M. Iljin
Priroda in ljudje
KONEC ZGODBE  O TRDOVRATNGM KROMPIRJU
Ameriški krompir ni hotel pri nas nspevati zato, ker so mu biii pomi=idni dnevi na severu predolgi.
A s tem še ni bilo konec njegove zgodbe.
Da bi ga rešili, so sklenili skra]šati dan.
Na vrtu 6e lahko dan skrajša na pre-prost način
Ob gredah položijo tir. Na, tir posMvi-Jo hišice na kolesih. Ko hočejo napra-viti noč, pomaknejo hišice nad gr&de. Ko hočejo napraviti dan, jih spet odmak-nejo % gred nazaj.
Take »fotoperiodične hišice« sern itcel priliko videti v Detskem selu na poscus-ni postaji Veezveznega instiluta za vzgo-jo rastlin.
Kratki dan je krompirju pomagal. »Fo-toperiodična hišica« mu |e omogočila, da živi pri nas v Leningradu prav tako tiv-ljenje kakor v daljnem Čileju ali Pe-ruju.
Prav tako skrajšujemo dan tudi 7.3 druge »južnjake«, ki jim je pot.r-r.ien kratek dan.
Imamo Da tudl take rastline, za katere dneva ne smemo skrajšati, ampak ga mo-ramo podališati. Podaljšati daa pa 'e te-žavneje kakor skrafšati. kafti ~>nčno svetlobo tu ni mogoče nadomeetiti s ka-tero koli drugo svetlobo, ampak 10 je treba nadomestiti z enakovredno svetio-bo. A tudi to smo že dosegli. Imamo že take svetilke, katerih svetloba )e zelo blizu sončni svetlobi.
ZlVrZEMLJEVID
2ivo fotografijo imamo — filin. Zivega zem!'evida še nimamo. Če pa bi ga imeli, bi videli na njem čudne reči.
Pred našimi očmi bi se Amerika po-časi snela s svojega mesta in odplula v smeri proti Aziji čez Veliki ocean. Plula ne bi zelo hitro, samo približno tri metre na leto. Če pa bi lahko to gibanje po-6pelili na zeinljevidu, bi videli, da bi konec konca plula k Aziji, zadela ob njo t.. strla in polomila njene vhodne obale. In tedaj bi sestavih Amerika in Azija skupaj eno veliko azijsko-ameriško celino. Do tega bo nekoč prišlo, če je Wegenerjeva teorija o premikanju celin Tiravilna.
Na živem zemljevidu bi opazili, da morja niso nespremenljiva, da spremi-njajo svo;e obrise kakor voda na krož-niku, ki ga tresemo. Morje bi naskako-valo kopnino in poplavljalo cele dežele, tvorilo vedno nove zalive morske oži-ne, otoke in zemeljske ožine. Takoj na-to pa bi spet odkrivalo velikanske po-vršine svojega dna.
In še mnogo drugega bi videli. Z gora tekoče reke bi pred našimi očmi odna-šale peščeno zrno za zrnom in tako raz-vlekle ter odnesle gore v morje. Gore bi se po!agoma vse bolj nižale," doline na vee bol; širile. Gorovja bi 6e raztrgala v posamezne gore. Konec konca bi videli na mestu gorate dežele ravnino. Tedaj pa pa bi se iz globine fhorij dvignili naoubani skladovi novih gora in gorovij.
Niti zemeljska skorja sama na tem oživelem zetnljevidu ne bi bila nepre-mična. Posamezni njeni deli bi se dvi-gali, drugi pa us&dali — kakor se pri tehtnici dviga ena skledica, kadar se dru-ga niža.                                           '
Ponekod zemeliska skorja ne bi vzdr-žala take napetosti in bi počila;. nasta^e bi razooke in tedaj bi videli, kako prMe do    otresa.
$e hitreje bi se premikali pred našimi očmi gozdovi, stepe in pustinje. Gozd bi naskakoval tundro, stepa bi se pomika-la na sever beJefemu gosdu za petami, pustinja bi naskakovala stepo.'O tem gi-banju goz-dov, step in pusiinj prioovedu-je v eni 6vojih knjig učeniak Williams, član naše Akademije znan-osti.
Črno vejevje rek bi se na živem rem-ljevidu gibalo in raslo. V goratih krajih bi zdaj tu, z~daj tam nastajale nove reke. Včasih za-dostuje ena nevihta, en sam silen naMv — pa se rodi reka.
Pred našimi očmi bi ei mlada reka dolbla v zemlji žleb, si kopala strugo tako, kakor gradl človek prekop. Videli bi, kako nasta'a;o na poti reke zavinki tam, kjer mora reka obiti oviro, kjer na-leti na pečino, in kako jo pečlna odbfje v istem kotu, v katerem je reka butn.i'a t vanjo. Jasno bi spoznali, da živi vsaka reka evoje, dogodovšMn, boja in dela oolno življenje. Dognali bi, da reke ni-kakor niso tako ločene med sebo|, kakor je videti, kadar gledamo na navaden nepremičen zemljevid. Na živem zem'je-vidu bi 6e teke borile med seboj odje-male druga drugi pritoke in osvajale povirje in porsčje sosed. Včasih bi izšla premagana reka iz bitke ekoraj brez vsa-kih .pritokov kakor vojak, ki so mu od-sekali roke in noge. Tako se je zgodilo nekoč z reko Maaso, ki ji je desne pri-toke odvzel Ren, leve pa Seina.
