Obzor Zdr N 2000; 34: 143-9 143 VPLIV ZDRAVSTVENE VZGOJE NA PREHRANO OSNOVNOŠOLCA THE IMPACT OF HEALTH EDUCATION ON THE EATING HABITS OF PRIMARY SCHOOL CHILDREN Marija Balaban, Marija Zaletel UDKlUDC 613.22:6142253.573.3.3 DESKRIPTORJI: otrok prehrana; prehrambene navade; zdravstvena vzgoja Izvleček- Članek predstavlja rezultate raziskave, o vplivu zdravstvene vzgoje na prehrano osnovnošolcev žn povzema osnovna merila za sestavo zdrave hrane s poudarkom na pomembnosti posameznih hranilnžh snovž za človekovo zdravje. Posebej prikaže prehrano mladostnika, vlogo pravllnega ržtma hranjenja ter »hžtre« prehrane v skrbi za zdravje. V nadaljevanju so predstavljene bolezni ter motnje hranjenja prž mladostniku, ki so posledžca nepravilne prehrane. Obravnava slabe prehranjevalne navade Slovencev, tudž osnovnošolcev, kžjžh podpre z oceno prehranjenosti slovenskih osnovnošolcev iz leta 1996. V empžržčnem delu naloga pržkaže rezultate dveh anket o zdravž prehrani ter prehranjevalnih navadah; prve, kije bila opravljena prž 93 učencžh 6. žn 7. razreda osnovne šole, ter druge, kž je bila opravljena pri istžh učencžh po predavanuu o zdravi prehranž. Izkaže se, da učencž po predavanju prždobžjo znanje s tega področja, vendar se njžhove prehranjevalne navade bžstveno nžso spremenile. Uvod Že Hipokrat (460-777 pred n.št.) je poudarjal, da ima prehrana pomembnn vpliv na zbolevnott in umrljivost ljudi. Slabe prehranjevalne navade vplivajo na slabše počutje, lahko pa tudi prizadenejo prehransko in celo zdravstveno stanje ljudi. Slabe prehranjevalne navade ljudi so posledica pomanjkanja zavesii ljudi opomenu prehrane za dobro zdravje, glasnega oglaševanja »hitre« in »pouličn«« hrane in napitkov, neprestane naglice ljudi v civiliziranem svetu, pomanjkanja znanja o pravilni prehrani in pripravi zdrave hrane.Temu pa bi lahko dodaii še neodgovornost staršev in drugih ljudi, ki načrtujeoo otroško in delavsko prehrano ter nenazadnee tudi nezainteresiranost zdravstvenih in drugih delavcev, da bi posvetili več časa vzgoji za pravino prehrano (Pokom, 1995). DESCRIPTOR:: child nutržtžon; Jood habžts; health educatžon Abstract - The artžcle presenss the results oj the research study on the impact oj health educatžon on eatžng habits oj primary school children; žt presenss basic meaures oj healthy nutrition and stresses the importance oj several nutržents Jor human health. It presenss the eatžng habist oj adolescents, the role of the rhytm of feedžng and »junk« Jood žn the care of one 's health. As well, the džseases and problems related to nutrition žn an adolescent are presented. It deals wžth improper eatžng habits oj the Slovenžans, žncludžng pržmary school children, based on the data on the research oj eatžng habžts oj Slovenian primary school children from 1996. The empžrical part of the study presenss the results oj two žnqužržes on healthy nutritžon and eatžng habžts - one was performed on 93 schoolchildren Jrom 6th and 7th grade, and the other performed on the same group after a lecture on healthy nutritžon. The results show that children acqužred knowledge Jrom this area but théi eating habžts do not change to a sžgnificant degree. Slabe prehranjevalne navade lahko spremenimo z zdravstvenovzgojnim delom, namenjenim osnovnošolcem, ki naj poteka po sprejetem program.. Izvajalci naj bi bili pri svojem delu čim bolj uspešn,, vendar učinki našega dela s ciljno skupino še niso dokazani oziroma prikazani. Izjema je zdravstvena vzgoja na področju zobozdravstva, ki že beleži bistvene pozitivne rezultate. Prehrana osnovnošolca in njen pomen za ohranttev zdravja Prehrana mladostnika je v primerjavi s prehrano odraslega toliko pomembnejša, ker že kratkotrajno pomanjkanee esencialnih in/ali energijskih hranil upočasni rast in razvoj, povzroaa slabo počutje in utrujenott ter zniža odpornott organizm.. Intenzivna rast in razvoj, pogosto pa tudi večje telesne obremenitve zaradi Marija Balaban, dipl. med. sestra, Zdravstveni dom Ljubljana, OE Bežigrad, Dispanzer za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine, Kržičeva 10, Ljubljana Mag. Marija Zaletel, vms, univ. dipl. org., Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska 26a, Ljubljana 144 ObzorZdrN2000;34 športnega udejstvovanja še povečajo potrebe po energiji in hrani (Pokom, 1996). Poudarek dajemo predvsem zaščitnim snovem, vitaminom, rudninam in beljakovinam ter energijsko zadostni prehrani v treh do petih dnevnih obrokih. V dnevno prehrano vključujemo povprečno 1 glkg beljakovin (odrasli 0,83glkg), od tega naj jih bo vsaj 50 % iz visoko