cele strani skic in značilnosti avtomobilov, ceste s postavljeno prometno signalizacijo. “Avtomobile”, ki imajo tudi svojo himno, je prejšnji četrtek fotografski aparat odkril med pravimi avtomobili v prostorih podjetja Ford Paič v Krški vasi, kjer so tudi postavili priložnostno razstavo o otroških iskanjih na temo avtomobili. (Foto: M. L.)
V SPOMIN
Na tvojem grobu zdaj bele rožice cvetijo in bele svečke ti gorijo, ob grobu pa vsak dan nekdo stoji in solzne njene so oči.
(Mama)
24. aprila bo hlinilo najbolj žalostno leto v našem življenju, saj nam je kruta bolezen iztrgala našega preljubega sina
JOŽKA STEFANA
Jožko, s tvojo smrtjo se je naš dom ovil v črno tančico, pod katero tavamo brez cilja in izpod katere ne bomo tudi mi gledali lepote in čarov pomladi. Živiš in živel bdš v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in nosite cvetje na njegov prerani grob. Še enkrat hvala!
Vsi tvoji, ki smo te neizmerno ljubili
ZAHVALA
Prazen je dom,	le	trud	tvojih	rok
prazno vse,	in	lep	spomin	nate	nam ostaja,
ni več tvojega smehljaja,
Ob slovesu od naše drage mame, babice, prababice, sestre, tašče, svakinje in tete
ALBINE JARKOVIČ
roj. Kromar
iz Čadraž
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala ®te n?m ‘zrckh sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Nevropsihiatričnemu oddelku bolnišnice Novo mesto, Davčnemu uradu Novo mesto, Krki, d.d., Novo mesto, Krajevni organizaciji ZB NOV Šentjernej, Društvu upokojencev Sendernej in ZLSD Šentjernej, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Oklešen. Hvala govornikoma g. Ivanu Rešetiču in g. Jožetu Hribarju za poslovilne besede. Hvala še enkrat, da ste bili z njo in z nami.
Vsi njeni
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
Zavod za prestajanje kazni zapora
Dob pri Mirni
8233 MIRNA
objavlja prosta delovna mesta:
1. SVETOVALEC I - PSIHOLOG
2. VIŠJI REFERENT - PEDAGOG za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
3. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA
4. STRUGAR V OBRATU OBDELAVE I
Pogoji:
K točki 1:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj.
K točki 2:
univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, pedagoške ali druge ustrezne smeri in 10 mesecev ali 1 leto delovnih izkušenj. K točki 3:
- srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom.
K točki 4:
- srednja poklicna šola, smer strugar ali druga ustrezna smer in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Za delovna mesta pod točko 1, 2 in 3 se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 1 in 2 bodo vabljeni na pogovor. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 3 in 4 bodo vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Obstaja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev, razen pod točko 2, kjer se sklene delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom).
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto (U.L. R.S. št. 70/99) Mestna občina Novo mesto objavlja
JAVNI POZIV
ZA PRIJAVO PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Prijava podatkov bo potekala po krajevnih skupnostih po naslednjih terminih in popisnih mestih:
	Krajevna skupnost	čas popisa	popisno mesto
1.	BIRČNA VAS	18.4.-21.4	V prostorih krajevne
			skupnosti, Stranska vas 48
2.	URŠNA SELA	25.4. - 26.4	V prostorih krajevne
		skupnosti, Uršna sela 4 (zadružni dom)	
3.	PODGRAD	3.5. - 5.5.	Gasilski dom Podgrad
4.	GABRJE	8.5. - 9.5.	Kulturni dom, Gomile 10
5.	DOLŽ	10.5.-12.5.	Gasilski dom Lipnica 5
Vsi podatki za prijavo so razvidni na plakatih, ki so postavljeni na oglasnih deskah (javnih mestih) po krajevnih skupnostih in Mestni občini Novo mesto. Za dodatne informacije lahko pokličete tel.: 317-140 ali 317-185.
Mestna občina Novo mesto
LETOS ASFALT PO DOLINI GRAHOVICE
BOŠTANJ, ŠENTJANŽ - Letos bodo do sredine oktobra novomeški cestarji asfaltirali 3.589 m ceste Boštanj-Grahovica in del ceste Šentjanž-Kal. Vrednost del ocenjuje novi predsednik AK na u 54 milijonov tolarjev. V dolini Grahovice bodo še letos namestili tudi okrog 200 m odbojnih ograj, razširili prvi mostiček, pojavili najnujnejšo cestnoprometno signalizacijo in izvedli kamnito zložbo v potoku Grahovica.
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MIHAELA MIHIČ
Gradiška ulica 30, Straža
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom m znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, sodelavcem kolektiva Novoles - Vezan les in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
M-DOLENJSKE BO OBNOVIL ŠETINOVO HIŠO
SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je sestal z vodstvom Mercatorja Dolenjske pod vodstvom direktorja Staneta Hribarja. Občinski svet je že prejel sklep, da bodo prostore, v katerih že dolga leta deluje trgovina v Loki, lahko etažno vknjižili v last Mercatorja. Pogovarjali so se tudi o možnosti uporabe bivših grajskih hlevov v Loki, ki so v lasti Mercatorja, za lokalne potrebe, saj revitalizacijo tega objekta načrtujejo tudi izdelovalci projekta CRPOV Loka in krajani, ki bi mu radi dali novo vsebino. Beseda je tekla tudi o obnovi trgovine v starem mestnem jedru in kompletni obnovi Šetinove hiše, kjer bi pridobili tudi nekaj stanovanj in prostore za geodetsko službo. Projekt je že v izdelavi, občina pa bo pridobila tudi nekatera zemljišča, ki bodo funkcionalno zaključila objekt. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju pri nekaterih drugih projektih v mestu in v okolju, kjer ima Mercator svoje poslovne in druge prostore.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
TINETA KOŽUHA
iz Kranja stanujočega v Soteski
bi se rada zahvalila vsem sovaščanom. Soteščani ste zlati. Najlepša hvala vsem za izraze sožalja, podarjene sveče in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti na pokopališču v Kranju. Vsem skupaj in vsakemu posebej se še enkrat iz srca zahvaljujem.
Žena Slavica
DELAVNO TD OTOCEC
OTOČEC - Člani turističnega društva Otočec so se konec marca zbrali na rednem letnem občnem zboru v Kulturnem domu Otočec. Sodeč po poročilu o delu v preteklem letu, ki ga je podal predsednik Peter Bevc, je bilo društvo zelo prizadevno. Med drugim so člani organizirali tradicionalni pohod po Cvičkovi gazi, s Hoteli Otočec pripravili jožefovanje, martinovanje, trgatev in ličkanje, prireditev Praznik cvetja. Uspešno sodelujejo s tamkajšnjim kulturnim in gasilskim društvom, krajevno skupnostjo Otočec, novomeško občino in številnimi turističnimi društvi, še posebej pa s Hoteli Otočec. Med častne člane TD Otočec so sprejeli Lojzko Potrč.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
JANEZ PAVLENIC
samostojni elektromonter v pokoju
Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO
ZAHVALA
Sinje, črne, vse ljube, lepe so v zarje neznane zazrte, onstran groba vidijo že, čeprav so tukaj zaprte.
