Eefo LXV Poltnlna plaSana v gotovini V LJubljani, v sredo, dne 16. Junija 1937 \ Stev. 134 i Gena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 12(*"Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III Telefoni uredništva In npravet 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga Ček. račun: Ljub« ljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Teden v slikah" Nemški katoličani v boja Skoraj vsak dan prihajajo iz Nemčije poročila O boju zoper krščanske veroizpovedi, zlasti zoper katoliško Cerkev. Opazovalcu, ki iz tujine motri dogodke v Nemčiji vsled mnogovrstnosti in raznolikosti poročil ni vedno lahko, dobiti zvezo med posameznimi dogodki. Toda ravno to je važno, če hočemo spoznati, po kakem premišljenem načrtu hočejo nasprotniki krščanske vere priti do svojega cilja. Napad na Cerkev je vzplamtel na najširši fronti in vodi ga enotna volja. Razvija se na področju duhovnega razkrajanja, obenem pa se javlja v stalnem prizadevanju razmajati Cerkveno organizacijo. Izvor spora ni nov. Prvi obrisi so se pokazali že takoj spočetka nacističnega vladanja, ko je hitle-rizem zahteval za sebe popolnoma vso vzgojo nemške mladine. Pri tej zahtevi totalitarnega režima se Cerkev ni mogla odreči svojim naravnim in božjim pravicam. Na samem idijnem področju pa je spor še globlji. Sv, stolica je odločno obsodila misel nacionalnega krščanstva, ki bi ga hotel uvesti nemški nacionalizem. Bog in njegova Cerkev sta vesoljna. Ne poznata nobene razlike med narodi in plemeni. Ko bi Sv. stolica pristala le na najmanjšo izjemo, bi papež podkopal univirzalnost Cerkve in izmaličil enega njenih bistvenih znakov. V tem pogledu ne more Cerkev nikdar popustiti. Nemški nacionalizem je svoj boj osredotočil na mladino, ki jo hoče pridobiti za »nemški svetovni nazor«. V ta namen izdaja množico listov, spisov dn knjig, praktično pa vzgaja šola v tem pravcu mladino v nar. soc. taboriščih, skozi katere mora vsa nemška mladina. Posebna opora naj mu bodo učitelji, katerim vciplja strupeno sovraštvo do katolicizma. Mladina je v resnici v veliki nevarnosti, da se odtuji veri svojih očetov. S konkordatom zakonito zavarovane verske šole odpravlja hitlerizem z »glasovanjem« staršev. Škofje so dokazali, da je velika večina teh glasovanj bila potvorjenih in da so se starši kljub hudemu pritisku stranke in vlade po večini izrekli za verske šole. Vendar se vlada opira na oficialne rezultate in uvaja skupne šole, v katerih nimajo otroci več verskega pouka svoje veroizpovedi. Značilno je, da so po načrtu katoliškim razredom dodeljeni protestantski učitelji ali pa pripadniki »nemške vere«. Prednost za učenje na šolah s katoliškimi otroci se daje učiteljem, ki so odpadli od vere in ki javno sramote papeža in katolicizem. Jasno je, da pri takih razmerah verska misel med šolskimi otroci zelo trpi. Molitev je v šolah odpravljena. Službi božji za šolsko mladino dela mladinska organizacija »Hitlerjugend« največje neprilike. Kakor znano, mora biti vsa nemška mladina v tej organizaciji včlanjena. Vodstvo pa namenoma sklicuje sestanki in prireja izlete v takem času, da otroci ne morejo k službi božji. Hitlerjeva mladina tudi sicer tako zaposli otroke, da je skoraj nemogoče, da bi jo v izvenšolskem času kdo zbiral in poučeval v krščanskem verskem in nravstvenem nauku. Zanimivo je tudi, da je glavno glasilo »Hitlerjeve mladine« morda edin strankin list, ki ne napada vare v tako izzivalnem tonu kakor ostali listi. Pač pa vceplja mladini dosledno versko brezbrižnost. Vera je zanj zadeva, ki mladine vobče ne zanima. Z vso silo pa napadajo »nacionalna« glasila cerkveno organizacijo. Najbližji cilj, ki ga zasledujejo, je vzeti ugled redovni in svetni duhovščini in jo prikazati kot nravstveno manjvredno in nesposobno, da bi vzgajala mladino. Splošno je znano, kakšnih sredstev se pri tem poslužuje. Manj pa je znano v inozemstvu, da so vsi duhovniki pod strogim nadzorstvom in da je vsak njih korak opazovan. Lokalni strankini činitelji, kakor župani, obč. tajniki in učitelji imajo od stranke navodila, kako naj ovirajo duhovnikovo delo. Do zadnje vasi se širi propaganda, ki naj nahujska javno mnenje proti katolicizmu kot tisti veri, ki ne odgovarja več duhu »nacionalne« Nemčije. Priporoča se »svobodno presojanje verskih vprašanj« brez posredništva duhovnikov in cerkvenega učeništva. V tem pravcu Vežim na vso moč pospešuje versko odpadništvo in so visoki strankini funkcionarji dali v tem pogledu že več žalostnih zgledov. Možatost in verska trdnost uradništva je na ta način zelo hudo pre-lzkušana. V vrstah narodne socialistične stranke se s tako silovitostjo propagira »nemški svetovni nazor«, da za prepričanega katoličana v njej ni več mesta. Vse to so že stari kulturnobojni recepti in nimajo na sebi nič izvirnega. Toda novo je, da se je nemški kulturni boj spravil na karitativno delovanje Cerkve, ki ga hoče onemogočiti. Dobrodelnost spada k bistvu cerkvenega delovanja. Hitler-javci pa so sedaj prepovedali cerkvenim in katoliškim organizacijam zbirati darove za dobrodelne namene. Javnim ustanovam, zlasti občinam, je prepovedano dajati darila kršč. karitativnim organizacijam. Redovnim sestram, ki so delovale v šolah in bolnišnicah, se služba odpoveduje. Pod najraz-novrstnejš-mi pretvezami je oblast zaprla že celo vrsto bolnišnic, hiralnic in zavetišč, ki so jih oskrbovali katoliški redovi. Ob morju so imele katoliške dobrodelne naprave veliko počitniških domov. Oblasti jih sedaj bojkotirajo in ne dovolijo, da bi jih posečali šolski otroci, ker je bila odklonjena zahteva: da se odstrani iz zavodov križ, da ne bo službe božje in ne redovnih sester, ki bi oskrbovale otroke. — To so poedini primeri, ki pa jasno razodevajo namero režima, da vzame Cerkvi možnost delovanja na karitativnem polju. Očitno hoče država vso dobrodelnost združiti izključno v rokah državne birokracije. Ves čas že režim duši katoliški tisk. Večina tiskam je zaprtih, listi in revije so ustavljene, izdajati tudi ni mogoče katoliških znanstvenih del. V zadnjem času so segli celo po cerkvenih listih, ki so imeli zelc visoko naklado, več škofov je, ki niti ne morejo izdati škofijskega lista. Torij je Cerkvi odvzeto tudi najmočnejše sodobno orožje — tisk. Če torej gledamo materialno stran in materialna sredstva, ki s- stoje nasproti, potem bi morala Cerkev v tem boju nujno propasti. Toda Cerkev ravno ni materielna sila, ampak največja duhovna sila, ki je na svetu. V velikem kulturnem boju. ki si še vedno zaostruje, je že do sedaj pokazala mnogo več notranje sile >n odpornosti, kakor so mislili njeni sovražniki. Velikanska večina vernikov se odlično drži, odpadov med katoličani je le malo. Zunanjih organizacij nimajo, zato pa so šli v katakombe. Mnogokic nalete oblasti na tako strnjen in enodušen ov.por, da so brez moči. Med katoličani se budi oni luna- General Franco poroča: Poveljnik BUbaoa se je predal Salamanca, 15. junija, b. Potrjujejo se vesti, da se je poveljnik mesta Bilbao z vsem svojim štabom vdal nacionalistom. Prebivalci Bilbaoa v strahu pričakujejo prihodnjih ur. Z mnogih oken visijo bele zastave. Nacionalistične čete so v ponedeljek popoldne zasedle mesto Plentia. Močni oddelki so zasedli vse področje ob morju, predvsem mesto Carnuto tn Gorbca, iz katerih so se republikanski miličniki umaknili skoraj brez borbe. Bilbao, 15. jun. c. Po vesteh iz nacionalističnega vira se bliža borba na severu Španije hitro svojemu zaključku. Nacionalistični oddelki so že prodrli v predmestje Bilbaa. Nacionalistično poveljstvo priznava, da so se baskovski oddelki do snoči pri Begoni še zelo upirali, vendar pa so jih nacionalisti zjutraj pobili in sedaj tudi v tem odseku nemoteno prodirajo. _ Iz istega vira poročajo, da se je predal poveljnik obrambe Bilbaa general Vali z vsem svojim štabom. Prav tako se je nedaleč od pristanišča Bilbau predalo nacionalistom 6000 baskovskih miličnikov. V tem odseku se je borilo 8000 Baskov. Borba za Bilbao fe silno važna, ker bodo takoj po tej bitki nacionalisti lahko premestili na fronto pred Madrid 50.000 