vrednih živil živalskega izvora, obvezno naj mladostnik dobi tudi 3-5 dl mleka ali mlečnih izdelkov ter 400 g sadja in/ali zelenjave dnevno. Tako naj bi vsak glavni dnevni obrok hrane, po možnosti tudi šolski obrok, vseboval tri skupine živil: energijsko, beljakovinsko ter sadje in/ali zelenjavo. Energijske potrebe osnovnošolca so različne glede na fizično aktivnost, vendar tudi zanj, tako kot za odraslega človeka, velja priporočilo SZO za zdravo prehrano o deležu zaužitih energijskih snovi. Redna prehrana s 4 do 5 dnevnimi obroki ima tudi pri mladostniku pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in dobrem počutju. Pogosti manjši dnevni obroki hrane podaljšajo čas absorbcije hranil, podobno kot hrana z veliko balasta, znižujejo pa tudi hormon inzu-lin, ki vpliva tudi na presnovo lipidov. Obsežnejši obroki hrane, zaužiti naenkrat, se hitreje izpraznijo iz želodca in s tem obremenijo presnovo. Večji obroki tudi povečajo plazemski inzulin. Ker se presnovna sprejemljivost od jutra do večera znižuje, povzroči obilen obrok hrane, zaužit v večerni uri, več škode za zdravje kot obrok, zaužit v dopoldanskem času, npr. zajtrk (Pokom, 1997). Epidemiološke študije so pokazale, da ljudje, ki iz-puščajo jutranji obrok hrane, dnevno zaužijejo tri ali manj obrokov hrane; obroki pa so običajno energijsko gostejši zaradi več maščob v hrani. To pa je že tvegano za nastanek ateroskleroze in debelosti, ki se začne v dobi odraščanja (Pokom, 1997). »Hitra hrana« v prehrani osnovnošolca »Hitra« hrana je zlasti posledica vse večje naglice ljudi v sodobnem svetu. Mladi po tej vrsti hrane vse več posegajo zlasti v času pouka ali na poti domov. Kupujejo jo kar ob cesti in jo zaužijejo stoje - celo med hojo, v pomanjkanju časa ali pa si vzamejo čas in se tako hranijo v restavracijah s »hitro hrano«. Značilnosii »hitre hrane« Poseben problemje prevelik odstotek kalorij v obliki nasičenih maščob in sladkorja ter premalo zaščitnih snovi, ki so zlasti v sadju in zelenjavi. Problem te prehrane je tudi prevelika vsebnost soli in holesterola; tej hrani pravimo tudi »prazna hrana«. Prazna hrana ima premalo esencialnih hranil, predvsem vitaminov C, A, Ca in Fe ter visokovrednih beljakovin na enoto energijske vrednosti obroka hrane. Prazna prehrana ima tudi premalo balasta, ker vsebuje malo sadja, zelenjave in črnega kruha ali sploh nič (Gregorič, Pokom, 1997). »Hitra hrana« često vsebuje razne dodatke. Razna umetna barvila lahko povzročajo alergije, nitriti in nitrati pa lahko učinkujejo tudi kancerogeno. Bolezni in motnje zaradi nepravilne prehrane v šolskem obdobju V šolskem obdobju se manifestirajo le tiste bolezni zaradi nepravilne prehrane, ki so posledica pomanjkanja določenih snovi v prehrani (deficitarna stanja); zasledimo tudi posledice neuravnotežene prehrane. Sem sodijo bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov, mineralov, razne vrste anemij, bolezni, katerih vzrokje padec otrokove odpornosti. Posledica nepravilne prehrane je pogosto tudi zaprtje. V tem obdobju se zaradi nepravilne prehrane lahko močno razmnožijo maščobne celice, katerih število se v kasnejših letih ne zmanjša več, posledica tega pa je debelost. Zasledimo lahko tudi zastoj v rasti in razvoju, kije prav tako posledica nepravilne prehrane. Šolarja lahko poleg bolezni doletijo še druge resne težave, kot so utrujenost in manjša delovna storilnost ter učna sposobnost, kot posledice neuravnotežene prehrane in slabih prehrambenih navad. Dmga skupina bolezni, to so kronične nenalezljive bolezni, imajo svoj začetek pogosto že v otroškem obdobju, manifestirajo pa se v kasnejših letih življenja. V to skupino bolezni štejemo bolezni srca in ožilja, razne vrste raka, sladkorno bolezen. Dejavniki tveganja za razvoj teh civilizacijskih bolezni so pogosto prisotni že v šolskem obdobju (povišan krvni tlak, povišana telesna teža). Številne epidemiološke študije so pokazale, da 70-90 % dejavnikov, ki omenjene civilizacijske bolezni povzročajo in/ali pospešujejo, izvira iz našega življenjskega in delovnega okolja. Prehrana kot del tega okolja ima pri tem najpomembnejšo vlogo. Po statističnih podatkih so civilizacijske bolezni, to so zlasti bolezni srca in ožilja ter rak, vzrok za okoli 70 % vseh smrti v Sloveniji (Pokom, 1996). Motnje hranjenja se često lahko pojavijo v dobi odraščanja. Te motnje so posledica prevelike ali premajhne ješčnosti otroka, vzroke pa moramo iskati v njegovem duševnosti. Prav zato takemu mladostniku lahko pomagamo le s celostno obravnavo in ne le z nasvetom o pravilni prehrani in/ali zdravem načinu