(OČI, Sully Prudhomme)
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša hči, žena, mami, sestra in teta
MARJANCA JAPELJ
roj. Pirh
Slakova ul. 10, Trebnje
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. kaplanu, oktetu Lipa, ge. Miklavčič in g. Mitji ter pogrebni službi Oklešen za čudovit obred. Hvala vsem, ki ste se množično poslovili od Marjance.
Vsi njeni
m m«; Jr
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila
MARIJA
NOVAK
roj. Mercina
Žlebej 11
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, denarno pomoč, darovano cvetje, sveče in spremstvo pokojne na zadnji poti. Hvala gospodu proštu za lepo opravljen obred, g. Asiču za poslovilne besede, pevskemu zboru in pogrebni službi Oklešen in Komunali. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Mama draga, ti si šla, ni te več med nami, vendar v naših srcih boš ostala, da ne bomo sami.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala.
V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANA KRESAL
roj. Novak
iz Velike Sevnice 10 pri TYebiyem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala govornikoma za tople besede slovesa pred domačo hišo in pri odprtem grobu, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinovi France, Nace in Tone ter hčerke Marinka, Anica in Jožica z družinami
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric
JANEZ PAVLENIČ
iz Hrastja 13 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo dr. Vizčevi, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Debevcu za poslovilni govor, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Elektra Šentjernej in Novo mesto, PEMS Šentjernej, VGP Novo mesto, DSO Novo mesto, Frizerskemu studiu Franja, ŽRK Vias. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
ALOJZ MUHIČ st.
iz Birčne vasi
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo članom kolektiva Splošne bolnice - Oddelek intenzivne nege Novo mesto, ki so mu v zadnjih trenutkih življenja lajšali bolečine, govornikom Dragu Roženbergeiju, Janezu Bučarju in Rudiju Mrazu za poslovilne besede ter pevcem MPZ Ruperčvrh za lepo zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi Komunali Novo mesto za izvedbo pogrebnih storitev, gasilcem PGD Lakovnice, članom kolektiva PIO - PLI, d.o.o., Novo mesto in kolektivu Dolenjskih pekarn, d.d., Novo mesto ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala!
Vsi njegovi
Vos rodni dom ostal je prazen °dkar v njem naše mame ni. Odšla je k večnemu počitku, zaprla mileje oči.
ZAHVALA
Le ena je tolažba naša, ko v solzah plava nam oko. Da s tabo, naša draga mama, v večnosti se snidemo.
V 91. letu življenja je prenehalo biti zlato srce naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
TEREZIJE
KLOBUČAR
z Uršnih sel, Vaška cesta 28
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, sv. maše in sveče ter nam ■zrazili sožalje. Prisrčna hvala osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so lepo negovali našo mamo. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in govornikoma za Poslovilne besede ob slovesu ter pevcem za zapete žalostinke.
V globoki žalosti: vsi njeni najdražji, ki so jo imeli radi
''■h'
ZAHVALA
Ljubil si gozdove, ljubil si nas,
a prezgodaj zapustil si nas.
(Vnuk David)
V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE LIPAJ
iz Cerovega Loga 38, Šentjernej
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala g. Francu Bratkoviču za poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
4
ZAHVALA
Mama, srečna si bila, kadar smo domov prišli, sedaj pa žalost je boleča, ko te več med nami ni.
Delo, skrb, trpljenje za nas -tvoje je bilo življenje.
V 91. letu starosti so se iztekle moči
ANGELE
MIKOLIČ
po domače Knavsove
iz Potoka 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste jo spremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
TA TEPEN	mZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 20, aprila - Neža Petek, 21. aprila - Simeon Sobota, 22. aprila - Leonida Nedelja, 23. aprila - velika noč Ponedeljek, 24. aprila - velik, ponedeljek, Jurij
Torek, 25. aprila - Marko Sreda, 26. aprila - Marcelin
LUNINE MENE
26. aprila ob 21.33 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 20. do 25.4. (ob 20.30) ter od 21. do 23.4. (tudi ob 18.30) komedija Lepota po ameriško. 26. in 27.4. (ob
20.30) drama Prebujena vest. 27.4. (ob
18.30) drama Obala.
ČRNOMELJ: 21. in 22.4. (ob 20. uri) zgodovinski film Ivana Orleanska. 23.4. (ob 18. in 21. uri) ter 24.4. (ob 20. uri) drama Nadaijeni gospod Ripley.
DOBREPOLJE: 23.4. (ob 15. uri in
20.30) akcijski film Klub golih pesti.
GROSUPLJE: 21.4. (ob 20. uri) akcijski film Klub golih pesti.
IVANČNA GORICA: 20.4. (ob 20. uri) akcijski film Klub golih pesti. 27.4. (ob 20. uri) zgodovinski film Ivana Orleanska.
KOČEVJE: 24.4. (ob 19. uri) akcijski film Klub golih pesti.
KRŠKO: 20.4. (ob 19. uri) komedija Bow-finger. 21.4. (ob 20. uri) ter 22. in 23.4. (ob 18. uri) komedija Pobegla nevesta. Od 25. do 27.4. (ob 19. uri) drama Prebujena vest.
METLIKA: 21.4. (ob 20. uri) drama Nadarjeni gospod Ripley. 23.4. (ob 20. uri) zgodovinski film Ivana Orleanska.
NOVO MESTO: 20., 25. in 26.4. (ob 18.30 in 20.30): 21.4. (ob 18.30) ter od 22. do 24.4. (ob 17.30 in 19.15) slovenski film Jebiga. 21.4. (ob 20.30) ter od 22. do 24.4. (ob 21. uri) film Bogovi in pošasti. 27.4. (ob
17.30) risani tlim Svet igrač. 27.4. (ob 19. uri in 20.15) drama Obala.
RIBNICA: 22.4. (ob 22. uri) akcijski film Klub golih pesti.
VELIKE LAŠČE: 22.4. (ob 20. uri) akcijski film Klub golih pesti.