do 60.000 svojih vojakov. Bilbao, 15. jun. c. Iz drugega vira pa poročajo, da baskovske oblasti Bilbao naglo praznijo. Vse civilno prebivalstvo je že zbežalo iz mesta in zadnji stanovalci beže sedaj še proti Santandru. Po ulicah mesta križarijo samo šc vojaški oddelki in številni inozemski časnikarji- Vsi važnejši civilni uradi so se že preselili v Santander, vlada pa je še vsa v mestu in ima stalne seje v vladni palači. Francoski konzul je že odpotoval na francoski torpedovki. Angleški konzul pa je snoči neznano-kam izginil in ga sedaj iščejo. Z Angleških ladij v luki so poslali več patrol v mesto z nalogo, da mo- rajo angleškega konzula za vsako ceno najti. Neki francoski parnik je hotel včeraj še pripluli v luko v Bilbau. Toda to ni več mogoče. Tudi mednarodne letalske zveze med St. Jean de Luzom in Bilbaom so 6edaj prekinjene. Nacionalistični oddelki prodirajo tudi še ob lijaku reke, ki veže pristanišče v Bilbau z odprtim morjem. Ob tem lijaku in z ozadjem mislijo nacionalisti zajeti mesto v obroč, ki bo dolg vsega 50 km. Boji v ponedeljek London, 15. junija. Reuter poroča: Včeraj, v ponedeljek, so ves dan divjali siloviti boji za Bilbao. Težišče silovitih bojev so bile višine vzhodno od mesta, ki jih sestavljajo trije hribi: Santo Do-mingo, Santa Marina in Cucuskuru. Ti trije vrhovi obvladajo popolnoma mesto, kakor tudi ravnino tja do morja. Ze v nedeljo so Navarci v silovitem zaletu zasedli oba zadnje imenovana vrhova, nakar so nadaljevali še v teku noči z napadi v sineri proti zapadu. Baski so se z levjo hrabrostjo borih in branili vsako ped zemlje. Bili pa so končno vrženi tudi raz hriba San Domingo, kjer je na vrhu velik sanatorij. V silovitem protinapadu se jim je v ponedeljek posrečilo, da so zopet zavzeli goro Santo Domingo in ponesli napad tudi na sosednji hrib Santa Marina, kjer se še vedno vrše obupni boji z menjajofo se srečo. V mestu se je cel dan slišalo bobnenje težkih nacionalističnih topov in eksplodiranje granat. Od drugih odsekov ne javljajo posebne delavnosti. Baski so morali izprazniti mesto Munguio in Galdacano, ker je bila njihova fronta v središču predrta. Cel dan je množica nacionalističnih letal krožila nad mestom. Skupina 24 dvokrovnikov je obstreljevala cesto, ki vodi proti Santanderu. Predsednik Aguirrc in vsi baskiški ministri so ostali v mestu in opravljajo svoje posle. Iz Salamance poročajo, da so bele čete ujelo poveljnika mesta Bilbaoa Ballego. Francovi topovi močno obstreljujejo predmestje, hoteč preprečili teror anarhistov, ki hočejo za vsako ceno, da 60 prebivalstvo bori do zadnjega za vsako hišo posebej. Število ujetnikov je zelo veliko in jih cenijo nad 1500. Prav tako je bilo zajetih več čisto novih 124 mm baterij s strelivom in moštvom. Radio v Bilbaou je v ponedeljek popoldne umolknil. Z višin nad mestom ima gledalec vtis, kakor da jo večina mesta izpraznjenega. Oddelek angleških mornarjev z rušilceni »Kompenfolk se jo v ponedeljek popoldne izkrcal, da poišče angleškega konzula Stevensona. Madrid izpraznjujejo Madrid, 15. jun. AA. General Miaja je izdal snoči povelje, da morajo iz Madrida takoj vsi civilisti. Mesto bodo izpraznili v tem redu: 1. Najprej odidejo iz mesta tisti, ki so pri-bežali v mesto iz pokrajin, ki so v rokah upornikov ali pa so kje tam doma; 2. vsi tisti, ki so iz pokrajine Madrid; 3. osebe, ki so iz okolice Madrida; V tem povelju prosi general Miaja, da naj politične in strokovne organizacije pomagajo pri tem delu. Havas: Nacionalistična letala so včeraj na gua-daramski fronti metala letake z dolgimi proglasi. Letaki napovedujejo, da bodo nacionalisti prav kmalu izvršili napad na Madrid z več deseltisoči vojakov in s številnimi topovi vseh kalibrov. Francija obupava nad zvezo z Rusijo Pariz, 15. junija, AA. Sinočnja »Libertč« objavlja članek njenega političnega ravnatelja Ja-cquesa D o r i o t a, ki je predsednik francoske ljudske stranke in bivši tajnik francoske komunistične stranke. Članek ima naslov: »Prvi Brest Litovsk nam je bil dovolj!« V članku pravi, da postavljajo usmrtitve v Moskvi pred Francijo težak problem. Pristaši pogodbe med Francijo in Rusijo in poveličevalci vojaškega sodelovanja med Francijo in Rusijo so se v svojih argumentih vedno sklicevali na izredno moč ruske vojske in ruskega letalstva. Odkar se je začela ruska notranja kriza razvijati v tej smeri, sem stalno opozarjal te ljudi na njihove napake. Ruska kriza je morala zajeti tudi rdečo armado. Ta kriza jc opravila svoje delo v vojski in sedaj je njena ntoč samo še dozdevna. Zato je silno nevarno računati na njeno moč posebno tedaj, ko mislimo, da sc bo borila na naši strani. Smrt maršala Tuhačevskega, ki je bil ustreljen s številnimi generali, častniki in podčastniki, pač dokazuje, da jc moč ruske vojske več kot dozdevna. Tuhačevski je bil eden izmed tistili strokovnjakov, ki so se takoj pridružili sovjetski vladi. Menil je. da je sovjetski režim samo prehoden, ki bo znal utreti večni Rusiji njen pohod v bodočnost. Dal je vladi svoje znanje, ker je mislil, da ho tako pač najlepše služil vsej Rusiji. Naloga teh vojnih strokovnjakov jc bila velikanska in so oni pač največ vplivali na organizacijo ruske armade. Brez njihove moči politična generala Vorošilov in Bu-djonij svojega dela nikdar ne bi mogla izpeljati. Sodelovanje med temi generali strokovnjaki in generali politiki jc omogočilo Trockeniu, da je v revoluciji polovil tolpe po Rusiji in jih vtaknil v vojaško suknjo. Pokojni Tuhačevski je bil najvidnejši zastopnik teh generalov in je bil njihov duševni vodja in teoretik, ki je vodil za seboj vse ustanovitelje rdeče armade. Brez vseh teh sodelavcev bi se rdeča vojska morala šele ustvarjati. Sedaj so vsi ti izginili in dejstvo je, da je njihov odhod oslabil rdečo armado. Trocki prav dobro pozna rdečo vojsko in pravi, da je sedaj ostala na čelu sovjetske vojske skupina političnih generalov, ki se zna klanjati Stalinu, ne ve pa reševati vojnih problemov. Vorošilov ni bil nikdar dober strateg. Njegove burne dogodovščine v revolucionarnih bitkah na jugu Rusije so izzvale smeh ntcd vojaškimi strokovnjaki. Danes pa jc rdeča armada pod njegovim poveljstvom in pod poveljstvom g e n e r a -1 o v -1 i z u n o v. Vsa vojna moč kakšne armade sc vidi ravno v tem, da se vojska ne udeležuje prepira med strankami. Kadar pa postane vojska igrača v rokah politikov, tedaj ni več sposobna, da bi zaščitila domovino. Stalin jc prizadejal smrtni udarec vsej obrambi sovjetske Rusije. Tudi »Oevret se po pravici vprašuje, kakšna ški, požrtvovalni duh, ki mu je Leon XIII. da! največje priznanje z izrazom: Germania docitl Nemčija nas oči! Nacisti jim hočejo osramotiti duhovščino, po pregovoru; Udari pastirja in razkropila se bo čreda I Toda verniki so trdno sklenjeni okrog svojih dušnih pastirjev in škofov. Čim hujši so napadi na papeža, tem glasneje izpovedujejo katoliški Nemci svojo neomajno pripadnost k Petrovi skali: »Lahko nas učite, lahko nam srce iztrgate iz pršil Toda katoliških src od Kristusovega namestnika ne bodete odtrgali.« Te besede so šle v zadnjih dneh po ccli Nemčiji obenem s pozivom: »Ne bomo se več ootfajali, ampak delali!