živ-ljenja. Med motnje hranjenja štejemo debelost, anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo. Pri osnovnošolcu se najpogosteje srečamo z debelostjo. Ta ima lahko res genetski vzrok, vendar je pogosteje povezana z nepravilno prehrano, in to že v predšolskem obdobju. Problemi v zvezi z debelostjo so številni, pri mladih gre bolj za estetske in čustvene probleme, zdravstveni problemi nastopijo kasneje. V času, ko je pomembnejša samopodoba, je debelost lahko zelo škodljiva za mladostnikov psihični in socialni razvoj. Vrstniki jih ponavadi odklanjajo, kar vodi do socialne izolacije, ne- Balaban M, Zaletel M. Vpliv zdravstvene vzgoje na prehrano osnovnošolca 145 spoštovanja samega sebe, takšni otroci pa tolažbo spet iščejo v hrani (Lapanja-Kastelic, 1995). Anoreksija nervoza se lahko konča tudi s smrtjo (5-18 %). Pri tej bolezeni gre za zavestno povzročeno znižanje telesne teže s strani samega bolnika. Najpogostejša je pri dekleiih v dobi odraščanaa in mladih ženskah. Za anoreksično osebo je poleg telesne teže značilna motena telesna samopodoba ter primarna ali sekundarna amenoreja pri dekletih. Motena samopodoba se kaže kot pretiran občutek debelosii in hud strah pred njo, ne glede na dejansko telesno težo, kije ponavadi nizka. Shujšajo zaradi odklanaanja hrane ali zaradi različnih manevrov ob hranjenju. Pogosto shujšajo pod 85 % telesne teže, ki je ustrezna za starost in višino bolnice (Žmuc-Tomori, 1995). Bulimija nervoza - njene glavne značilnosti so obdobja pretiranega hranjenja, nakar sledi zavestno izzvano bruhanje, ki je glavno sredstvo obvladovanja telesne teže, neredko ob velikanskih količinah zaužite hrane. Ta bolezen se začne običajno v obdobju odraščanja inje pogostejša pri dekletih. Če traja dolgo inje težka, jo spremljaoo različni zapleii (motnje v ravnotežju elektrolitov, tetanija, srčna aritmija.. Za premorbids) osebnott je značilna negotovost vase, nesposobnost za izražanje čustev navzven, bojazen pred pomanjkljivostmi zunanje podobe (Žmuc-Tomori, 1995). Prehranjevalne navade Slovencev (tudi osnovnošolcev) z vidika varovanja zdravja Prehranjevalne navade se začnejo oblikovati že v otroštvu in se v domačem okolju prenašaoo na otroka že od mladeg.. Tudi izbira živil, kijih uživamo v zgodnji mladosti, oblikuje prehrambene navade mladostnikov in kasneje odraslih. Starši imajo močan vpliv na izbiro živil, ki jih uporabljajo v družinski prehrani in so otrokom za zgled. Zaradi vpliva na zdravje lahko prehranjevalne navade delimo na dobre in slabe. Med slabe prehranjevalne navade prištevamo (Koch, 1997): - uživanee hrane z neprimerno hranilno in energijsko vrednostjo. Čezmerna vsebnott maščob (predvsem nasičenih maščobnih kislin in holesterola), sladkorja, soli in alkohola, prevelika energijska vrednott in premalo nenasičenih maščobnhh kislin, ogljikovhh hidratov, vlaknin, vitaminov in mineralov; - neredno prehrano; - nepravilen način zauživanaa hrane (hitro uživanee hrane, hranjenee v neprimernem okolju.. Za kazalec ocene stanja prehranjenosti in tudi dejavnik tveganaa za nastanek civilizacijskih obolen,, uporabljamo body mass indeks ali indeks telesne mase BMI = kg/m. Glede na BMI delimo ljudi v skupine: - BMI pod ,0, - med 20 in 25, - med 25 in 27 (obravnava se kot možen dejavnik tveganja), - nad 27 (pomeni že veliko tveganee za nastanek nekaterih civilizacijskih bolezni). Na prehrano posameznika vplivajo (Koch, 1997): - fiziološki (notranji), - socio-ekonomski in kulturno-verski (zunanji), - psihološki dejavniki. Rezultatov raziskav povprečne prehrane in prehranjevalnih navad osnovnošolcev v Sloveniji nimamo, le-te pa imamo za odraslo populacijo. Leta 1997 jih ee v svoji doktorski disertaciji z naslovom Prehrambene navade odrasiih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja objavlla dr. Verena Koch. Ugotovila ,e, daje pri odraslem Slovencu povprečni delež dnevno zaužitih beljakovnn 12,8 %, kar je v mejah priporočil SZO. V prehrani povprečnega odraslega prebivalca Slovenije je delež dnevno zaužitih skupnih ogljikovhh hidratov komaj 39,3 %, kar pomeni precej majhno vrednost (SZO navaja 55-75 %). Po priporočilih za zdravo prehrano naj bi dnevna količina prehranskih vlaknin znašala 27 - 40 g. Po rezultatih te študije pa Slovenci ne dosegamo niti spodnje priporočene meje, saj je povprečna dnevna zaužita količina prehranskih vlaknin le 20 %. Povprečii Slovenec dobi dnevno 19,8 % energije iz skupnih sladkorjev (SZO navaja do 10 %). V študiji je potrjeno, da povprečni Slovenec zaužije absolutno preveč maščob v dnevni prehran.. Po priporočilih