film %
• JEBIGA, komedija (Slovenija, 2000, 90 minut: režija Miha Hočevar)
Za kakšen in kateri film ure, skoraj ni potrebno razlagati. Na Jebiga se je nestrpno čakalo od trenutka, ko je padla prva klapu, od poletja '98 torej. Po prestolnici so krožile štorije in razne anekdote, kako da se ekipa iz Žmavca, danes ne več tako kot pred dvema letoma legendarnega lokala za Filozofsko fakulteto, pri tem strašno zabava, daje to prvi slovenski pravi mikro-proračunec, ki je povrhu ali ravno zaradi tega fenomenalno atraktiven, spontan, duhovit in sploh kar je sorodnih superlativov. Vmes je taista ekipa frendov posnela dva neverjetno priljubljena televizijska oglasa, Joškota (“ti s’naš najboljši prjatu") in Dobre vile. Ravno dovolj, da so fantje čez noč postali zvezdniki in ljubljenci sicer zelo raznovrstnih občinstev, od tistih izza šankov do gospode, ki se sprosti samo v Operi, od mularije, ki je citate takoj posvojila in jih vključila v svoj modni sleng, do njihovih staršev, med katerimi je marsikdo ravno zaradi ljubljanskih tipčkov postal iskalec sreče in nedeljski hazarder
Res je, na dolgo in široko se vleče ta uvod. Razlog je preprost: zgodba pred zgodbo, pred filmom ali predfilm (ki ga ni bilo, ker so “ves
denar porabili za film”) je žal mnogo večja od svojega nadaljevanja. Jebiga je namreč na moč okoren, dolgočasen, po nepotrebnem površen, skratka brezvezen v polnem pomenu besede. 40.000 nemških mark lahek budžet ni opravičilo niti dober razlog za slovenščino, kije preveč polikano pravilna in zato neživljenjska, za igro. ki je bolj postavanje v kadru, za glasbeno opremo Mitje Vrhovnika-Smrekarja, ki je preveč lepa in zato popolnoma neprimerna za podlago obskurnim polentim pijankam, za scenaristične nastavke, ki nobene izmed zgodbic ne uspejo srečno izpeljati do konca. Usta na platnu in tekst, ki ga šesterica modelov in dve kobalovi p. sredi mrtvega ljubljanskega poletja besedičijo zaradi besedičenja samega, se povrhu ne moreta in ne moreta ujeti.
Okej, denarja za posebej izdelano sceno ali kaskaderske podvige res ni bilo, saj so snemanje iz svojih plitkih žepov prostovoljno financirali kar vsi vpleteni, ampak film tako ali tako ni imel takšnih ambicij. V takih primerih je pač nujno potrebna štorija, ki brezprizivno zadene. Kot še nezrela “trava” in alkoholne substance, proti katerim naj hi film na ne vem kakšen način, meni žal skrit, agitiral. Jebiga Mihe Hočevarja, nadarjenega režiserja reklamnih teve spotov in obratno sorazmerno neuspešnega, kar se tiče celovečercev, je kljub temu prava uspešnica. Film je v dveh tednih prodal 14.000 kino vstopnic, evforije pa verjetno še ni konec. Toliko o lakoti po domačem in lahkotnem filmu.	TOMAŽ	BRATOŽ
Spoštovani bralci in oglaševalci!
Četudi nam bo ob tokratnih velikonočnih in prvomajskih praznikih primanjkovalo delovnih dni, Dolenjski list ne bo umanjkal: namesto v četrtek bo naslednja številka izšla v petek, 28. aprila, nato pa spet prvi četrtek v maju. Poštarjem torej ne bomo dali počitka, malce manj možnosti pa bo za naročilo oglasov, malih oglasov in osmrtnic, zato vas prosimo, da naročilo opravite že jutri in naslednji petek, izjemoma pa bomo v torek, 25. aprila, in v torek, 2. maja (Četudi je praznični dan), male oglase in osmrtnice sprejemali do 10. ure. Naročilo kajpak lahko ob vsakem času opravite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika in elektronske pošte.
Hvala za razumevanje!	Uprava	Dolenjskega	|ista
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v I. polletju S.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30506. Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
| Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
	
KMETIJSKI STROJI	POHIŠTVO
KMETOVALCI, Agroizbira, Slavko Prosen, Kranj, vam nudi ob 10 obletnici poslovanja popuste tudi do 18 % za sledeče blago: gume Barum, Ruma, akumulatorje Vesna, Topla, Bartog, zaganjače za traktorje Zetor, UTB, TV, Ursus, obračalne sisteme Sip Šempeter idr. Pokličite nas na «(064)324-802 ali 326-870. 606	JOGI POSTELJO, 200 x 140,in pograd z jogijem (možna uporaba kot samostojna ležišča) poceni prodam. «(068)65-678.
	POSEST
4-REDNI obiralec koruze s frezo poceni prodam. «(041)339-533.	1143
STRIŽNO KOSO za motokultivator Goldoni in Labinprogrcs, širine 120 cm, rabljeno 1 sezono, prodam. « (041)791-462 ali (068)81-246.	1156
TRAKTOR FENDT 105 S, letnik 1977, prodam. S (07)30-49-327 ali (041)730-166. PAJKA SIP 340 prodam. «(068)323-486.
TRAKTORSKO KOSILNICO Sip 165, dva bobna, vrtavkasti obračalnik Sip 3.5 prodam. «(041)634-531 ali (068)45-192.	1178
TRAKTOR UNIVERZAL 703, 70 KM, 4 x 4, prodam. «(0608)62-946.	1183
NAKLADALKO Sip 19 in telico za zakol prodam. «(068)75-004.	1219
KUPIM
ODKUPUJEMO DELNICE! Bršljin, Kočevarjeva 2, (068)322-012.	1139
ODKUPUJEM stare omare, mize, stole, komode in drobne predmete, stare cca 100 let.«(041)696-263 ali (068)45-800.	1141
VINOGRADNIŠKI TRAKTOR, 30 do 40 KM, star 15 do 20 let, kupim. « (041)375-678.	1181
JEDILNI KROMPIR kupim. « (068)66-665.	1197
OHRANJEN mešalec za betom kupim. « (068)78-506, popoldan.	1142
LEPO atrijsko hišo v bližini Čatcških toplic, 120 nr. podkleteno, 35 nr, in prizidek, 80 nr, obnovljeno, popolnoma opremljeno, vsi priključki, vrt 1800 m2, ugodno prodamo. Možnost odkupa zemlje 7000 m2, delno zazidljivo.«(031)34-64-64.	1031
V SEMIČU prodam zidanico z vinogradom. «(041 >929-322, od 11.,do 15. ure. 1111
ATRIJSKO HIŠO v Stopičah prodam. « (041)634-611.	1132
VINOGRAD, 5 a, 300 trt, med Mavcrlcnom in Dobličko goro, urejen dostop do parcele, prodam.«(041)578-217, od 15. do 19. ure.
HIŠO v okolici Novega mesta oddam v najem. «(068)344-183.	1151
MANJŠI VIKEND z vinogradom, do 10 km iz Trebnjega, kupim.«(061) 14-29-390, po 19. uri.	1167
BIVALNI VIKEND in dvosobno stanovanjc zamenjam za hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. «(068)25-385.	1177
V NOVEM MESTU (Stopiče), prodamo novejšo hišo, parcela 540 m2. Nepremičnine Media, « (068)84-570 ali (041 >636-746.
OBNOVLJEN vikend v Beli krajini prodamo. «(068)84-333, po 21v uri.	1204
HIŠO v Šmarjeških Toplicah, 267 m2 bivalne površine, prodam.«(041 >235-746,	1208
V BLIŽINI Dolenjskih Toplic oddam hišo urejeni družini ali jo prodam. ® (07)306-6246, od 25.4. do 2.5.	1214
VINOGRAD z zidanico na Skrivnem nad Pl-eterjem prodam. O (068)307-16-16.	1221
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1993, vsa oprema. prodam ali menjam in seuter Italjet race, 50 ccm, letnik 1997, lepo ohranjen, prodam. «(041)628-851.	1049
MERCEDES 300 D, letnik 1982, prvi lastnik,in clio 1.2 fidji, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. «(068)51-087.	1147
MOTOR TORI na 4 kolesa prodam. « (0608)65-004.	1148
VECTRO, letnik 1990, dobro ohranjeno, prodam. «(068)30-78-981.	1152
HYUNDAI PONY, letnik 1991, registriran do 4/01, prodam.«(07)33-23-966.	1158
GOLF 1.6 diesel, letnik 1989, prevoženih 130.000 kilometrov, prodam . « (068)28-133, (041)348-643.