« je danes obrambna moč sovjetske Rusije. Sovjetska diplomacija in komunisti zahtevajo od sedanje francoske vlade, da sc naj podpiše vojaški sporazum v okviru pakta med Francijo in sovjetsko Rusijo. Naš tovariš na levi postaja zaradi streljanja tolikih generalov v Moskvi oprezen. Upajmo, da se bo posebno naš generalni štab uprl podpisu sporazuma s sovjetsko armado. Zaradi usmrtitve generalov v Moskvi, ki so bili proglašeni za vohune, moramo ponovno podčrtati potrebo, da se prouči vojaški problem med Francijo in sovjetsko Rusijo. Za nas sta samo dvo možnosti: ali ima Stalin prav, ko strelja izdajalce in vohune in tedaj mi ne moremo biti zavezniki armade, katere generalni štab je v sovražnikovih rokah ali pa se Stalin moti in tudi tedaj mi ne moremo bili zavezniki režima, ki vodi sovjetsko unijo v prepad. Mi smo imeli dovolj žc od enega Brest Litovska. »Tenips« objavlja uvodnik o krvavih dogodkih v sovjetski Rusiji. Ta list je bil do sedaj vroč zagovornik zveze med Francijo in sovjetsko Rusijo. Danes pa piše: »Naj ho že, da so se dogodki v Rusiji pripetili tako ali tako. eno jo gotovo, da se odgrinjajo dejstva, ki so omajala vsako zaupanje v režim, ki po 20 letih obstoja sega po takšnih sredstvih. Podrobnosti, ki sc odkrivajo, razodevajo tako globoko segajoč politični razkroj in tako neizprosno borbo med tckmcci. da more človeka popasti groza. Ker pa se jc ta borba razvila v vrhovnem poveljstvu rdečo armado, se moramo resno vprašati, kakšno vrednost pa še sploh ima rdeča armada. Tista rdeča arntnda. ki jc po številu in po svojem orožju najmočnejša na svetu...? Edini zaključek, ki ga moramo potegniti it krvavih dogodkov, jo ta, da se komunizem po 20 letih neomejene diktature ni mogel ukoroni-liiti, ainpak da še danos ravno tako kot pred 20 leti za svojo oblast potrebujo najbolj strahotno in najbolj nečloveško tiranijo v zgodovini. Za Francijo nastaja vprašanje, koliko jo sedaj še sploh vredna njena politična in vojaška zveza s sovjetsko Rusijo v obliki, kot sc jc sedaj razodc-la svetu.« Vorošilov bo ugnaf Stalina ? Pariz, 15. un. b. O dogodkih v sovjetski Rusiji poroča »Matin«, da se je pričela odločilna borba med diktatorjem Stalinom in maršalom Vorošilo-vom. Na Stalinovo povelje maršal Vorošilov ni smel biti navzoč na razpravi proti Tuhačovskemu in tovarišem. Šef sovjetske policije Ježov, ki se je popolnoma priključil stališču Stalina, pregleduje in proučuje akte o delu Vorošilova v zadnjih petih letih. Vsi znaki kažejo, da se pretkanost maršala Vorošilova prav lahko meri z gruzifansko zvijačo Stalina. Poleg tega je maršal Vorošilov človek izredno energičnega nastopa in sposoben za nenadno reakcijo ter je vprašanje, če se bo ta zadnji akt ruske žaloigre med dvema voditeljema sovjetske Rusije končal pred sodiščem. Novi smrtni kandidati Varšava, 15. junija. TG. Iz Moskve poročajo, dn je izšlo uradno poročilo o odstavitvi dosedanjega komisarja za zunanjo trgovino Rosen-golda (čistokrvni Rus) in njegovi premestitvi na »drugo mesto«. Ravno tako je bil odstavljen A g r a n o v . (prvi pomočnik komisarja za notranjo zadevo in bivši najbližji sodn!av°o zaprtega krvoloka in šefa tajne policije GPU Jagode, in da je bil kazensko premeščen v Snralov v Po-volžju tudi drugi pomočnik notranjega komisarja 1'rokoficv. Razširile so se tudi vesti, da jo bila Lit vi nova žena aretirana, ker jo bila osumljena zvez z ustreljenimi generali, predvsem s Tuhačevskim in Putno. Nadalje so bili zadnjo čase aretirani še te-le ugledne sovjetske osebnosti : General Levan (lovski, poveljnik kav-kaškega vojaškega inšpekcijskega okrožja, generala Heker, načelnik zunanjega oddelka ko-misarjata za državno obrambo, ravnatelj oddelka za Zahodno Evropo v komisarijatu za zunanje zadeve Sperna, ravnatelj oddelka za Daljnji vzhod C u k c r m a n , bivši poslanik v Tokiu J u r c n j e v , pomočnik ravnatelja tiskovnega oddelka v komisarijatu za zunanje zadeve Miro n o v, bivši pomočnik komisarijata za lahko industrijo Eljava in brata komisarja Kagatio-viča in komisar za zunanjo trgovino Rosen-gold. Nadaljevanje na 2. strani Puč Kominterne v Franciji. . . ? Vlada ga je odkrita in zadušila Pariz, 15. jun. b. Jutranji »Jour« poroča senzacionalne podrobnosti o nameravanem državnem puču v Franciji. Kominterna je hotela izkoristiti nerazpoloženje, v katero je zašla sedanja vlada ljudske fronte zaradi socialnih in finančnih reform, ter prirediti komunistično vstajo. List trdi, da je notranji minister Dormoj- dobil vse dokumente o pripravljenem državnem puču ter je pravočasno odredil vse potrebno in že v kali zadušil upor. Upor bi moral izbruhniti v mesecu juliju, torej tedaj, ko je večina francoskih častnikov zunaj svojih garnizij na dopustu. Komunisti so hoteli nahujskati tudi vojake iu prevzeti oblast v roke. V Franciji uvedejo nadzorstvo nad bankami Pariz, 15. junija. A A. (Havas) Finančni minister Vincent A uriol je poročal o finančnem položaju, ki pomeni v bistvu krizo državne blagajne in pomanjkanje gotovine. Da bi mogel kriti izdatke v drugem četrtletju letošnjega proračunskega leta (10 milijard Din), namerava finančni minister izvesti reformo pristojbin, posrednih in neposrednih davkov, zlasti davščin za železnice, pošte, brzojave in telefone, dalje pristojbine na bencin, splošnega dohodninskega davka itd. Izključeno je vsako nadzorstvo nad borzami, kajti francoska vlada bo vztra-jla prii dogovoril, ki ga je bila sklenila z Veliko Britanijo in Zedinjenitni državami severne Amerike in ki ga po zakonodavni poti ni mogoče niti izpre-meniti. Pač pa bo finančni minister zahteval potrebna sredstva, da prepreči prenos francoskih kapitalov v tujino, in sicer bo storil to s'posebnim bančnim nadzorstvom. Razen tega je treba vlado pooblastiti, da more francoska narodna banka povečati svoje predujme državi (to se imenuje inflacija!), da bo ta lahko preprečila vsako špekulacijo. Pariz. 15. junija, c. Dopoldne jo bila seja vlade na Elizojtt pod predsedstvom Lobruna. Na soji so je govorilo samo o finančnem položaju Tokom seje je predsednik republike podpisal ukaz, ki daje vladi kratkoročna finančna pooblastila za rešitev franka. Ta pooblastila jo vlada dobila do 31. decembra 1037. Takoj popoldne jo odšla vlada prod parlament in zahtevala, da mora parlament takoj izglasovati lo pooblastilo. Po mučni soji jo vlada postavila vprašanje zaupnice in izredni po-oblastilni zakon je bi! izglasovan s 851 proti 250 glasovom. Španija v „Dom in Svetu" pa globlji pogledi Kocbekova slika. »Reakcija" V zadnji številki Dom in Sveta (št. 1—2) je izpod peresa g, Edvarda Kocbeka izšel članek pod naslovom »Premišljevanje o Španiji« str. 90—105), ki je v katoliških vrstah vzbudil mnogo zgledovanja, politično in kulturno nasprotnemu taboru pa je nudil dobrodošlo in zaželeno priliko, da se razpisuje o tem, kakor n. pr. vidimo v »Jutru«, kako mu celo »katoliški mladinski voditelji« dajejo prav, da je v španski državljanski vojni s svojimi simpatijami in pisanjem na strani »rdečih«. Smisel K. članka je v glavnem naslednji: Propadajoča meščanska družba je v našem času dala iz sebe fašizem, ki pa je le druga oblika, s katero si hoče meščanstvo zavarovati dosedanjo gospodarsko in kulturno nadoblast v diružbi. Toda fatalno je, da se je »evropsko meščansko krščanstvo«, ki nastopa kot »pravoverno krščanstvo«, dalo »po večini ujeti v ta družabni nazor«. Tako je prišlo »do žalostnega dejstva, da fašizem istoveti svojo duhovnost s krščansko duhovnostjo ... in da na drugi strani krščanska pTaksa nc izključuje tesnega sodelovanja Cerkve s fašistično borbenostjo«. »Treba je pribiti,« pravi K., »da te nemogoče zmede ni kriva le splošna oslabljenost krščanskega duha na svetu, ampak zavestna, pre-jasno zavestna služba mnogih vodilnih kristjanov posvetnim, postavnim fašističnim 6ilam«. Čemu je bil K. potreben ta generalni uvod o fašizmu in njegovem tesnem združenju z »meščanskim krščanstvom«, ko ima vendar namen govoriti o Španiji? Na to avtor tako odgovori: Zato, da more tem učinkoviteje pokazati, kako je meščansko-fašistična reakcija in z njo združena Cerkev ter duhovščina bila tista, ki je pahnila Španijo v sedanjo revščino in krvoprelitje. Kajti vzroki za obračun v Španiji 60 bili družabni, nikakor pa ne verski. To tezo dokazuje K. s tem, da opozarja na nesocialno razdelitev zemlje, na prevlast kapitala, potem pa zopet govori o »meščanskem krščanstvu«, ki je to stanje toleriralo in ga podpiralo. Zelo velika krivda, pravi K. zadene duhovščino, ki je imela v rokah vzgojo naroda, a se zanjo ni brigala, ampak je živela v ma-monu, ne meneč se za bedo ljudstva. Razumljivo, pravi K., da je španska duhovščina ob izbruhu vojne avtomatično stopila na stran reakcionarnega meščanstva, da brani svoje gospodarske privilegije. »Zmagal je družabni, ne pa krščanski čut.