SZO naj ta količina ne bi presegaa 30 % vnesene energije, Slovenec pa dnevno pokrije kar 44,3 % energije z maščobami, od tega 14,8 % z nasičenimi maščobami (SZO priporoaa od 0-10 % energije z nasičenimi maščobami) in 3,85 % z nenasičenimi maščobam,, kar predstavlja spodnjo priporočeno mejo. Kochova (1997) je v svoji raziskavi potrdlla še dodatne pomembee rezultate prehrambenih navad Slovencev: - Zajtrk redno zaužije le 55 % prebivalcev Slovenije. Tisti z BMI med 25 in 27 najpogosteje redno uživajo zajtrk, največii delež nikoli zaužitega zajtrka pripada skupini z BMI nad 27; - povprečno 26,4 % Slovencvv še dodatno soli hrano; - črn kruh pogosto uživa 44,3 % Slovencvv belega 43,9 %; le bel kruh uživa v povprečuu 7,7 % črnega 4,9 % Slovencev. Le 0,8 % jih vedno uživa polno-zrnati kruh, 47,5 % Slovencvv pa nikol.. Več tega kruha uživajo tisti z BMI pod 20; - oljčno olje še vedno nikoli ne uporablja 49,8 % Slovencev, od olj pa najpogosteje uporabljajo mešano rastlinsko olje; - surove zelenjave in sadja ne uživa 10,6 % Slovencev; - kar 70,8 % tistih Slovencvv z BMI nad 27 ne pozna varovalnih živil; 146 Obzor Zdr N 2000; 34 - povprečna vnešena dnevna energija pri mošklh presega za 4,4 % in pri ženskah kar za 23,3 %; - kar 31,7 % Slovencvv z BMI nad 27 je v skupini tistih, ki nikoli niso telesno aktivn;; - kar 45,2 % odrasiih prebivalcev Slovenije je v skupini z BMI nad 25. Te že uvrščamo v skupino z dejavnikom tveganaa za nastanek civilizacijskih bolezni. Iz rezultatov študije vidimo, daje prehrana povprečnega Slovenca nepravilna in ker otroci živijo v družinah, kjer vlada takšen način prehranjevanja, otroci pa posnemajo prehrano odrasiih oziroma odrasii močno vplivajo na prehrano in prehranjevalne navade otroka z zgledom, lahko sklepam,, da se podobno kot odrasii Slovenci hranijo tudi otroc,, torej tudi osnovnošolci. Med ljubljanskimi osmošolci je Medvedova s sodelavci (1998) z Zavoda za socialno medicino v šolskem letu 1996/97 izvedla anketo o njihovih prehrambenih navadah. V anketo je vključila 209 naključno izbranih osmošolcev. Iz rezultatov njene ankete povzemamo naslednje: - 41 % osmošolcev redno zajtrkue,, tri ali več obrokov dnevno zaužije 79 % osmošolcev; - sadje vsak dan redno uživa 72 % osmošolcev, zelenjavo pa 55 % osmošolcev; - 44 % osmošolcev ve, daje zdravju najbolj prijazno oljčno olje; - s »hitro hrano« si postreže 97 % osmošolcev, vendar kar 53 % le izjemom,, 1 % osmošolcev vsak dan, 13,6 % večkrat na teden in 30,6 % večkrat na mesec. Tudi iz študij, objavljenhh v tujini, lahko sklepamo, da se šolarji prehranuujejo pomanjkljivo. Buts (1995) je v Franciji analiziral dnevne jedilnike pri 131 šolarjih (11-14 let). Njegovi rezultati kažejo pomanjkanje kalorij (80 % normalnih potreb za njihovo staros)) pa tudi resno neravnovesje v prehran:: preveč lipidov, premalo kompleksnih ogljikovhh hidratov, premalo kalcija, fosforja, železa, joda, vitaminov A in C ter premalo vlaknin (30 % normalnih potreb.. Alkohol je Uživalo 35 otrok. V severnem Queenslanuu je Nowak (1996) iskal razliko med fanti in dekleii glede prehranjevanja, vedenja in prepričanja v zvezi s prehranjevanjem. Analizo je izdelal na osnovi vprašalnika, ki je zajel 791 mladostnikov iz privatnih šol. Prišel je do rezultata, da ima več deklet kot fantov občutek krivde pri prehranjevanju, včasih jedo iz dolgočasja; 30 % fantov in 17 % deklet je menilo, da morajo skrbet,, kaj jedo samo, če so predebeli. Mladostniki so uživaii premalo kruha, sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov, samo 24 % jih ee užilo vsaj eno vrsto sadja, zelenjav,, mlečnih izdele-kov in žit dnevno. Uživanee sladkorja in maščob je bilo visoko. 41 % mladostnikov je uživalo mastno začinjeno hrano in 53 % jih je jedlo sladko hrano vsaj sedemkrat tedensko. Starš,, TV in šola so zagotavljali informacije o zdravi prehrani 70-80 % mladostnikom, prijatelji in časopisi, zdravniki in učitelji so informirali 10 % mladostnikov o teži in značilnih znižanj telesne teže. Ocena prehranjenosti osnovnošolcev v Sloveniji Prehranjenost osnovnošolcev ugotavljamo pri sistematskih pregledih v prvem, tretjem, petem in sedmem razredu osnovne šole. Pri vsakdanjem delu šolski zdravnkk najpogosteje uporablja diagrame oziroma centi1ne norme za oceno telesne rasti in razvoja, upoštevaje težo, višino, spol in staros.. Za podhranjene ocenjuje tiste otroke, katerih telesna teža odstopa za dva ali več percentilna razreda navzdo;; zmerno debeli se nahajajo znotraj drugega percentilnega razreda, če odstopajo za več kot dva percentilna razreda navzgor, hih