GOLF JX D, letnik 1990, bel. registriran do 2001,3V, prodam.«(041)561 -107.	1166
R 5, letnik 1995, registriran do 23.12.00, 3V, bel,prodam.«(041)385-612.	1169
VW TRANSPORTER 2. 4 D, 8 plus 1, letnik 1994, prvi lastnik, 94.000 km, dodatna oprema, prodam.«(041)637-456.	1179
GOLF B, letnik 1978, lepo ohranjen, neregistriran, prodam.«(041 )41 2-532.	1186
GOLF JX D 1.6 D, letnik 1989, 3V, rdeč, registriran do 4/01, prodam. « (068)73-069 ali (031)631-169.	1200
CLIO 1.4 RT, letnik 1991, registriran za celo leto, bel, 5V, prodam za 580.000 SIT. « (041)824-704.	1205
OPEL KADETT OSI 2.0 16 V, letnik 1989, 3 V, siv, prodam za 590.000 SIT. « (041)757-486.	1206
MOTOR SKUTER, 49 ccm, 2500 km, letnik 1996, prodam. « (068)65-830 ali (041) 779-584.	1216
R 4 GTL, letnik 8/87,129.000 km, in mešana metrska drva prodam. « (068)85-860, popoldan.	1188
VW GOLF IV 1.9 SD1, letnik 9/98, 3V, moder, tehnik paket, zadnji spojlcr, 58.000 km, prodam. « (068)79-538 ali (031)540-246.
R EXPRES, letnik 1996, zastekljen, prodam. «(068)323-287 ali(041)693-205.	1207
PREKLICI
JANEZ PERŠE, Družinska vas 14, pozivam Marjana Dragana, Sama Plaznika in Štefko Perše, da takoj prenehajo spuščati vseh vrst vode v moj ribnik. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal.	1172
PRODAM
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam.«(063)451-082.	482
PLINSKI PRETOČNI BOJLER WR 350-1 Junkcrs Bosch, nov, še zapakiran, za 40.000 sit prodam. «(041)860-134.	546
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, brune, okrasne zaključne letve, prodam. Možna dostava. Družinska vas, « (068)7.3-587.	901
SENO. balirano v okrogle bale, suho, ali silažo prodam.«(031)30-43-51.	1133
PR1PRAV1JAM in žagam suha mešana drobna drva. 1 m1 na dvorišču stane 4(01 SIT. Viktor Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče, «(0608) 80-507.	1135
HLEVSKI GNOJ menjam za suho mrvo. « (068)344-183.	1150
SOBNO KOLO Atala in trisistemske zvočnike bas reflex, za hi-fi, 2 x 150 W, prodam. « (041)685-835.	1153
SUH smrekov opaž, talni pod ter bruna prodam. Prodam tudi les za ostrešja, late, 3 x 5,4 x 5 in 5 x 8 em, ter kamen škril. Možnost dostave. «(041)763-653.	1159
LOVSKO PUŠKO, malo rabljeno, kalibra 8 -57, z daljnogledom, prodam.«(068)57-080.
SENO prodam. «(068)85-736.	1176
4 LETNE GUME Michelin, 155/70/13 prodam za 12.000 SIT.»(041)230-393.	1190
METRSKA bukova drva prodam. « (031) 516-799.	1198
1 M1 smrekovih desk in 1 m' plohov, debeline 3 in 5 cm, prodam. Karol Somrak, Goriška vas 7,8216 Mirna Peč.	1220
^ SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! Odkup 10 let starega avta 200.000 tolarjev!
UMETNI KAMEN
za oblaganje fasad po najugodnejših cenah
Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3.000 SIT m2.
KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 068/65-882, 65-557 GSM: 041/509-612
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 888
Ključavničarstvo Hočevar izdeluje vse vrste vzidnih in samostoječih štedilnikov. Tel. 07/34-92-59.
Pisarna za pridobivanje gradbene dokumentacije. Pokličite ali pustite sporočilo. Tel. 07/332-48-51
AVTO VLEKA
NONSTOP
041 412 532
Številka, ki jo je dobro imeti vedno pri roki!
V Interspar centru Bršljin Novo mesto takoj oddamo v najem trgovski lokal 10 m2. Informacije na tel.: 061/232-17-97.
VEDEŽEVANJE KONDOR .E LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE | 090-44-27 .
VZEMITE USODO V SVOJE ROKE! £
SLUŽBO DOBI
SODELAVCE za prodajo ognjičeve kreme Ringelblumen Balsam iščemo. « (062)320-30-79, od 7. do 14. ure, Tara, s.p., Maribor. UP1T, d.o.o.. išče trgovca za delo na terenu. Možnost trajne zaposlitve. « (0608)25-954 ali (0608)61-844.	1134
PRODAJALKE za delo v tekstilni trgovini v Črnomlju in Semiču iščemo. Obvezna ustrezna izobrazba.«(068)67-129.	1144
KOMUNIKATIVNE, kreativne sodelavce za predstavitve vrhunskih likovnih materialov po vrtcih, šolah, zavodih, z možnostjo kasnejše zaposlitve, iščemo. Pivnik, d.o.o., Maribor,«(062)250-17-83.	1145
DELAVCA za pometanje ulic zaposlimo. « (041)720-065 ali (068)322-392.	1149
ZASTOPNIKE s prevozom zaposlimo za trženje objav v imenikih PIRS v Novem mestu, Krškem, Sevnici in Beli krajini. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska cesta 38, Ljubljana, «(041)746-823.	1163
DELAVCA s III. ali IV. stopnjo izobrazbe zaposlimo v servisu vodomerov.«(068)743-060 ali 743-070.	1180
Ali na Dolenjskem ni zastopnikov, ki bi s predstavljanjem programa, ki se prodaja sam, odlično zaslužili? Če mislite drugače, pokličite 041/736-727 po 18. uri!
RAZNO
GRADITEIJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe in strojne omete po ugodnih cenah.« (041)642-762.	782
JASNOVIDEC BATO. Cena 5000 SIT. Osebne podatke pošljite na naslov: NS, poštno ležeče, 3322 Velenje.	916
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e.«(068)39-30-262.	979
TAKOJ ODDAMO v najem prodajne prostore s skladiščem v izmeri cca 180 m2, na lokaciji Črnomelj, Ul. Staneta Rozmana 7. Vse informacije na «(061)321-554.	1136
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in računalništvo na vašem domu. « (068)59-527 ali (041)544-510.	1155
STAREJŠA GOSPA nudi dom dobri družini ali pa gre stanovat k njim. Ima 2 hiši, možnost dedovanja. Naslov v upravi lista. 1162 V CENTRU Trebnjega oddamo v najem lokal, 28 m2. «(07)461-320.	1164
ROČNA MASAŽA vam izboljša zdravje in motivacijo. S (041)971-383.	1168
MATEMATIKO in angleščino za osnovno in srednjo šolo inštruiram. « (068)33-41-999. LOKAL. 64 m2 ali 128 m2, na Seidlovi oddam. «(068)79-589 ali (041 >754-917.	1187
ZOBOZDRAVNIKI! V večjem kraju v okolici Novega mesta oddam v najem poslovni prostor, po dogovoru tudi opremo. « (0609)651-835.	1203
NA OBMOČJU Kočevske vzamem na pašo telice. Cena od 100 SIT do 110 SIT na dan za 1 žival. « (061)851-634 ali (040)270-099.