« Ta socialna reakcija je nasprotovala že mladi republiki in se je pozneje organizirala okrog Gila Roblesa, ki zopet ni pomenjal drugega kot »konservativno reakcijo«. Proti njej se je pričelo ljudstvo na novo organizirati. Ustanovljena je bila ljudska fronta, o katere značaju in programu nam pa K. nič nc pove. Pač, potem, ko je »pri volitvah odnesla večino,« je levica začela razvijati socialno revolucijo, desnica pa je skokoma napredovala v fašizem.« Po Kocbekovo je bila situacija v onih usodnih mesecih pred izbruhom državljanske vojne v Španiji sledeča: Na eni strani fašizem, na drugi pa antifašizem. Potem se je začel upor, in sicer, kakor pravi K. »brez pametnega razloga«. Upor je bil zaradi tega protizakonit, ker ni spoštoval postavne oblasti. Je to upor po večina fašistično navdahnjenih generalov, ki se opravičujejo s tem, da se je dežela vedno bolj boljševizirala. Toda K. ve iz »pričevanja mnogih treznih španskih katolikov, da komunistične Španije sploh nikjer ni bilo. Komunizem služi španskim fašistom le za pretvezo, da lahko nastopajo zoper delavski razred.« Zato, nam piše K., če so se kje zgodile kake nerednosti proti katoličanom in Cerkvi, ni bilo to v načrtu, ampak delo neodgovornih posameznikov. Toda, se vpraša g. K. kaj je storila Cerkev v trenutku, »ko so se generali obrnili proti vladi delovnega ljudstva?« Odgovor, pravi, je usoden: »Predstavniki Cerkve so stopili na stran generalov, fevdalcev in desničarskih ideologov.« Še več: oni so pripravili upor, ga netili, ščuvali vernike in nazadnje dejansko posegli po orožju ... Cerkve so postale skladišča orožja, spremenile so se v mogočne trdnjave, duhovniki so iz njih streljali na miličnike... itd. Velikanska večina duhovnikov in onih, ki se prištevajo med katoličane, je stopila na stran fašizma in zagrabila za orožje, da se bori proti ljudstvu. Ostal je majhen del duhovnikov in kat. laikov, ki so uvideli usodno napako tega ravnanja. Ti so se pogumno postavili na nasprotno stran, na stran »ljudstva« in se z besedo in dejanjem bore proti krvoločnemu fašizmu, neločljivo zvezani s svojim ljudstvom. Iz njih spisov, objavljenih v nekaterih francoskih revijah in listih je K. posnel tudi vsebino za svoj članek. Tako je pisec mogel upati, da nam je dovolj jasno pokazal, da v Španiji ne gre za kako versko vojno, temveč da je boj le med upravičeno socialno revolucijo in fašistično reakcijo, torej da gre le za gospodarska in socialna vprašanja, nikakor pa ne verska in svetovnonazorna. G. K. se je lotil tega kočljivega vprašanja, ki ni ne politik ne sociolog, očividno zgolj zaradi tega, ker predstavlja, kakor pravi že uvodoma »krščanski tisk v Evropi tako žalostno poglavje«: »Z malimi izjemami namreč se je postavil na fašistično stran in brani fašistično stališče.« Ker to velja tudi za slovenski katoliški tisk, bi slovenskim katoličanom K. rad vsaj v DiS-u odprl oči in jim podal objektivno resnico o Španiji. Tako je pri tej stvari tudi »Slovenec«, čigar stališče v španski državljanski vojni je znano, naravnost dolžan odgovora. Ne radi g. Kocbeka, o katerem kljub temu, da mu »Jutro« vzdeva naslov »Katoliškega mladinskega voditelja«, smatramo, da piše Ie v svojem imenu in mu ne bi odgovarjali. Kvečjemu bi rekli: To je mnenje poedinca, ki je s prevelikim čustvovanjem bral propagandne spise v prilog ljudske fronte. Tudi viri, ki jih je pisec za svoj spis porabil, niso take narave, da bi radi njih morali pri nas začenjati polemiko o daljni Španiji. Radi bi se vzdržali vsake polemike in odgovora, za kar govore prav posebne, čisto naše slovenske razmere, katerih značilnost je v tem, da je tisti, ki koga napade in izzove, ki meče okrog očitke, takoj proglašen za preganjano nedolžnost, kakor hitro se napadeni predrzne rea girati. Potem hodijo okrog z najnedolžnejšimi obra zi govoreč: Glejte, s poglobljenim in poduhovlje-nim krščanstvom (katerega bistven znak bi pa morala biti resnica in ljubezen!) smo jih opomnili prave poti, oni pa so v svoji »meščanski« zakrknjenosti nestrpni in nas anatemizirajo. Igra teh cenenih mučenikov za krščansko pravovernost se nam ne zdi prav res nič lepa, zlasti, ker imamo poleg tega opraviti še z nasprotnim časopisjem, ki uporablja dokaj nefair metode in pri svoji absolutni žurnalistični jalavosti vsako, tudi že najmanjšo disonanco med nami razglasi z velikim bobnom, češ, so si žc v laseh, skoraj jih bo konec. Toda kljub tem pomislekom se nam zdi, da smo katoliški javnosti dolžni pojasnila zaradi »Dom in Sveta«, ki )«• sprejel strašne Kocbckove trditve brez pripombe, kakor da bi imela ta revija poklic sodnika v zapletenih političnih vprašanjih. Če je hotel g. Kocbek v presojanje španskih zmed prinesti več jasnosti s tem, da nam je pokazal vpliv mednarodnih idejnih tokov na iberski polotok in nam predočil vso pogubnost in potuh-njenost fašizma — je storil s tem mnogo premalo, da bi nepoučen čitatelj mogel spoznati čisto resnico. Kocbek fašizem imenuje reakcijo, kar tudi je — vendar samo v gotovem smislu. Fašizem nikakor ni reakcija v političnem in socialnem po-iledu, ket prav tako kakor komunizem likvidira iberalno državo, pač pa je izrazita reakcija na marksizem in boljševizem. Povsod, kjer imamo v Evropi fašistične ali polfašistične države, povsod se je mogel razviti in postal močan le kot organiziran odpor proti rastoči boljševizaciji države. To se je zgodilo na Madžarskem, v Avstriji, v Italiji, v Nemčiji, na Portugalskem in nazadnje tudi v — Španiji. .To je tako jasno in dosledno mogoče opazovati v vseh teh držvvah, da je n. pr. vodja belgijskih zmernih socialistov minister Spaack nedavno svaril marksiste, naj se ne vežejo s komunisti v »ljudsko fronto«, ker bo to v Belgiji nujno po-moglo do zmage fašizma, to je Degrellea. Ko je Kocbek razmišljal o Španiji, bi moral nujno vpoštevati to okoliščino: v kakem smislu je namreč fašizem reakcija, pa bi se mu takoj pokazala drugačna slika dogodkov in njihovih vzrokov, ki so si tako fatalno sledili. Važno je sedaj vprašanje, kakšno stališče zavzemajo katoličani do fašizma. Po Kocbekovo prehaja že kar eno v d.-ugo, tako da se krščanstvo in fašizem že istovetita, Tu bi nam moral K, odkrito povedati svoje mnenje, kaj on smatra vse za »fašizem«. Kajti imamo sicer neko generalno oznako, po kater: se s »fašizmom« označuje vsako gibanje in mišljenje, ki je naperjeno proti delovanju Kominterne, Težko verjamemo, da bi g. K„ ki je tudi pisatelj in pesnik, hotel biti tako neizviren. Komintema je namreč, videč, kako raste odpor proti boljševizaciji sveta in kako se vedno bolj oblikuje fronta proti komunizmu, tako da je vedno bolj izgledalo, da se bodeta oblikovala dva tabora: boljševiški in protiboljševiški, — na svo-«m VII. kongresu spretno zasukala kopje in proglasila načelo: fronte so čisto drugačne, in sicer: fašizem in antifašizpjn. Fašizem je tisto fundamen-talno zlo, ki ogrož.i človeško kulturo in državljanske svoboščine, medtem ko je komunizem za svobodo, za demokracijo, za enakost in bratstvo, skratka: na strani ljudstva proti fašistični reakciji. Od VII. kongresa Kominterne dalje nam torej vsi boljševiški in filoboljševiški spisi vedo povedati le še o tej dvojni fronti: fašizem in antifašizem. V tem žargonu jc »fašistično« vse, kar ni za boljševizem. Še prav posebno je seveda »fašističen« ves katoliški tisk in kajpada: najbolj fašistična katoliška Cerkev, ker je ona komunizmu najbolj nevarna. G. Kocbek, tako upamo, menda ne bo hotel pojmovati »fašizma« v tem smUlu, kakor ga pojmuje Komintema. Moramo pa opozoriti, da v njegovem članku, izzvenijo v celotnem konkretni izrazi »fašist« prav v istem smislu, v kakršnem tiranizirajo marksisti danes vsakogar, ki ni z »ljudsko fronto«, oziroma s komunizmom. Če prebiramo francoske levičarske liste, vidimo, kdo je vse fašist: fašist je Laval, Flandin, so katoličani brez izjeme, še prav posebej Cerkev in njena hierarhija, potem so fašisti vsi delavci, ki nisc pri marksistih organizirani, fašisti so vsi, ki se upirajo razlastitvi premoženja, fašistična je armada, ki se noče sprijazniti s kaosom v industriji in mornarici itd. Proti »fašistom« povsod stoji »ljudstvo«, tako po Kocbskovo tudi v Španiji: na eni strani so fašisti, na drugi pa »razdraženo ljudstvo .. .