označi kot čezmerno debele. Zadnje podatke o stanju prehranjenosti osnovnošolcev imamo iz zdravstvenega statističnega letopisa šolskih otrok in mladine za leto 1996 (Inštitut za varovanje zdravja, 1997). Po teh podatkih je bilo v šolskem letu 1995/96 v Sloveniji 75,2 % dobro hranjenih, 10,7 % srednje in 14,1 % slabo hranjenhh učenk in učencev. Delež dobro hranjenih je bil najnižji (71,2 %) in delež slabo hranjenhh najvišji (16,7 %) med učenkami in učenci petih razredov. Najboljše stanje hranjenosti je bilo ugotovljeno med šolskimi novinci (dobro 80,2 % in slabo 9,4 %). Med deležem slabo hranjenih osnovnošolcev v objavljeni statistiki žal nimamo ločenega podatka o deležu tistih otrok s prenizko oziroma previsoko telesno težo; prehranjenost minus oziroma prehranjenost plus, kot jo beležimo v šolskem dispanzerju. Zagotovo pa je delež tistih s previsoko telesno težo precej višji kot tistih s prenizko telesno težo. Stanje prehranjenosti in prehranjevalne navade Slovencev, tako otrok kot odraslih, je torej zaskrbljujoče. To nam potrjuje dejstvo, da smo s številom bolezni zaradi nepravilne prehrane v evropskem vrhu in pred-njačimo v številu smrti po številu prebivalcev, kl imajo vzrok v civilizacijskih boleznih. V nekateiih zahodnih državah je v zadnjih dvajseiih letih že trend upadanja teh bolezn.. Material in metode Odločili smo se za deskriptivno metodo raziskovnja. V ta namen smo pripravili anketo, kl smo jo izvedli med učenci šestih in sedmih razredov osnovne šOle, ki ni vključena v »mrežo zdravih šol«. Anketo so izpolnili učenci v drugi polovici junija šolskega leta 1997/98. Kot strategija raziskovanja je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje, zato smo v začetku septembra pripravili predavanje na temo Zdrava prehrana in posledice nezdravega načina prehranjevanja. V za- Balaban M, Zaletel M. Vpliv zdravstvene vzgoje na prehrano osnovnošolca 147 četku novembra je bila anketa z enakimi vprašanji pri istih učencih ponovljena. Med izpolnjevanjem prve in druge ankete učenci v šoli niso pridobivali znanja s področja prehrane (razen predavanja). Tudi njihovega predznanja s tega področja nismo poznali. V vzorec so bili zajeti učenci dveh šestih in dveh sedmih razredov osnovne šole. V teh štirih razredihje bilo 93 učencev, ki so odgovarjali na vprašanja prve ankete. lsti učenci so odgovarjali na drugo anketo. Anketa za pridobitev pisnih odgovorov je bila sestavljena iz dveh sklopov vprašanj. Prvih 14 vprašanj seje nanašalo na znanje učencev s področja prehrane, zadnjih 5 vprašanj pa na prehrambene navade le-teh. Druga anketa je vsebovala še dodatno 21. vprašanje, s katerim smo hoteli zvedeti, kje so učenci dobili največ informacij o zdravi prehrani. Vprašanja so bila mešanega tipa. Nekaj jihje bilo odprtega, nekaj pa zaprtega tipa. Predavanje je bilo pripravljeno s pomočjo priročnika Prehrana in zdravje, ki je del zdravstvenovzgojne-ga programa za višje razrede osnovne šole v Srednji Evropi. Razvili so ga za Regionalni zdravstvenovzgojni projekt fondacije Soros. Predavanje je obsegalo eno šolsko uro in se je ponovilo štirikrat, učenci so bili razdeljeni v štiri skupine po razredih. Sledilaje kratka diskusija z vprašanji. Za obdelavo podatkov je bila uporab1jena deskriptivna statistična metoda s frekvenčno distribucijo, ki je grafično prikazana s pomočjo računalniškega programa Excel for Windows. Za preizkušanje hipotez je bil uporabljen test hi kvadrat. Rezultati lz rezultatov je razvidno, da je poznavanje skupin hrane pri osnovnošolcih dokaj slabo. Učenci pred predavanjem niso poznali piramide zdrave prehrane, čeprav je le ta v učbeniku za gospodinjstvo. Po predavanju, kjer jim je bila razložena prehrambena piramida, je bilo razvrščanje živil v skupine boljše, čeprav so učenci še vedno, a v nižjem številu navajali hranilne snovi. Število učencev, ki na to vprašanje niso znali odgovoriti, je bilo nižje. Tudi poznavanje razmerja energijskih potreb hrane je pri osnovnošolcih slabo. Pred predavanjem seje za ogljikove hidrate kot najvažnejše za dnevno oskrbo energije odločilo le 19,4 % učenca, po predavanju pa so ogljikovim hidratom pripisali učenci pomembnejšo vlogo v dnevni prehrani. Strel je s sodelavci (1995) leta 1993 analiziral znanje 414 učencev, starih 14 let, o poznavanju beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Ogljikove hidrate je dobro poznalo le 43 % deklic in 32 % dečkov, beljakovine le 9 % dečkov in 18 % deklic, maščobe pa je dobro poznalo 83 % deklic in 68 % dečkov. Prav tako je ugotovil, da osnovnošolci premalo poznajo energijska živila in