DEKLE v baru v Novem mestu redno zaposlimo . «(041)644-850.
NATAKARICO redno zaposlimo v lokalu v Novem mestu. Nedelje proste. « (068)342-614 ali (041)440-827.	1185
V GOSTILNI MRAVLJICA v Ostrožniku pri Mokronogu zaposlimo 2 natakarja (-ici) z izkušnjami. «(068)49-008.	1189
PRIKUPNO dekle za delo v strežbi zaposlim.«(041)358-452.	1193
MLADO prikupno dekle zaposlimo za delo v strežbi in prosimo za prijave za pomoč pri večjih prireditvah.«(041 >647-179.	1199
V PIVNICI AS v Prelesju zaposlimo natakarja (-ico), potrebujemo pa tudi strežno osebje, honorarno ob vikendih. ® (068)40-194.	1201
K SODELOVANJU vabimo podjetne in komunikativne prodajalce za trženje odličnega artikla na področju Dolenjske. « (068)33-76-330.	1209
V OKREPČEVALNICI CUKERO v Šentjerneju zaposlimo dekle za delo v strežbi « (041)650-287.	1210
DEKLE za delo v bistroju redno zaposlimo. «(041)609-044.	1217
DELAVCA iz Posavja z znanjem varjenja za montažo izpušnih cevi zaposlimo. « (041) 617-700.	1218
NATAKARICO zaposlimo. «(041)606-960.
SLUŽBO ISCE
19-LETNO DEKLE sprejme delo v trgovini s tekstilom v Novem mestu. Tt (068)325-840.
STANOVANJA
DVOINPOLOSBNO pritlično stanovanje, 63 m2, telefon, CK, v Ul. Slavka Gruma, prodam. W (068)324-566.	1137
V NOVEM MESTU, v Šcgovi, prodam trisobno stanovanje, 73 m2, drugo nadstropje, obnovljeno, za 13.000.000 SIT. « (041)622-531.	1161
ENOSOBNO STANOVANJE oddam « (068)75-377, zvečer.	1195
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam.«(041)372-877.	1215
ŽENITNE PONUDBE
IMAM VSE, ljubezni pa ne. Mami, oglasi sc, če si stara 35 do 45 let. Naslov v upravi lista.
V ŽENITNI POSREDOVALNICI Sreča v Novem mestu vas pričakuje veliko število žensk in moških za resno zvezo. © (068)326* 033 ali (031)570-403.	1191
ŽIVALI
VALILNICA GUNJILAC s Senovega spreje-ma naročila za enodnevne in večje piščance. TP (0608)71-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec,«(0608)89-038.	166
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, « (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vav-ta vas 9.«(068)84-111.	985
LOVCI, POZOR! Ugodno prodam leglo planinskih goničev odličnih staršev, primerni za gonjo divjih prašičev in iskanje krvnih sledi. «(0608)59-360 ali (041)698-937. RJAVE JARKICE ter bele piščance prodajamo. Sprejemamo naročila. Prevolšek, Čatež, « (068)489-075 ali (041)572-088. BIKCA, starega 6 mesecev, menjam za brejo telico z doplačilom, tf (068)324-172.	1165
MLADO KRAVO za zakol prodam. (068)47-694 ali (041)358-302.	1170
ČRNO-BELO TELICO, brejo 8 mesecev, in prašiče, težke cca 100 kg, prodam. « (068)325-308.	I171
MLADO KRAVO, brejo v osmem mesecu, prodam. ® (068)30-71-519 ali (041)859-091. BELE PIŠČANCE, težke 1.5 kg, po 340 SIT/ kg, ter rjave in grahaste jarkice prodajamo. Vrtačič, Pristavicav 1, Šentjernej. «(068)71-287 ali (031)712-995.	1202
TELIČKA, starega 1 teden, prodam. « (068)45-135.	1211
TELIČKO SIMENTALKO, staro 10 tednov, prodam. «(068)71-400.	1212
0/cev n
n 068/324-377
Krvavec	Kum
104,5	105,9
LERAN, d.o,o.
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
Deutscher Akkred i tlerungs
ISO 9002
PARKETARSTVO
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79	940
07/33	79	941
faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču. Straži, Dobindolu (Urina sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Ljubljani;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Kar-teljevem (Poljane), v Šentjerneju (nad Pleterjem) in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka);
• KMETIJE: v Orešju, na območju Bele krajine in drugod;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
V _______________________________/
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Imate novo.
Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta zagotovil najmanj 44 priključkov na 100 prebivalcev
Elektro Ljubljana d.d. PE Elektro Novo mesto
«**
mrmvvni
FITNES« - ŠOLAMI - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
& 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
tutiitična. cLaenctio.
Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da imamo v PE Elektro Novo mesto nove telefonske številke:
Posredovalno mesto-vratar 07	393	1	330
Center vodenja	393	1	211
393 1 212
Prijava napak na el. omrežju	393	1	340
Reklamacija računov za električno energijo 393	1	341
Ostale telefonske številke in naslove elektronske pošte dobite na naši domači strani http://www.qenus.si/elektro/
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
/////ll\\\\
- it ir* iffri
ZA VAŠ DOM, POSLOVNI OBJEKT
* ravne
* kupolaste
* balkonske
* senčniki
KANDIJSKA 9, NOVO MESTO Tel.: 068/321-115 Tel. in faks: 068/342-136
POSEBNA AKCIJA!
ALI POZNATE NAJLEPŠI OTOK V DALMACIJI?
ZA NAS JE TO HVAR!
Da bi lažje prepričali tudi vas, smo se odločili za
POSEBNO AKCIJO v poletnem terminu od 8.7. do 15.7.2000 z organiziranim avtobusnim prevozom v mestu HVAR
Hotel AMFORA - A kategorije
sobe s pogledom na park	7	DNI-POL	32.200,00	SIT
sobe s pogledom na morsko stran 7 DNI-POL	38.600,00 SIT
Hotel P H AR O S - B kategorije
sobe s pogledom na park	7	DNI-POL	26.800,00	SIT
sobe s pogledom na morje	7	DNI-POL	32.200,00	SIT
AVTOBUSNI PREVOZ + TRAJEKT	7.800,00	SIT
(otroci do 12. leta imajo 30% popusta na prevoz)
POPUSTI: otroci do 2. leta imajo brezplačno, od 2.-12. leta imajo 50% popusta na dodatnem ležišču in 30% na osnovnem ležišču.