« Ta simplicistična delitev človeštva med fašiste in antifašiste je povsem podobna drugi marksistični krilatici, ki deli ljudi med »kapitaliste« in »proletariste«. Kdor torej ni pro-letarec, je kapitalist in obratno, ali kakor bi kdo rekel o rastlinstvu: kar ni pesa, lo je plevel in kar ni plevel to je pesa ... Po boljševiškem izrazoslovju so torej vsi katoličani, ki so proti boljševizmu, — fašisti. Kakšno pa je resnično zadržanje katolikov do resničnega fašizma? Ali se res »fašizem istoveti s krščansko duhovnostjo in krščanska praksa tesno sodeluje s fašistično borbenostjo«, kakor piše K.? Dosedaj imamo v Evropi dvoje izrazitih fašizmov, k: se sama kot takšna označujeta in kot taka hočeta veljati: to sta italijanski in nemški fašizem. Označuje ju omnipotentna, totalitarna država, državni absolutizem in vsemogočnost vladajoče fašistične stranki, ki se pri vladanju poslužuje precej istih metod kakor vsemogočna komunistična stranka v Rusiji. — Naj nam bi sedaj povedal g. K., ali so mar bili katoliški politiki, ki so pomagali ustoličiti italijanski in nemški fašizem? Če mu je znana zgodovina in usoda Partito Popolare v Italiji in Centruma v Nemčiji, ve, da sta se ti dve stranki ravno radi svoje demokratičnosti do zadnjega skušali upirati fašizmu. Tisti, ki je prvi podprl fašizem v Italiji in Nemčiji, je bilo liberalno meščanstvo in pa kapital, čeprav sta se v svojih računih oba, kakor je razvoj fašizma pokazal, zelo vzrezala. Fašizem odklanja tudi krščanska filozofija, ki ima čisto drugačno socialno zamisel države in njere vsebine, odklanja ga tudi krščanska zamisel korporat.vne države, kakor vemo iz okrožnice »Q. a.«. In Cerkev? Menda so še v spominu večletni boji med Cerkvijo in fašizmom v Italiji, Šekler se ni našel modus videndi in je fašizem v mnogih bistvenih stvareh popustil; vsi smo priče tudi sedanjega ostrega nasprotja narodnega socializma do katolicizma in krščanstva, ki poteka iz njegove poganske zamisli o državi, narodu in človeku. Kako more pisec, ki pozna oba pojma, govoriti, da se fašizem in katolicizem kar nekam prepletata med seboj?! Če je materialističen in brezbožen komunizem že sam po sebi neizprosen sovražnik krščanstva in vere sploh, bo fašizem radi totalitarno pojmovane državne oblasti, ako se dosledno izvaja, prišel prej ali slej nujno ■" konflikt s Cerkvijo. To ve Cerkev in vedo katoličani in se po tem ludi ravnajo. Morda pa misli Kocbek na konkordate, ki jih Cerkev sklepa s fašističnimi državami? Kaj naj bi Cerkev tudi sicer storila? Njena skrb je, da po možnosti omogoči nemoteno versko življenje katoličanom v vsaki družbi, v vsaki dobi in v vsaki obliki vladavine, pa naj ta oblika sicer ustreza njenim državnopravnim idealom ali ne. Sicer pa vidimo v zgodovini, da so bile mnogo slavljene demokracije, pa so preganjale Cerkev; in smo videli diktature, pa so spoštovale njene pravice — in tudi obratno. Ako bo kje fašizem hotel biti napram Cerkvi dobrohoten, potein Cerkev gotovo nc bo iskala z njim konfliktov, kakor ga tudi ni iskala z liberalizmom ali demokracijo, dokler so (Nadaljevanje s i. strani) Moskva, 15. junija, b. Aretacije v Rusiji se nadaljujejo neusmiljeno naprej. Govori se, da je bilo zaprtih zopet nekaj uglednih generalov, med njimi iudi Levarodov, poveljnik armade v Leningradu, dalje general Korbasov in general Pfeifer. Za njih trdijo nekateri poučeni krogi, da bodo šli po isti poti kakor maršal Tuhačevski s to razliko, da morda ne bodo dočakali niti sodne razprave. Za Agranova so so razširile vesti, da si je sam vzel življenje, kakor Ganiarnik, pred samo aretacijo. Aretacije se nadaljujejo tudi med uglednimi komunisti iz inozemstva, ki so doslej uživali največje zaupanje in zaščito Kominterne. Vse kaže, da je tudi Komintema padla v nemilost in da se bo tudi tam pričelo energično čiščenje. Doslej bilo tam aretiranih 20 nemških in 12 zelo uglednih madjarskih komunistov, ki so bili vsi na zelo uglednih položajih. 95 usmrčenih v Sibiriji Berlin, 15. junija, b. Po vesteh iz Moskve je bilo v zadnjih desetih mesecih aretiranih v sovjetski Rusiji 108 oseb, samih višjih uradnikov, TATAR Bodi kjerkoli je z užitkom presno meso a mi naše M BONBONE M povsodi! ki so poleni »izginili« ali pa so bili ustreljeni. Med aretiranimi so tudi bivši nemški komunistični voditelji Miinzenberg, Ederlein, Redele in Neu-mann. List >Sovjetskaja zvezda« z dne 4. junija poroča, da jc bilo v treh tednih na področju Ha-barovska obsojenih na smrt in ustreljenih 95 oseb. izjava ministra dr. Kreka o zadnjih dogodkih v Sloveniji Begrad, 15, jan. m. Z zadnjim brzovlakom se je vrnil v Belgrad minister dr. Krek. V kabinetu ga je predpoldne obiskala večja skupina časnikarjev, ki so ga prosili za pojasnila o zadnjih dogodkih v Sloveniji. Minister dr. Krek je časnikarjem dejal: »Res, zadnjih par tednov je bilo v Sloveniji precej živahno. Najprej so bile ogromne proslave majniške deklaracije. Vse naše vasi in mesta ter kraji, skoro sleherna naša hiša je bila okrašena z jugoslovansko zastavo. Narod in njegovi voditelji so uporabili to priliko, da na najslovesnejši način manifestirajo svojo absolutno in brezmejno vdanost kralju in domovini. Neznatna skupina pristašev JNS je že tedaj poskušala tu pa tam oblatiti pristaše JRZ. To se je ponavljalo ob priliki demonstracij proti voditeljem JNS v Ljubljani. Celo nekateri tukajšnji dnevniki eo dobili in objavili vest, da je mladina JRZ raztrgala državno zastavo, ki jo je pred sprevodom Zivkoviča nosila JNSanska mladina. To je popolnoma zlagano in neresnično. Ob priliki vseh demonstracij se ni zgodilo, da bi bila državna zastava na kakršenkoli način odstranjena in niti en sam del zastave ni bil raztrgan. Potrebno je, da zve vsa javnost, da so vse naše organizacije in pripadniki organizacij v JRZ pobor-niki in nosilci jugoslovanske državne ideje med Slovenci, da državno in nacionalno idejo varujejo pred vsemi destruktivnimi elementi, Če to vemo in uvažujemo, ne bomo nikdar verovali sličnlm klevetam, ki so obenem tudi največja žalitev ogTom-ne večine Slovencev v JRZ. ♦ Že v Ljubljani sem slišal, pa tudi za časa vožnje, da JNSarji poskušajo plasirati vesti, da so naši ljudje imeli zveze s požigom tribune na sokol-skem telovadišču v Ljubljani. Tudi to je netočno in neresnično. Tudi ta laž ima samo ta vzrok, da se okleveta naša stranka v Sloveniji. Nasprotno, spremi j svalne okolnosti pri tem požigu so mogle doslej ugotoviti, in kakor sem mogel tudi drugače izvedeti, so dokazale, da je požig inscenirala skupina naših nasprotnikov, da bi javnost odvrnila od strahotnega umora našega katoliškega akademika Rudolfa Dclinarja, katerega so neki fanatiki napadli iz zasede in na strahoten način ubili z udarci noža v hrbet. Izven vsakega dvoma je, da noben naš prijatelj in pristaš s tem požigom nima najmanjše zveze. Naši pristaši in naša mladina so samo demonstrirali proti nezaželjenim političnim osebnostim JNS. Da bi nasprotniki zakrili svoj sramoten uboj, so poskušali delati nered ter jim je dvakrata uspelo v poznih ponočnih urah zbrati nekoliko ljudi, da so kričali proti našim voditeljem in sedanjemu režimu. Oblast je vedno napravila red in mir in Ljubljana ima sedaj spet svoje mirno obličje,« Bencin razgnat hišo Ena mrtva, 6 ranjenih Ptuj, 15. junija. Iz Ptuja nam poročajo o strašni katastrofi, ki se je pripetila snoči in razburila vse mesto in okolico. V hiši Ferdinanda Štrofa so imeli sod bencina. ki je moral biti na dntt poškodovan, ker je iz njega tekočina uhajala. Snoči okrog 8. ko se je v Ptuju na trgu produciral znani akrobat Alekšič ter je bilo zbranih več sto ljudi, ki so gledali te akrobacije, je šla okrog 9. ure 50 letna jiostrežnica Ivana P f e i f e r . ki je vprav včeraj stopila v službo pri Strosu, z gorečo svečo v roki mimo soda bencina v kleti. Ko jc prišla mimo soda, so se okrog vneli bencinski hlapi in v trenutku je nastala huda eksplozija, ki je imela še hujše posledice. Okna in vrata je na celi hiši porušila ter jih vrgla na cesto. Plamen je v naglici zajel vso hišo. Med ljudmi na trgu je nastala panika. Vendar