delež le-teh v zdravi prehrani. Znanje o bolj zdravem kruhu je bilo pred predavanjem nezadovoljivo. Kar 50 % učencev seje odločilo, daje bolj zdrav bel kruh, po predavanju pa le še 1 %. To je bilo doseženo po nazornem grafičnem prikazu celega žitnega ter oluščenega žitnega zrna. Če znanje o pravilni izbiri kruha v prvi anketi primerjamo z pre-hranskimi navadami Slovencev, ugotovimo, da je v tesni povezavi, saj 43,9 % Slovencev uživa bel kruh (Koch, 1997). lzdelkom iz polnovrednih žitaric je po predavanju več učencev pripisalo, da jim dajo dalj časa občutek sitosti, moč in voljo do dela. To odločitev so podali na podlagi razlage na predavanju, v kateri jim je bilo razloženo bistvo glikemičnega indeksa ter čas absorbcije sladkorja oziroma dobrih ogljikovih hidratov iz prebavil. Tudi znanje o deležu pretiranega uživanja živalskih maščob seje po predavanju dvignilo. Hipotezo o pridobljenjem znanju smo bili pri tem rezultatu prisiljeni sprejeti z 10 % tveganja. Še bolj so učenci razumeli škodljivost uživanja ocvrte hrane za zdravje. Osnovno hipotezo o pridobitvi znanja smo tukaj lahko sprejeli celo z 1 % tveganjem. V diskusiji po predavanju je bilo ugotovljeno, da osnovnošolci ne vedo dovolj dobro, kje je vzrok, daje ocvrta hrana energijsko »prebogata«, daje prisotna skrita maščoba ter daje ta pogosto še bolj škodljiva zaradi spreminjanja maščob pri pregrevanju. Po predavanju seje dvignilo znanje o ohranitvi vitaminov v hrani ob obdelavi živila. Vlaknin v prehrani osnovnošolci glede na njihovo pomembnost ne poznajo dovolj dobro. Tudi ob vlakninah se je razvila po predavanju zanimiva diskusija. V drugi anketi pa seje še več učencev odločilo za nujnost njihovega vključevanja v vsakdanjo zdravo prehrano. Osnovnošolci v povprečju dobro vedo, da pretirano uživanje soli škoduje zdravju. Pred predavanjem je bilo o tem prepričanih 92,5 % učencev, po predavanju pa že 95,6 % učencev. Slabo pa osnovnošolci poznajo posledice pretiranega uživanja soli, saj je pred predavanjem le 2,1 % učencev vedelo, da le-to vpliva na zvišan krvni tlak, po predavanju paje že 10,7 % učencev vedelo, daje pretirano uživanje soli v tesni povezavi z zvišanjem krvnega tlaka. Delež tistih, ki niso znali odgovoriti na to vprašanje, je ostal isti. Večina osnovnošolcev (97,8 %) je vedela, da način prehranjevanja vpliva na človekovo zdravje in dobro počutje, po predavanju pa je bilo o tem prepričanih vseh 93 učencev. Manj pa osnovnošolci vedo o posledicah nepravilnega prehranjevanja za naše zdravje. Kar 32,3 % učencev v prvi anketi ni poznalo nobene posledice, v drugi anketi pa le še 11,8 % ni vedelo za nobeno posledico nepravilne prehrane. V prvi anketi so osnovnošolci navedli zelo malo kroničnih posledic nepravilne prehrane, v drugi anketi pa so bih odgovori bistveno boljši. Kar 23,7 % učencev je že vedelo za bolezni srca in ožilja (v prvi anketi le 7,5 %) in isti odstotek za debelost (v prvi anketi 20,5 %) kot posledico nepravilne prehrane, 10 % več učencev je vedelo, da se zvišajo maščobe v krvi, če se nepravilno hranimo. Na tem me- 148 ObzorZdrN2000;34 stu se 1ahko zamislimo ob podatku, da Slovenci zaužijemo 14,3 % preveč skupnih maščob (Koch, 1997). Po predavanju je tudi 3,3 % več učencev vedelo, da lahko zaradi nepravilne prehrane zbolimo za različnimi vrstami raka. Pravilnott svoje prehrane so učenci oceniii v prvi in drugi anketi brez bistvenih razlik. Slaba četrtina učencev je navedla, da se hrani nepravilno in tudi po predavanju so navedii podobne vzroke svoje nepravilne prehrane. Do »hitrih« shujševalnih diet so bili učenci v drugi anketi bolj kritičn,, kot tudi do sprememee prehranjevalnih navad zaradi odprave odvečnih kilogramov. O tem je tekla tudi beseda v diskusiji po predavanju. Osnovno hipotezo o pridobitvi znanja po predavanju smo na to temo sprejeii z 10 % tveganjem, vendar seje tveganee močno približaoo 5 %. V drugi anketi so učenci tudi v večjem številu vedeli, daje za vzdrževanje telesne teže pomembnejša pravilna izbira živil kot količina hrane, ki jo dnevno zaužijemo. Po predavanju so učenci prav tako pogosto kot pred predavanjem uživaii »hitro« hrano in tudi delež tistih učencev, katerih obroki ne vsebujeoo svežega sadja in zelenjav,, se po predavanju ni bistveno dvignil. Če primeraamo rezultat uživanaa sadja in zelenjave s prehranjevalnimi navadami odrasiih Slovencvv vidimo, da se ne razlikuee veliko, saj 10,6 % Slovencvv ne uživa surovega sadja in zelenjave (Koch, 1997). Iz tega že lahko sklepamo, da otroci prevzemajo prehrambene navade v družini oziroma so njihove prehrambne navade