Razumeli bi, da pozna tudi reka mla-dost in starost. Največje reke, kakor na primer Miseissippi, so bile nekdai mladi. močni hudourniki.
Hrume in šume je drv.el nekdaj Missi-ssippi Tiizdol. Krčil si je oot naorei, tako da je z odlomki skal bombardiral ovire. ki jih je srečal na poti. Sedai pa stari Mississippi, ki je zrasel v velikana in se
zdebelil, s trudom vl«če svoje vode in se duši v naplavinah, ki jih je sam na-kopičil. Vedno višie je blato na njego-vera dnu in vse bolj mumasi strugo. Reka nima moči, da bi poglabljala evojs dno, da bi se prebila da!je. Dr-ugega ni v stanu napraviti kakor umakniti se brez boja ogniti se oviri v širokem zavinku na desno ali levo. Vedno bolj pogosto spreminja svojo strugo in zapušča za vcelej me&ta, ki eo irasla na njenih bre-govih. In ]e ponekod pričajo ozka, dolga in zavita jezera, da je tu nekoč tekla reka Mississippi. Iz oblike jezera je raz-vidno, da je to košček reke, ki ga je izgnbila pri svojem umiku.
»Bicksby! Naipnite ušesa pri .Prezident-6kem otoku' in pri ,Stari kokoši1... Vo-da cplakuje bregove in njihovi obrisi ee nenehoma sjireminjfljo. Sedaj ne spozna-te več sipine nad točko štev. 401!«
Tega ne piše 0 Mississippiju kak geo-log ali hidrolog, ampak 6tari mornar-pi-lot in znameniti pisatelj Mark Twain
Reke, jezera, otoki, rti, zalivi, cžine — vse se spreminja v prirodi in bi ee spreminjalo pred naini na živem zemlje-vidu, če bi ga imeli.
Kaj pa človek? A!i bi ga lahko vldeli na  zivem zemljevidu?
Cloveka nikakoi ne bi našli, tetudi bi bil živi zeml'evid tako velik kakor Rdeči trg v Moskvi.
Merilo nam ne bi dovolilo, videti ilo-veka.  Opazili pa   bi njegovo  delo.
Videli. bi, kako se na mnogih mestih kodrasta volna z gorskih pobočij.
To je človek iztTebil gozdove po go-rah, to 60 njegove črede popasle oobočja' do golega.
Videlibi, kako se na mnogih msstih zemeljske površine razširja svetlozeie na barva, kako zaliva temnorjava pro-stranstva step in vdira klin-oma v temne page gozdov.
To  je na zemljevidu  nevidni človek obdelal in posejai nove površine.
Spočetka majhna polja sredi gozdov se širijo in spajajo z drugimi polji. In že so gozdovi 6amo še otočki sredi polj.
Videli bi, kako človek ruži in gTadi. Ne bi pa mogli odkriti reda in načrta v delu, ki ga je človek opravljal do da-na^njih dni.
Tu so reke, ki so usahnile zato, ker je človek irtr&bil goidove na razvodjih in izkrčil ledine.
Tu 60 peščene sipine v pustinji. kl jih )e spro«til človek.
Tako bi poiagoma odkrivali vedno kaj novega na živem zemljevidn.
Kar bilo prej videti slutajno tn zagonetno — obrat reke v njenem toku, raztrgano grmovje, krivuljasta črta mor-eke obale — bi sedaj razumeli kakor uganko, ki smo jo nenadoma rešili.
Raznmeli bi, zakaj je Volga na iem-ljevidu podobna velikemu drevesu ki ima pri vrhu mnogo vej, spodai pa je skoraj brez njih. Koliko vejratih prito-ko\ se izliva v Volgo na obeh straneh nad Saratovcm, a kako malo pritokov ima v «podiuem toku. To je zategadelj, ker naskakuje Volgo 7 jugovzhoda pu-stinja.
Pri pogledu na iivi Temljevid bi spo-znali, raka) vzhodne obale Amerike ustreza;o zahodnim obalam Afrike Tam, kier je y Ameriki izrez, je v Afriki štrli-na. Geofizik Wegener pravi. da 6e ie Amerika nekof odtrgala od Starega 6ve-ta kot vehkanska gruda in odp?u!a Drotl zahodu.
Snoinali bi, da Veliki ocena ni zgolj ocean, ampak brazgotina. rana na telesu planeta, ki je po Pickeringovi hipotezi nastela tedaj. ko se ie luna odtrgala od zemlje in šla svojo pot
In okolnost. da teži Amerika na vzhod k Velikemu oceanu, bi se nain ra/jasnile: zemlja hoče po prelomu svojega oboda priti polagoma v ravnotežje
Ves svet bi nam bil drugačen, nov če bi lahko gledali tak živ zemljevid.