se jc našlo nekaj pogumnih mož, ki so planili proti gneči ter skušali rešiti domače, ki so klicali iz prvega nadstropja na pomoč. Toda v hišo niso mogli, ker so skozi vse odprtine švigali plameni, ki so našli obilo hrane v razlitem bencinu. Možje so bili toliko duhaprisotni. da so takoj skočili po mrežo, v katero strelja akrobat Aleksič iz svojega topa človeka, in jo razprostrli pod oknom goreče hiše. V to mrežo so poskakali iz prv^g^ nadstropja Štrosova žena Antonija, njena sinova Franc in Fcri in mariborski tekstilni industrijec Bren, dočim hišnega gospodarja štrosa v trenitIku, ko je nastala eksplozija, ni bilo doma in se j? nahajal v vinogradu. V tistem hipu je prišla na pomoč tudi ptujska požarna bramba in so gasilci napeli vse sile, da lokalizirajo nevarni požar. Posrečilo Dekle je skočilo v Dravo Maribor, 15. junija. Nocoj ob četrt na osem se je pripetil na dravski brvi razburljiv dogodek. Na brvi 6e je pojavilo v najhujšem nalivu mlado dekle, ki se je hipoma povzpelo čez ograjo ter skočilo v umazano in silno naraslo Dravo. Njen smrtni vzkrik pri skoku v vodo je opozoril ljudi na obrežju Drave na dogodek. Takoj se je nabralo na obeh bregovih veliko ljudi, ki so ojiazovali dekle, ki se je kmalu pojavilo na površju in pričelo plavati. Tok Drave jo je nesel proti gostilni, kjer jo je opazit brat gostil-ničarke g. Dabringer. Naglo je skočil v čoln ter zaveslal do plavalke, ki jo je še dobil v zadnjem trenutku. Ze so jo zapuščale moči in so jo neza-i vestno prepeljali v bolnišnico. Jc to 17 I e t n a Ana Novak, ki je letos v Mariboru končala trgovski tečaj, doma pa je iz Maclja pri Ptuju. Danes po-ikildne je prišla v Maribor, takoj šla na dravsko brv in skočila v vodo. Kaj je gnalo mladenko k temu obupnemu dejanju, še ni znano. bile upoštevane verske pravice državljanov. Ali sme kdo, k' hoče bili objektiven, vsled lega Cerkev že istovetiti s fašizmom? Naj bi rajši, predno kaj takega zapiše, dodobra proučil jako zanimivo in poučno stališče belgijskega episkopala do De-grcileovega gibanja, pa bo imel dovolj stvarnega materiala za to, kako »je tesno sodelovanje Cerkve s fašistično borbenostjo«. Toda vemo, da tudi še po tem, kar se dogaja v Nemčiji in kar se je dogodilo v Belgiji, ne bn nehala Komintema oznanjati svetu, da sta fašizem in kal. Cerkev eno in islo. Vendar mislimo, da bi se vsaj katoličani mo-i ali bolj kritično vesti spričo tako lažnjive proti-katoliške propagande. (Dalje.) se jim je ogenj pogasiti, medtem pa so r i izmed gasilcev vdrli v hišo in šli iskat služkinjo Pfeiferjevo. Našli so jo v kleli Obleka, ki je bila prepojena z bencinom, je gorela na njej kot živa baklja. Strgali so ji goreča oblačila s telesa in jo skozi malo okence opravili na ulico. Prepeljali so jo »rkoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu v groznih mukah umrla. Ker je eksplozija v;gla raz streho mnogo opeke, okna in vrata na cesto, je bilo ranjenih več oseb, ki so gledale akrobacije. Ranjeni-so brivski mojster Nekola, njegova žena Greta, Josip Mikolet, Marija Koder, soproga učitelja Kafola, Franc Jager in Stanko Bren. Ranjenci k sreči niso dobili hudih poškodb in jim je prvo poinoč nudil zdravnik dr. Brutnen. Eksplozija je Štrosovo hišo zelo poškodovala, veliko škodo pa Irpi tudi sosedova nova hiša trgovca Rudolfa Havelke. Na Slro-sovi hiši cenijo škodo na 200.000 Din. Šah v Rogaški Slatini Stanje po čelrtem kolu šahovskega turnirja: Rog. Slatina, 15. junija. Tomovič-dr. Trifunovič 0:1, dr. Drezga - Matvejev 1:0, Foltis - Kostič 1:0, Neudorf - Konig remis. Gereben - Nedeljkovič 1:0, Saemisch - Pire 1:0, Nedelj-kovič - Tomovič remis (partija iz tretjega kola), Saemisch - Kostič 1:0 (partija zi drugega kola), Bro-der - Schreiber 1:0, dr. Kalabar-Vukovič 1:0. Stanje po četrtem kolu je sledeče: Saemisch, Neudorf. dr. Trifunovič, Foltis. Sava Vukovič 3, dr. Drezga in Broder VA, Pire. Matvejev, Gereben in Tomovič 2, KSnig 1 'A, Nedeljkovič in Schreiber 1, Kostič pol, dr. Kalabar 0. Naši hmeljarji v Belgradu Belgrad. 15. junija, m. Semkaj so prispeli odposlanci hmeljskiii trgovcev in prodajalcev iz Savinjske doline. V delegaciji so gg.: celjski župan g. Mihelčič v 6vojslvu načelnika Hmeljarske zadruge, ing. Janko Dolinar. predsednik banovinske hmeljarske komisije, Maks Cukala, predsednik Združenja jugoslov. hmeljarskih izvoznikov in komisi-jonarjev in delegat Zbornice za TOl Stanko Oset, tajnik istega združenja Franc Tiršek, član Združenja slovenskih izvoznikov in komisarjev. Zastopstvo se je oglasilo najprej pri ministru dr. Kreku, ki je obljubil vso svojo fiomoč. Pod vodstvom senatorja g. Smodeja je bila delegacija sprejeta pri podgu-vernerju Narodne banke dr. Belinu. kjer je poskrbela za možtiost plačila tranzitnega hmelja v Češkoslovaško in Nemčijo v kliringu. Popoldne je de|iu-tacijo s|>rejel tudi trgovinski minister, ki je pokazal po]x>lno razumevanje za priložene težnje. Uršna sela — zdravilišče Belgrad, 15. junija. A A. V seznam krajev, zdravilišč in kopališč z ugodnostmi je prišla tudi železniška postaja Uršna sela-Toplice v dravski banovini. Belgrad. 15. jun. m. Z odlokom finančnega ministrstva je prestavljena Julka Jereb iz donavskega finančnega ravnateljstva v Novem Sadu v dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljano. Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanja vremena s porastom oblačnosti. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, redke padavine, številne nevihte, jiadec temperature, scverozapndni vetrovi. Deklaracijsha proslava v Pragi r Jugoslovansko katoliško akademsko društvo »Krek«, ki ima v prestolici češkoslovaške republike V Pragi priznano in 6lavno tradicijo je s Češko ligo akademicko priredilo pretekli teden v Nosticovi palači večer, posvečen spominu in pomenu majniške deklaracije. S tem so slovenski akademiki, ki 60 organizirani v »Kreku«, hoteli pokazati, da tudi v inozemstvu živijo v intencijah testamenta našega velikega voditelja Kreka. Slovenski akademiki v Pragi, zavedajoč se važnosti in značaja majniške deklaracije za ustanovitev naše skupne domovine 60 dostojno hoteli proslaviti vsaj vidno manifestacijo, da so v duhu velikega genija našega naroda vedno pripravljeni bojevati 6e za vzvišene ideale svobode in demokracije. Slavnostni večer, ki je bil od strani češke odlične javnosti jako dobro obiskan, je otvoril predsednik Češke lige akademicke g .Juc. VojtSch Kot, ki je v 6Vojem govoru v imenu čeških akademikov povdaril veliki pomen jugoslovanske majniške deklaracije za ustanovitev današnje države in voljo čeških katoliških akademikov za intimno in trajno sodelovanje z jugoslovanskimi katoliki zlasti pa z Slovenci, ki 60 bili inicijatorji in izvrševalci velikega programa slovenskega političnega velikana Kreka in njegovega legitimnega naslednika Korošca. O pomenu in značaju majniške deklaracije je imel glavni referat g. Jože Majce, starešina »Kreka«, ki je v izčrpnem referatu podal jasno 6liko političnega in zgodovinskega ozadja majske deklaracije same, in to na podlagi študij zgodovinskih virov, ki so bili do nedavna še neobjasnjeni. Povdaril je epohalni pomen slovenske duhovščine za osvoboditev našega naroda in pa posebno za državno-pravni značaj majniške deklaracije. Končal je z besedami »Krek, Korošec in Jeglič so si pridobili neminljivih zaslug za ustanovitev Jugoslavije.« Za njim je imel koreferat g. dr. Fr. Formanek, diplomafični urednik glavnega organa katoliške ljudske 6tranke na Moravskem Našinca iz Olomuca, priznani veliki prijatelj Slovencev in odlični katoliški publicist. V 6vojem govoru je pojasnil delovanje slovenskih in čeških katoliških politikov v dunajskem parlamentu ter o odmevu deklaracije v češki politični javnosti. Povdarjal je, da je naloga slovanske katoliške inteligence, da deluje v smislu idej velikega jugoslovanskega škofa Strossmajerja in vseh naših predstavnikov jugoslovanskega katoliškega javnega mnenja. Spomnil je tudi na ozko delovanje čeških političnih krogov v dunajskem parlamentu z našimi odgovornimi politiki. Svoj govor je končal z devizo, ki je bila ravno ob času majniške deklaracije na Dunaju proglašena — lo je — zvestoba za zvestobo. Za njim je govoril predsednik jugoslovanskega katoliškega akademskega društva g. T. Žigante. ki je v ime.iti društva izrekel tople besede hvaležnosti inicijatorjem in voditeljem majniške deklaracije in se ob tej priliki spomnil vseh tistih naših rojakov, ki 60 do danes 06tali izven meja naše 6kupne domovine. V imenu društva »Krek«, ki nosi ime po genijalnem ustvaritelju majniške deklaracije, je njegov predsednik g. Žigante izjavil pripravljenost današnje mlade katoliške akademske generacije za načela velikega in nepozabnega genija našega naroda Evangelista Kreka za »svobodo, socijalno pravičnost in poštenje.