podobne tistim pri odraslih. Število dnevno zaužitih obrokov se po rezultatu druge ankete ni bistveno spremenilo in vidimo, da otroci nimajo ustreznega ritma prehranjevanja. Kar slaba polovica otrok uživa do tri ali le tri obroke dnevno, kar je odločno premalo. Zaskrbljujoč je rezultat glede uživanaa zajtrka pri osnovnošolcih. Rezultat je bil v drugi ankeii popolnoma enak kot v prvi, kar pomen,, da vseh 33,3 % učencev, ki niso zajtrkovali, po predavanju zajtrka ni vključilo v dnevni obrok. Če ta podatek primerjamo z odraslimi Slovenci (Koch, 1997) vidimo, da ti še v večjem številu (45 %) ne zajtrkueejo, kar spet lahko povezujemo z dejstvom, da sta za vključitev zajtrka v dnevno prehrano nujna vzgoja ter vzgled in ne le informacija oj)omembnosti le tega. Tudi po anketi časopisa Delo (Zibre,, 1999) skoraj tretjina (32,9 %) otrok ne zajtr-kuje. Iz kartotek anketrranhh učencev, je razvidno, da je bilo od 93 učencev 27,3 % učencev slabo prehranjenih, 9,3 % pa srednje prehranjenih. Podobno stanje prehranjenosti prevladuee v celotni osnovnošolski populaciji (Inštitut za varovanee zdravja RS, 1997). Učenci so v anketi odgovarjali (v prvi anketi 69,9 %, v drugi anketi pa 56,9 %), da odraščaooča mladina nima dovolj informacij o zdravem načinu prehranjevanja. Četrtina učencev je največ informacij dobila do- ma, isti delež v šoli, 20,5 % učencev je informacije dobilo iz medijev, 19,4 % učencev na našem predavanju, le 6,4 % učencev pa je navedlo, da so v zdravstvenem domu izvedeii največ o zdravem načinu prehranjevanja. Razprava Stanje prehranjenosti osnovnošolcev torej ni zadovoljivo in sami se zavedajo, da o zdravi prehrani vedo premalo. Ob slednjem podatku se moramo vprašati, kako deluje zdravstvenovzgojna dejavnott na primarni ravni v dispanzerju za šolske otroke in mladino. Učenci so nas opozorili, da jim posredujemo premalo informacij o zdravi prehrani in o posledicah nezdravga prehranjevanja, čeprav smo jim to znanje dolžni posredovati. DeI krivde za nepoučenost na to temo moramo zato zdravstveni de1avci pripisaii sebi. Da bi to izboljšali, bi moraii poskrbeti, da bi osnovnošolce poučevaii v zdravstvenem domu že od prvega razreda in to temo poglabljali ter nadgrajevali, ne pa, da so osnovnošolci deležni le redkih krajših predavanj, ki so vsebinsko nepovezana. Če vemo da prehranjevalne navade odrasiih Slovencev niso dobre, lahko sklepamo, da tudi primarna socializacija otrok v družini ni zadovoljiva. V šoli te otroke učijo učitelji, ki o zdravi prehrani niso v okviru študijskeaa programa slišali dovolj in celo pri gospodinjstvu zdravo prehrano obravnavajo le z metodo doživljanja ne pa metodo usposabljanja, kjer so potrebne še informacije, saj osebnostno preoblikovanje prehaja vedno od doživljajske na spoznavno raven. Predmet gospodinjstvo je uvrščen namreč le po eno uro tedensko za šesti, sedmi in osmi razred, ne pa v blok ur, kjer je možno usposabljanje otrok. Slovenski osnovnošolci so tako v okviru šolskega sistema deležni manj vzgoje in izobraževanja o zdravi prehrani kot npr. v skandinavskhh deželah, kjer že beležijo upadanee števila civilizacijskih bolezni in imajo 140-280 ur gospodinjstva (Svetlik, 1998). V Švici so uspeli s političnimi akcijami in podporo nevladnih organizacij obdržaii pouk gospodinjstva po dve uri v osmem razredu in štiri ure v devetem razredu tedensko (Svetlik, 1998). Tudi v okviru zdravstvene dejavnosti osnovnošolci dobijo premalo znanja o zdravi prehrani in njenem pomenu za človekooo zdravje. Vsebine s tega področaa se na primarni ravni zdravstvene vzgoje še vedno podajajo kot posamezna predavanja ali informacije, ne da bi bile navezane na prejšnje znanje in bi se nadaljevale. Tako učenci znanje težje oblikujejo, še težje pa oblikujeoo stališča in vedenjske navade za zdrav življenjski slog. Učinkov zdravstvene vzgoje v zdravstveni dejavnosti tudi še ne raziskujemo v zadostni meri. Še vedno je naše zdravstvenovzgojno delo »merjeno« samo v številu predavanj. Povezav med zdravstveno vzgojo v osnovni zdravstveni dejavnosti in v okviru šolskega sistema je zelo malo, zato zdravstvena vzgoja ne poteka v zadostni meri kot proces, ki naj bi bil kombinaci- Balaban M, Zaletel M. Vpliv zdravstvene vzgoje na prehrano osnovnošolca 149 ja usklajenih informacij in vzgojnih aktivnosti, ki bi osnovnošolca osveščali o potrebi, da (p)ostanejo zdravi. Med to neusklajenostjo in še pomanjkljivim prizadevanjem tako enega kot drugega področja si najdejo prostor in naklonjenost oglaševalci »hitre« hrane, proizvajalci »čudežnih« napitkov ter pripomočkov za huj-šanje. Ob domačem