DOPLAČILA: turistična pristojbina je 220 SIT/dan, otroci od 12.-18. leta 110 SIT/dan.
KAPACITETE PO AKCIJSKI CENI SO OMEJENE, ZATO POHITITE S PRIJAVAMI! Pokličite nas, poslali vam bomo katalog!!!
Novo številko izveste, če vtipkate:
086 + omrežna skupina + stara številka
Če vas zanima nova številka v okviru omrežne skupine, iz katere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko.
http://www.telekorr\.si
Telekom^)
Slovenije	W
IT
So
OGNJIŠČE
ROLETARSTVO Šentjernejska cesta 13,
8000 Novo mesto,
--------_ ^ tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
\ C	PVC	„
 kV. STAVBNO POHIŠTVO
Prodajni center podov
PCP PUREBER-
Imate gotovino in želite povečati njeno vrednost?
Za izpolnitev Vaše želje je več možnosti, mi pa Vam svetujemo, da denar vežete kot depozit za nekaj mesecev: 3,4, 5,6,... ali 12. To Vam bo prineslo ugodne obresti.
In to še ni vse! Vsaka nadaljnja vezava do sedme ponovitve Vam bo še zvišala obresti.
Vaši prihranki bodo rasli hitro kot še nikoli. Vztrajnost se zdaj še bogateje obrestuje!
Oplemenitite svoje prihranke!
Za vse podrobnosti o depozitih se oglasite v katerikoli enoti naše banke ali pa si jih oglejte na internetu: http://www.abanka.si
Abanka d.d. Ljubljana http://www.abanka.si
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI
Novo mesto (068) in Krško (0608) imata 07
S 30. marcem 2000 sta se dosedanji omrežni skupini 068 in 0608 združili v enotno področno kodo 07. Opozorilo: v primeru, ko ste morali doslej odtipkati omrežno skupino, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša Primer: če kličete iz Novega mesta v Krško, vtipkajte 07 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98
• ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
• OKNA• VRATA• VSEH OBLIK•
PORTRET TECjA TEclNA
Zvone N
Ko je Zvone Novina leta 1993 postal generalni direktor Novole-sa, je bil star 29 let. “Takrat sem bil pretrapast, da bi rekel ne, ” prostodušno pove danes ta dinamični, uspešni in priljubljeni manager, po osnovnem poklicu lesarski inženir. Takrat je bil No-voles pred stečajem, Novina je bil pa komercialni direktor. Mladenič ni mogel razumeti, zakaj hočejo nekateri Novoles pognati v stečaj, ko pa je bilo toliko naročil, da je bila proizvodnja za tri mesece naprej prodana! Upniki so vsak dan trkali na vrata in zahtevali denar, ki ga ni bilo. Če bi šli v stečaj, bi upniki dobili komaj dobro desetino svojega denarja. Na nekem takih mučnih sestankov so vprašali Novino, kaj meni o tej zagatni situaciji. “Jaz bi šel delat, naročil je za 5 milijonov mark na mesec, "je kratko odvrnil.
Mladi direktor je imel trdno podporo v najožjih sodelavcih, prav tako pa tudi med delavci. Takoj ko mu je po tritedenskem vedejevstvu tajnica zadnji dan razpisnega roka prinesla v podpis že napisano prijavo za mesto generalnega direktorja, se je sestal s sindikalisti. “Če bodo še naprej stavke in če bomo naše probleme in nesoglasja vlačili po časopisih, bom takoj odšel!" je naravnost povedal. Od takrat do danes v Novolesu niso stavkali niti eno uro, s sindikatom pa se Novina sestane redno vsak mesec, teme za sestanek pa predlaga sindikat.
Ko je Novina prevzel krmilo potapljajoče se Novolesove ladje, je bilo 43 milijonov mark dolgov, izgube iz preteklih let so se povzpele na 25 milijonov mark, Novo-lesov kapital je znašal pa borih 9 milijonov mark. Do leta 1996 so poplačali vse dolgove in pokrili vso izgubo, od takrat poslujejo z dobičkom, ki pa ga ne delijo, am-
pak vsega investirajo v razvoj firme. Tako naj bi bilo, če se bodo lastniki strinjali, še naslednja štiri leta.
Danes je Novoles v vrhu slovenske lesnopredelovalne industrije, 70 odst. svoje proizvodnje izvozi na najzahtevnejša svetovna tržišča, izvoz pa je 700-krat večji od uvoza. “Prva štiri leta mojega vodenja smo se ukvarjali s preteklostjo in poravnavanjem starih grehov, zadnja tri leta smo posvetili sedanjosti, sedaj pa se oziramo v prihodnost in načrtujemo že, kaj bo z Novolesom čez 10 let, ” pravi Novina. “Takrat ali pa še prej naj bi Novoles ponujal trgu vse pohištvo za bivalni prostor: od montažnih hiš, stavbnega, notranjega pohištva do vrtnih garnitur. Vsega tega ne bomo proizvajali sami, pač pa v povezavi z lastniško povezanimi partnerji. Tako bi racionalizirali stroške proizvodnje, razvoja, trženja. Tako usmeritev je potrdil naš nadzorni svet in to našo strategijo bomo v kratkem javno objavili in pozvali zaniteresirane proizvajalce k sodelovanju," je nad to zamislijo, ki naj bi pripeljala do povezovanja sedaj precej razdrobljene slovenske lesnopredelovalne industrije, navdušen Novina. “Prodajati je treba dodano vrednost, se pravi znanje, ne pa hlode in kubike!”
Novina je v Novolesu od svojega prvega delovnega dne. Kot pripravnik je spoznal vse Novolesove tovarne in obrate, bil tehnolog, direktor prodaje in komercialni direktor. V petih letih je delal pod štirimi generalnimi direktorji, sedaj pa je že sedmo leto na čelu tega lesnega kombinata z 900 zaposlenimi in je s 36 leti že star managerski maček. “Šene dolgo tega sem bil pespektiven mlad kader, sedaj sem pa samo še kader, ” se široko nasmeje. Pred tremi leti so ga vabili v Ameriko za direktorja ameriškega podjetja z mesečno plačo 13.000 dolarjev. Delavci so mu napisali pismo in med drugim zapisali: “Ne moremo vas prisiliti, da ostanete z nami, vas pa prosimo. Skupaj smo rešili naše podjetje, ponosni smo na vas in imate trdno podporo vseh zaposlenih. ” Od takrat je Novina pogosto v Ameriki. Službeno, kot generalni direktor Novolesa.
Tako je, če je mladenič pri 29 letih pretrapast, da bi rekel ne.
A. BARTEU
S kolesom ob Temenici in Mirni
Predstavitev projetka S kolesom ob Temenici in Mirni uspešna že na sejmu Alpe Adria 2000 - V soboto, 29. aprila, otvoritev kolesarskih tur v parku v TVebnjem
ŠTORKUE SPET V BELI KRAJINI - Tako kot zadnjih nekaj let, so se tudi letos štorklje spet vrnile v svoja belokranjska gnezda. Belokranjci so se že tako navadili na te lepe ptiče, da jih vsako pomlad z nestrpnostjo pričakujejo. Štorklja na fotografiji je iz Zemlja pri Metliki, s svoje gnezdo pa je tako kot vsako leto priletela natanko 31. marca. (Foto: M. B.-J.)