« Po njegovem govoru, ki je bil od navzočih burno aklamiran, je sledila slavnostna akademija s katere je bil vodji slovenskega naroda g. dr. Korošcu poslan pozdravni telegram, v katerem mu češka in slovenska katoliška mladina pošilja pozdrave in obljubo, da bo v intencijah njegove majniške deklaracije vedno in povsod delovala. Po manifestacijskem večeru 60 ostali prominent-ni gosti češke javnosti v družabnem razgovoru v vrtu No6ticove palače. Dr. T. D. Dvema je rešil življenje Velika Nedelja 14. junija. Vročina na Antonovo nedeljo je privabila številne kopalce v potok pod Irgoličevim mlinom v Sodincih. V popoldanskih urah sta se hotela voziti s čolnom v tolmunu pod mlinom dva kopalca od Velike Nedelje — eden mlajši, drugi starejši. Ker nista poznala nevarnih vrtincev v par metrov globokem tolmunu pod mlinskim kolesom, se je zgodila nesreča. Čoln se je prevrnil in oba sta se začela potapljati. Na vpitje gledalcev je prihitel g. župan in lastnik mlina Irgolič Fric, ter je oblečen skočil v vodo, da reši najprej dečka, ki je že začel izginjati pod vodo. Pravočasno ga je rešil objema nevarne vode. Reševaje otroka se je v vodi 6lekel, da bi priskočil na pomoč v tolmunu potapljajočemu 6e starejšemu kopalcu. Tvegal je svoje lastno življenje, vendar se mu je posrečilo rešiti tudi drugega kopalca, ki je izginil že v vodi. Nezavestnega je prinesel na breg, kjer ga je po daljšem času spravil z umetnim dihanjem zopet k zavesti. G. županu Irgoliču Fricu, dolgoletnemu prijatelju našega lista, vse priznanje k njegovemu junaškemu činu in naše iskrene čestitke, da se mu je posrečilo rešiti starišem edinega sina in ženi soproga. Ponesrečenca sta bila učitelj Knafeljc in sin šol. upravitelja Belšak Danilo. »Nevarnost, v kateri se je nahajal rešitelj, je presegla meje dolžnosti, ki jih ima človek-katolik do bližnjega«, tako se je izrazil očividec. Žalosten dogodek na Jesenicah 32 letni delovodja Kerstein je uslrelit gospo Slegujevo, ranil njeno hčer in si nazadnje pognal kroglo v glavo nila v polni tragiki snoči. Kerstein je bil zadnji čas zelo tih in je samotaril. V nedeljo in včeraj pa je bil izredno dobre volje. Popolne sta z bratom igrala šah, nakar je šel v tovarno. Ob 5 popoldne se je vrnil domov in iskal brata, nakar je zopet odšel v tovarno, odkoder je ob 8 zvečer zavil k Stegujevim. Prišel je zadaj po dvorišču. Gospa Stegu in njena hčerka sta bili namenjeni na obisk in sta šli iz hiše tudi skozi dvoriščno stran. Pravijo, da zato, da bi ga tam ne srečali. Pred drvarnico pa sta zagledali Kersteina, ki je stopil k gospe Stegujevi in jo prijel za roko. Ona se ga je hotela ubraniti, kaj sta govorila nihče ne ve. Potegnil je revolver in jo ob blizu ustrelil v čelo, da se je takoj zgrudila. Nato je Kerstein stopil za hčerko, ki je padla ob vrtnem plotu in ji pognal strel. Zadeta je bila v ramo. Takoj za tem je stopil za drvarnico in tam je počil tretji strel, ki si ga je namenil 6am. Izgledalo, je da je hotel še nekam iti, pa ni našel izhoda. Prišli pa so na dvorišče tudi že ljudje. Streli so padli takoj drug za drugim in sin, ki je bil doma, je takoj slutil nesrečo, ko se je spomnil, da je mati odšla skozi dvorišče. Kerstein je bil takoj mrtev. Gospa Stegujeva pa je umrla takoj po prenosu v stanovanje. Hčerko, ki je poštna uradnica na Jesenicah, so težko ranjeno prepeljali v bolnišnico na Jesenice. Jesenice, 15. junija. Snoči ob četrt na 9 so za hišo v Cankarjevi ulici št. 4 počili trije streli, ki so zahtevali 2 žrtvi eno pa ranili. Jesenice skoro ne pomnijo tako Salslan vsem šolam, uradom in uredništvom. V njem odloča ban, naj se (v vseh šolah z novim šol. letom 1937-38. uvede pisava v smislu Brcz-nik-Rainovševega SP. S tem odlokom je torej dobil SP uraden značaj slovenskega pravopisa, ki naj bi sc ga držali vsi Slovenci. Iz odloka je razvidno, da se je banovina premišljeno in po načrtu odločila za ureditev slovenskega pravopisa; odločila se je za ta korak šele potem, ko je imela zagotovilo, da bodo ta pravopis sprejelo tudi slovenske učne knjigo. Tako smo po dolgem času dobili Slovenci svoj uradno potrjeni in priznani pravopis. Ta odlok je v zgodovini slovenskega pisanja važen mejnik, mimo katerega nc bi smel nihče, ki mu jc razvoj in red v našem jeziku res pri srcu. Saj bi se tej ali oni odločitvi dalo ugovarjati z bolj ali manj utemeljenimi razlogi, toda pravopisa, ki bi ustrezal vsem in vsakemu v vseh pogledih, ni in ga ne bo. V takih stvareh morata odločevati disciplina in zavednost. Pravopisa no more in ne sme voditi samo znanstveno raziska-vanje jezika v etimološkem, zgodovinsko razvojnem ali drugačnem pogledu; tak pravopis bi bil premalo stalen in bi se moral neprestano menjati. Jasno je potrebna tudi, da je neka doslednost, ki pravopis poenostavlja do čim laže priučljive stopnje, a tudi ta ima svoje mej6. Koliko napak in nasilij morajo trpeti zapadnoevropski pravopisi, ki slone na zgodovinskem temeljni Pri vsem tem se moramo zavedati, da jc stalnost v pravopisu večja dobrina kakor etimološka in zgodovinska pravil- Tabor slovenskih lantov in mož v Celja V dneh 28. in 29. junija 1937 se bo vršil v Celju pod visokim pokroviteljestvom prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča tabor slovenskih fantov in mož. SPORED TABORA V ponedeljek, dne 28. junija: Ob 20. uri v mestnem gledališču športnogimnastična akademija z naslednjim sporedom: 1. Državna himna. 2. Mi vstajamo, a) Naprej zastava slave, b) Lepa naša domovina. 3. Mladci, proste vaje. 4. Konj. 5, Mali harmonikarji. 6. Oktet. 7. Nagovor. — Odmor. — 8. Skupinske vaje. 9. Otroško rajanje. 10. Bradlja. 11. Gor čez izaro. 12. Vrhunska gimnastika. 13 Tri dobe češke zemlje. 14. Drog. 15. Pevski zbor. 16. Himna slovenskih fantov. Ob 21.30 baklada po mestu in podoknica pokrovitelju tabora, prevzvišenemu gospodu nadškofu dr. Antonu Bona-venturi Jegliču, in lavantinskemu vladiki, prevzvišenemu gospodu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomaži ču. V torek, dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla: Ob 5.30 in 6 v vseh celjskih cerkvah sv. maše in sv. obhajilo fantov in mož. Ob 8 sprevod po mestu. Ob 9.30 pred Mirijino cerkvijo pridiga in sv. maša lavantinskega vladike, prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomaži ča. Ob 10.30 na istem prostoru slavnostno zborovanje fantov in mož s temle sporedom: 1. Državna himna. 2. Pozdravni govor predsednika pripravljalnega odbora. 3. Govori: a) Viri naše moči, b) Naša domovinska zavest, c) Naše socialne naloge. 4. Nagovor pokrovitelja tabora, prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. 5. Zaključni govor predsednika pripravljalnega odbora. 6. Himna »Povsod Boga<. Ob 16 na Glaziji javen nastop fantov. Spored: 1. Državna himna. 2. Proste vaje mladcev. 3. Va-landove proste vaje. 4. Bradlja. 5. Rimske vaje. 6. Drog. 7. Krogi. 8. Razdelitev nagrad zmagovalcem pri tekmah. 9. Rajalni pohod. 10. Proste vaje članov. 11. Državna himna. 