zgledu in prehranjevalnih navadah zvečer utrujenih staršev, ki si prvi kuhani (ali pa celo tudi ne) dnevni obrok privoščijo zvečer skupaj z otrokom, ki je jedel prvič šele v šoli in si potem tešil lakoto s sendviči iz hladilnika, žejo pa s sladkim sokom, si otrok pridobiva prehranjevalne navade. Predavanje, ki traja eno šolsko uro, najbrž res ne more spremeniti njegovih prehranjevalnih navad, ki trajajo že nekaj let. Sploh pa bi se lahko vprašali, ali ima osnovnošolec možnost, ali ga podpiramo, da se zdravo hrani razen tega, da mu podajamo informacije o zdravi prehrani. V šoli marsikje še vedno dobi za malico bel kruh s salamo in sokom, kosilo pa dočaka šele v poznih popoldanskih urah. V časopisu DELO smo lahko prebrali, da 68 % družin z osnovnošolci skupaj sede za mizo šele pri večerji, le 6 % družin med tednom skupaj zajtrkuje in 8 % je takih, ki v družinskem krogu ne pojedo nobenega obroka (Žibret, 1999). Sklep Če hočemo, da bomo z zdravstveno vzgojo pri osnovnošolcu zares uspeli, bomo to dosegli vsi skupaj: starši, zdravniki, medicinske sestre, učitelji in mediji. Boljše stanje prehranjenosti naših osnovnošolcev, bo izboljšala primarna socializacija otroka. Izvajalci zdravstvene vzgoje moramo zato svojo zdravstveno-vzgojno dejavnost nameniti tudi staršem. V osnovno šolo mora stopiti otrok, ki ne bo odklanjal zdrave hrane in želel namesto te nekaj njemu bolj poznanega, kar ga lahko privede do dejavnikov tveganja za civilizacijske bolezni. Zdravo hrano mu moramo v šoli tudi ponuditi, nato mu lahko o njenem pomenu razlagamo. V šolstvu in zdravstvu moramo dodatno izobraziti ljudi, ki delajo z otroki, da bodo prešli na sodobne pedagoške metode, predvsem na delo v učnih delavnicah in majhnih skupinah. Tuji strokovnjaki imajo dobre izkušnje tudi z vključitvijo vrstniških učiteljev v zdravstveno vzgojo. Zavedati se moramo, da lahko tudi otroci učijo starše, ne le starši otroke. Če želimo doseči celo to, moramo biti v šolstvu in zdravstvu uspešnejši. V zdravstvu nas ne sme več voditi število opravljenih predavanj kot merilo uspešnosti pri zdravstvenovzgojnem delu, pač pa moramo opraviti raziskave naše uspešnosti. Če so otroci in zdravje naše največje bogastvo, nepravilna prehrana pa je eden poglavitnih vzrokov za bolezni civilizacije, ki se začenjajo že v otroštvu, nam vsem skupaj ne sme biti težko delovati zdravstveno-vzgojno. Sadovi našega uspešnega dela se bodo pokazali v bolj zdravih otrocih in narodu. Otroci nam bodo hvaležni za naš zgled in dober nasvet. Literatura 1. Buts JP, Absolone J. Food defisiencies in children multicenter survey in the school environment. Analysss of the daily diet of adole-scens: Levue Medicale de Bruxelles 16 (2): 83-8,1995 Mar.-Apr. 2. Gregorič B, Pokom D. Socialno medicinski vidiki hitre prehrane: Hitra hrana, 1997; Inštitut za higieno MF: 21-9. 3. Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanaa zdravja. Doktorska disertacija. Ljubljan:: Biotehniška fakulteta, 1997: povzetek. 4. Lapanja-Kastelic D. Mladostmiki z motnjami hranjenja v šolskem dispanzerju: IX. Seminar o delu z mladostniki, 1995: 45-52. 5. Medved M, Kelšin N, Miloševčc N, Ulčakar T, Kus P. Prehranske navade Ijubljanskih osmošolcev: II. Kongres šolske in visokošoske medicine Slovenije. Zdr Var; 1998 (37): Suppl :: 211-7. 6. Ministrstvo za zdravstvo RS. Navodlla za izvajanje nacionalnega programa preveniivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list R Slovenije št.19198: 1263-8. 7. Nowak M, Speare R: Gender differencss in food related conce-rens, beliefs and behaviors of north Queensland adolescents: Journal ofPediatrics 32 (5): 424-7, Ocl. 1996. 8. Pokom D. Zdravstvena kultura št 14; Zdrava prehrana in dietni jedilniki: Zdrav Var 1995; 34: 1-24. 9. Pokom D. Prehrana adolescenta: Zdrav Var 1995; 34: 113-6. 10. Pokom D. Neredna prehrana kot dejavnik tveganja pri nastanku kroničnih bolezn:: Zdrav Var 1997; 36: 137-8. 11. Pokom D. Prehrana in kronične bolezni v RS: Zdrav Var: 1996; 35: 277-83. 12. Sklad za odprto družbo - Slovenija: Prehrana in zdravje: 1994: 1-85. 13. Strel B, Strel J, Leskovšek B. Medsebojni odnosi med znanjem o prehrani in prehranskimi navadami ter motoričnimi sposobnostmi 14-letnih slovenskih učenk in učencev. 1995; 34 (5-8:: 267-70. 14. Svetlik I. Politika je opravila svoje, ko je sprejela zakonodajo: DeJo, 01. 08. 1998. 15. Žibret A. Veliko kalorij, malo gibanja in (pre)hud stres. Del0 22. 2. 1999: 9. 16. Žmuc-Tomori M. Motnje hranjenja: Bilten; Društvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije: Letnik XII, oktober 1995:30-1.