V
Ze 9. gorski tek na Lisco
SEVNICA - V ponedeljek, 1. maja, bo na 8,5 km dolgi progi z 830 m vzpona že 9. gorski tek na Lisco. Start teka bo ob 10. uri pred okrepčevalnice Boomerang na Orehovem. Prve 4 km se proga rahlo vzpenja, sledi 1 km spusta in nato še 3 km vzpona mimo vasi Polje in cerkvice sv. Jošta do cilja na Lisci. Tekmovalci se bodo pomerili v 12 kategorijah, ženske v petih, moški v desetih, posebej pa pripadniki slovenske vojske in policije ter družine. Vsi tekmovalci bodo prejeli spominsko medaljo, diplomo, majico in ogledalo ter topel obrok, organizator teka - Pikado klub Boomerang Ore-hovo-Hrastnik bo nagradil absolutnega zmagovalca in zmagovalko, prve tri v kategoriji, najmlajšega, najstarejšega in najbolj oddaljenega tekmovalca. Prvouvr-ščeni v kategorijah bodo prejeli tudi pokal. Startnina na dan tekmovanja (do 9.30 ure) je 2.000 tolarjev, v predprijavi do 28. aprila pa 1.500 tolarjev. Kontaktna oseba za podrobnejše inforamcije je Pavle Drobne, NHM 16, 8290 Sevnica, telefon (0608) 44 446, GSM 041 502 147. Tekmovalci tečejo na lastno odgovornost. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu!
P. P.
Halo, tukaj bralec Dolenjca!
Agonija nekdanjih delavcev v Avtohiši Pionir buri duhove - Pohvala novomeški porodnišnici - Veliko voznikov, ki vozijo skozi Stražo, je brez prometne kulture
Kmalu po 20. uri je zazvonil prvi telefon. Mateja Žagar iz Novega mesta, kije od marca ponosna mamica hčerkice, je pohvalila novomeško porodnišnico. Imela je rizično nosečnost, zato je veliko časa preživela tako v ambulanti kot na porodniškem oddelku. “Vse osebje je bilo zelo prijazno, posebej pa želim pohvaliti sestro Majo v ginekološki ambulanti, strokovnost in prijaznost dr. Aleša Piška, sestre na porodniškem oddelku ter babico Anico in Veri-do,” je naštevala Mateja in poudarila, da je vsa razlika med novomeško in ljubljansko porodnišnico, ki jo vsi tako radi dajejo za vzor, le v materialnih pogojih.
Oglasil se nam je tudi nekdanji delavec v Avtobiši Pionir Janez
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07! 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Barborič. V imenu osmih delavcev, ki so bili prizadeti, je vprašal, kakšen človek je lastnik, kije ravnal tako nehumano, in kdo “stoji za njim”. Poleg tega, da niso dobili petmesečne plače, tudi ne vedo, ali je lastnik Jože Verstovšek v tem času plačeval vsaj prispevke in zavarovanja, sedaj pa imajo, kot pravi, celo težave s pridobivanjem svojih dokumentov, ki jih potrebujejo za zavod za. zaposlovanje. Zamisjil se je tudi nad neodzivnostjo novomeške občine v zvezi z njihovim primerom.
Na agonijo delavcev Avtohiše in izjemne pokojnine seje odzval tudi Jože iz Semiča, ki meni, da v naši državi nekaj ni v redu in ip, kot kaže, že v temeljih gnila: “Če se to dogaja, potem nismo za v Evropsko skupnost! Mislim, da bi se predsednik vlade moral bolj ukvarjati s takšno problematiko, ne pa s tem, kakšen volilni sistem bi imeli ali kakšno plačo.”
Bralec Dolenjca z t rsnih sel pa odgovarja na mnenje bralke iz Trebnjega, ki je bilo objavljeno prejšnji teden v tej rubriki. Pravi, da o volilnem sistemu nista odločala Janša in Peterle, temveč se je o veljavnosti referenduma o večinskem volilnem sistemu odločilo ustavno sodišče. Glede obtoževanj omenjene dvojice pa meni, daje le-teh že dovolj.
Mladi bralec iz Dolenje Straže je s svojim klicem želel potrkati na vest voznikov, ki se vozijo po glavni cesti skozi Stražo. “Poleg tega, da vozijo prehitro, tudi ne upoštevajo ostalih cestnoprometnih predpisov. Cesta je namreč zelo nevarna tudi zato, ker je brez
pločnika,” je dodal ogorčeni bralec.
Ob koncu nas je poklicala še Novomeščanka, ki je zelo nezadovoljna zaradi neprijaznosti in neuslužnosti uslužbenk na okencih Dolenjske banke, še posebej v enoti na Glavnem trgu. Sprašuje se tudi, kako je mogoče, da ob silni gneči na osrednji banki dela
* Zaradi praznika - dneva upora proti okupatorju bo dežurni novinar tokrat vaše klice sprejemal v petek, 28. aprila, ob 20. uri.
le eno okence, žarnima pa jo tudi, kdaj bodo uvedli sistem ene vrsta za vse. Za vzor vsem bi lahko bila po njenem mnenju prijaznost in ustrežljivost zaposlenih v novomeški optiki Poljšak.
M. K.
OPOZORILO MED PRAZNIKI
NOVO MESTO - PU Novo mesto obvešča voznike, da bo med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki zlasti na hitri cesti št. 1 in glavni cesti 2. reda Novo mesto - Metlika močno povečan promet, zato opozarja voznike na previdno in strpno vožnjo, zlasti v petek in ponedeljek. Obenem PU opozarja, da v zadnjih letih občani med temi prazmiki pri različnih običajih uporabljajo različne strelne naprave, kot so možnarji ter pokanje s karbidom. Prišlo je že do hujših nesreč. Zato bodo policisti še več pozornosti namenili tem pojavov.
TREBNJE - Kolesarjenje je v Sloveniji in tudi v občini Trebnje v velikem zagonu. Popularno je predvsem med mladimi, a tudi med starejšimi. S kolesom lahko v istem času, kot če bi hodil peš, premostimo veliko večje razdalje in poleg rekreacije vidimo veliko več turističnih zanimivosti. Prav to je eden poglavitnih vzrokov, zakaj je kolesarjenje vse bolj priljubljeno.
Na nadavnem sejmu Alpe Adria 2000 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so Trebanjci prvič predstavili projekt “S kolesom ob Temenici in Mirni”. Projekt je naročila občina Trebnje, izpeljali pa so ga študentje iz te občine pod pokroviteljstvom podjetja Studio 5, podjetnika Marka Kapusa in v sodelovanju s Turističnoinforma-cijskim centrom - TIC občine Trebnje. Promocija projekta na sejmu z v ta namen izdanimi zloženkami, panojem in kolesarji je po mnenju vodje projekta študentke Jane Kolenc odlično uspela in zapolnila vrzel v turistični ponudbi občine Trebnje.
Razgibanost občine Trebnje, ujete v slikoviti prostor dolenjske-
S PIŠTOLO IZSILJEVALI DENAR
NOVO MESTO - 16-letni mladoletniki so 12. aprila v gostinskem lokalu Viva v Šmihelu igrali na igralne avtomate. Ko so odhajali, so za njimi odšli trije neznanci in na dvorišču od njih zahtevali denar, Mladoletniki ga niso hoteli izročiti, zato je neznanec enega izmed njih udaril po obrazu, drugi neznanec ga je zbil na tla in mu iz hlačnega žepa ukradel 700 tolarjev. Tretji neznanec je grozil še enemu mladoletniku, da ga bo 5 pištolo ubil, zato mu je ta dal 200 tolarjev. Mladoletniki so nato zbežali v šmihelski dijaški dom in poklicali policijo.
POGINILO 50 RIB
BLANCA - Delavci SGP Sevnica so 13. aprila dopoldne pri izgradnji vodovoda Blanca izven tega naselja prekopali potok Blanščica, položili vodovod preko potoka in jarek zasuli z betonom. Voda se je zato močno skalila in v bližnji ribogojnici povzročila pogin okrog 50 rib v dveh urah. Končno število še ni znano. Zoper odgovorne bo dana kazenska ovadba.
Streljanje pred diskoteko
Pet Novomeščanov preteplo redarja
DOBOVA - Nedeljski dogodek v diskoteki Paradiso v Dobovi pri Brežicah žal znova priča o nasilju mladih, ki se kar mimogrede poslužujejo celo orožja.
16. aprila v jutranjih urah je pet mladih Novomeščanov: 25-letni R. Č., 24-letni S. D., 21 -letni B. H., 24-letni M. P. in 21-letni M. G. zapuščalo omenjeno diskoteko. Ob izhodu je 22-letni redar M. K. ustavil R. C., ker ni plačal pijače. Prišlo je do prepira, nakar je R. Č. redarju na čelo nastavil pištolo ter ga skupaj z ostalimi potisnil iz diska, kjer so ga pretepli in telesno poškodovali. R. Č. je s pištolo znova grozil poškodovanemu redarju ter njegovemu sodelavcu M. K., ki je svoje delo opravljal zunaj na parkirišču. Medtem ko je bila pred diskoteko skupina 20 ali 30 ljudi, je R. Č. dvakrat ustrelil in s tem seveda ogrozil življenje obiskovalcev. Vseh pet osumljenih se je nato s kraja pretepa odpeljalo z osebnim avtom, dokler jih niso v Brežicah ustavili in kontrolirali policisti. Zasegli so jim pištolo znamke ČŽ, model 27, kal. 7,65 mm, z nabojnikom in šestimi naboji ter pištolo znamke Perfecta, kal. 8 mm, brez nabojnika in nabojev. Orožje in strelivo so kršitelji, zoper katere bo podana kazenska ovadba, imeli brez ustreznih dovoljenj.
ga gričevja, poraslega z gozdovi, travniki in vinsko trto, v stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta, nudi idealne možnosti za kolesarjenje. Mnogi spomeniki naravne in kulturne dediščine, raztreseni po celotni občini, popestrijo vsako kolesarsko turo. Nežna valovitost in mehkoba pokrajine pa sta na tukajšnje ljudi prenesla živahnost, prisrčnost in gostoljubje. Daleč je že segel dober glas o prijaznih ljudeh, ki znajo uživati v dobri kapljici dolenjskega cvička in dobrotah domače kuhinje.
Kolesarjem je na voljo pet kolesarskih tur, ki se ločijo po dolžini poti, težavnosti ter številu in vrstah kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitosti, poleg katerih so ture izpeljane. Vse to je nazorno prikazano in opisano v sami zloženki, kjer so označene tudi kontrolne točke, ki so v gostinskih objektih ob sami poti. Na teh kontrolnih točkah bodo kolesarji prejeli žige v kontrolne lističe, ki jih dobijo na Turistično-informacijskem centru v Treb-
njem ali na katerikoli kontrolni točki. Ko kolesar prevozi vsaj štiri kolesarske ture, brezplačno prejme majico. Naj ob tem omenimo tudi pestro in ugodnejšo gostinsko ponudbo, ki sojo nekateri gostinski lokali ob poti namenili kolesarjem.
Projekt z izdajo zloženke še ni končan. Študentje imajo že nove zamisli o nadaljnjem razvijanju projekta. Gre za organiziranje skupinskih izletov, programe izletov, vodiče, izposojo koles in podobno. “Projekt pa ne bi uspel brez generalnega sponzorja (Tkimo, d.d.) in dveh glavnih sponzorjev (SKB, d.d. in gostilna Javornik) in tudi drugih, ki so projekt finančno podprli. Ob tem gre vsem zahvala za izkazano zaupanje. Upamo, da so zadovoljni z izpeljanim projektom. Za podrobnejše informacije se obrnite na Turističnoinformacijski center Trebnje, Baragov trg 1. Ogledate pa si lahko tudi našo spletno stran: http://www.trcbnje.si,” vabi Kolenčeva.
P. P.
; ■	#w.
mmt <
h*
•5Xik_
URŠENSKA BUTARA VELIKANKA -170 možakov je na cvetno nedeljo neslo k žegnu h kapeli sv. Roka na Uršnih selih velikansko butaro, ki so jo delali cel mesec. Butara je bila dolga kar 250,5 metra, delali so jo pod vodstvom zagnanega Lada Rauha cel mesec, pri delu pa je vsak dan sodelovalo po 20 do 30 ljudi iz uršenske krajevne skupnosti. Prvič so veliko butaro naredili leta 1995, takrat je merila 17 m, leto zatem je bila še enkrat večja, predlani je merila dobrih 131 metrov, letos pa že četrt kilometra. Tehtala je okoli 6 ton, zanjo pa so porabili 6 kubikov smrekovih sušic, 20 kubikov bršljana, 6 kubikov brinja, po 5 kubikov smrekovih vej in okrasnega grmičevja, 3 kubike borovih vej, kubik pušpana, več kot 60 kg rezanega cvetja in najmanj toliko sadja. Pravijo, da je butara velikanka za te kraje simbol prijateljstva in medsebojne pomoči. (Foto: A. B.)
DESET
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dodelil nagrado Nataši Renko iz Slinovc 1 pri Kostanjevici. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Ta šmentani lov - ansambel Pogum
2. (1) Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja
3. (4) Mamina ruta - ansambel Braneta Klavžarja
4. (3) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
5. (8)	Vas domača - Jože Bohorč s prijatelji
6. (5)	Slovenski pozdravi - Brata Avsenik in	Policijski orkester
7. (6)	Godcu v spomin - Tlrio Frančič
8. (7)	Cviček ni navaden striček - ansambel	Vrisk
9. (-) Velikonočnica - Dvojčici Vesna in Vlasta
10.(9) Dolenjski “šmardone” - ansambel Mavrica Predlog: Veseli podgur’c - ansambel Slavček
■ -H
KUPON ŠT. 16 Glasujem za: Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio 1), p.p. 103, 800«) Novo mesto j