12. Himna slovenskih fantov. Udeleženci tabora imajo v dneh od 26. junija do 2. julija na vseh naših železnicah 50% jiopust. Fantjel Možje! Tabor slovenskih fantov in mož v Celju bo naš prvi nastop po težkih in temnih dneh one dobe, ko so morali hiti naši domovi, domovi, kjer se je naša mladina učila ljubiti svoj narod in svojo državo, zaprti. Pokažimo vsej slovenski in jugoslovanski javnosti, da so se vrste naše mladine sedaj še bolj razgibale, da je vzklilo v njej novo življenje, da so mlade moči znova začele z delom Bogu v čast, domovini v korist in napredek, da je v naših domovih zopet zapela pesem, pesem ljubezni do domovine in naroda. Vse informacije in navodila o celjskem taboru dobite pri župnijskih pripravljalnih odborih in pri odborih fantovskih odsekov. Fantje! Možje! Na plani Zadnja pol župnika Ivana Jodla Polzela, dne 14. junija 1937. V soboto je bil pogreb blagopokojne-ga duhovnega svetnika gosp. Jodla Ivana, župnika v p. Truplo se ob pol 8 zjutraj blagoslovili na njegovem domu v Celju, nakar se je razvil sprevod, katerega je ob številni asistenci gg, duhovnikov vodil g. opat Peter. Jurak. — Zemske ostanke pokojnika so pri Glaziji naložili na avtofurgon ter jih odpeljali na Polzelo. Tako veličastnega pogreba, kakor je bil pogreb g. župnika, Polzela še ni videla. 25 duhovnikov je spremljalo pokojnika na zadnji poti. Tudi tukaj je vodil pogreb g. opat Jurak. Domači požarni brambi sta mu prišli na mejo župnije z godbo nasproti. Pred župniščem se je poslovil od rajnega župnika v lepih besedah župnik g. Pire Andrej. Sv. mašo in le>p poslovilni govor je imel g. prof. Kardinar. Ob grobu 6e je v jedrnatih besedah poslovil od rajnega in se mu zahvalil za vso ljubezen, katero je izkazoval občanom in tudi vsem drugim za časa pastirovanja, predsednik polzelske občine g. Turnšek Pongrac. Domače pevsko društvo mu je zapelo dve žalostinki. Tudi šolska mladina je z učiteljskim zborom spremila na zadnji poti svojega nekdanjega veroučitelja in obsula njegov grob s cvetjem. Številni venci so pokazali, kako velika ljubezen je bila faranov do nekdanjega župnika. S težkim srcem je zapuščala množica pokopališče; tolaži jih pa nekoliko zavest, da bodo imeli vsaj na božji njivi svoje fare njega, ki je toliko ljubil to faro in njene farane. nost ali samo logična doslednost; zato je v teh vprašanjih potreben red, ki bi ga morali sprejeti vsi, ki se priznavamo k slovenski narodni skupnosti. Prav zato smo naši upravi hvaležni, da je v vladajočo zmedo posegla s potrebnim odlokom. Edino dosledno in pametno bi bilo, da so odslej naprej vsi časopisi držč novih določil. Seveda, kar čez noč najbrž ne bomo zmeraj prav zadeli, ali z dobro voljo in pomočjo vseh prizadetih bomo premagali težave. Prav bi bilo, če bi imeli popravljavci naših listov in stavci koga, ki bi jih počasi pa stalno šolal v njih poslu, da bi jim večkrat jx>stregel z zbirkami napak, ki se pojavljajo po časnikih. Tu bi bilo treba resno začeti, ker z dnevnikom pač najpogosteje in najširše prodira napaka v javnost. Kdorkoli pa bi dobil v SP kake pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba v novi izdaji odpraviti, naj jih sporoči pisateljema. Hkrati s tem odlokom je tudi odločeno, da bomo poslej šteli po domače, kakor štejemo že od nekdaj in povsod. Saj je morda za telefoniranje ali kako drugačno tehnično štetje prikladnejši drugačen način štetja; vsaka nova najdba lahko izpremeni staro obliko, saj v radijske postaje v Nemčiji tudi štejejo zwo namesto zwei, ki ga lahko zamenjaš z drei zaradi iste vokalne končnice. Ali ugotovljeno je, da je pravilno domače štetje dva in dvajset, kakor predpisuje tudi SP, ne pa novo dvajset dva. Slovenci živimo v jezikovno čisto samosvojem položaju. Zmeraj smo si morali sami urejati svoje jezikovne zadeve in jih moramo tudi sedaj. Toda samo zasebna pridnost in prizadevanje nc rodita zadostnega uspeha. Zalo smo hvaležni, da je banovina pokazala dovolj smisla za svoje dolžnosti, Lepa slovesnost v Čemšenihu Proslava majske deklaracije ter 25 letnica prosvetnega doma v nedeljo v Čemšeniku nad Zagorjem je prav lepo uspela. Ves Čemšenik je bil v zastavah ter okrašen z mlaji, prepletenimi ter ošpalirjeni z venci, V tej mirni gonski vasi se je zbralo na ta praznik kakih tisoč ljudi. Po slovesni maši je bilo pred cerkvijo zborovanje. Domači g. župnik je med drugim navedel, da sta čemšeniški prosvetni dom ob priliki njegove dograditve pred 25 leti posvetila svojemu namenu tudi dva romarja, ki sta jo na predvečer otvoritve peš primahala preko moravških hribov in brd. Ta dva romarja 6ta bila: pokojni veliki Krek ter naš 6edanji notranji minister dr. Korošec. V sijajnih besedah je dalje obrazložil g. prosvetni inšpektor Dolenc pomen majske deklaracije. Popoldne pa so člani prosvetnega društva na prostem uprizorili Jurčičevega »Jurija Kozjaka«. Priznati je treba, da tako izborno in do potankosti naštudirane celotne organizacije tako pri sami proslavi dopoldne kot popoldne na igri ni najti kmalu kje in zato prirediteljem vsa čast in pohvala. Sirotica Metka V bližini glavnega kolodvora v Ljubljani je včeraj popoldne ustavil stražnik bosonogo malo deklico. Deklica je nesla kmetsko cajnico, v kateri je bilo nekaj krušnih skorij, in pa otroško marelico. Deklica je racala po ljubljanskem prahu na Masarykovi cesti in se plašno ozirala, kako bi se najboljše izmazala iz zadrege med palačami in med tramvajskimi vozmi. Tudi 6tražnik ni bil trdega srca, temveč je deklico prijel rahlo za roke in jo vprašal: odkod in kam. Bosonogo dekleteo je stražniku povedalo, da jo prišlo v Ljubljano o pravilnim voznim listkom in da išče v Ljubljani službe. Stražniku se je pa le malo čudno zdelo, da bi tak otrok iskal službe v Ljubljani, saj mora še v šolo. Ljubljanski stražniki so včasih tudi prijazni. Dekletce očitno ni prišlo demonstrirat v Ljubljano ne za ono, ne za drugo stran, ne zažigat kakšne paviljone in ne demonstrirat proti kakšnemu neljubemu politiku, zato je stražnik prijel otročička za roko in ga med ves hrup po Dunajski cesti in skozi vso eleganco po Aleksandrovi cesti odvedel na glavno policijo. Dekletce Metka ima lepe oči in je snažno oblečena. Povedala je, da sc je v šoli učila pesmico o sirotki Anki, ki je morala z doma. Sama ima ima doma hudega očima, ki jo neusmiljeno pretepa. Očim je hudo močan, zato Metke ne moreta braniti niti mati, niti materina sestra, Metkina^ teta. Očim jo tepe kar i>o glavi in hrbtu. Stražniki na glavni policiji so mrki možje, posebno zadnje časo so hudo jezni, ker morajo noč in dan paziti na kakšne demonstracije. Mala prijazna Metka pa jo g. stražnika razveselila s svojim okritim nastopom, ker je vse povedala, kako jo bila tepena in kako je ušla od doma. V vlaku je namreč kondukter zahteval karto od nje. Metka karte ni imela, zato pa je neka gospa plačala karto za njo do Ljubljane. Sedemletno dekleteo v Ljubljani službe ne bo dobilo ter se lx> moralo vrniti k svojemu hudemu očimu. Policija pa sedaj ugiblje, kam naj jo spravi: med kriminalne zločince ne more, med zaprte demonstrante tudi no in med zaprte sumljive ženske najmanj ne. Dekleteo pa se trese tistega trenutka, io zopet vrnilo domov v brežiški okraj in ko jo bo očim zopet nabunkal, bodisi po glavi, bodisi po hrbtenici. Deklctce pa bo še dalje sanjarilo o veliki sreči, da bo smela nekoč služiti za deklo v Ljubljani in da ne bo pastorka pri hudem in močnem očimu in pri slabotni lastni materi. ki jih ima do urejanja naših domačih kulturnih razmer. Ce katera stvar, tak prav gotovo spada sem ravno slovenščina, saj obsega domala vso slovensko ozemlje v naši državi. No moremo pričakovati, da bi nam to urejali faktorji izven našega jezikovnega območja, zato pa pozdravljamo razumevanje naših oblasti za naše najbolj perečo kulturne zadeve. S jx>dobnini mirnim in resnim delom bi mogli urediti prenekatero kulturno zadevo, ki čaka rešitve zaman od drugod. Iz vsega tega tudi jasno sledi, da bi morali imeti svojo ocenjevalce šolskih knjig, ki bi v jezikovnem pogledu zahtevali doslednost in enotnost v slovničnem in pravopisnem pogledu. Potrebno bi bilo, da dobimo svoje izrazoslovje, ki je zanj že davno zbrana snov, a se no premakne z mrtvo točko. Naj bi se ta snov otela pozabe in prahu in bi jo banovina z državno pod|>oro izdala. Z vsem tem v zvezi jo tudi uradni jezik v naših uradih; siromak si ne moro in ne more pomagati na noge. Komaj se je dobro otajal germanskega vpliva, jo že zajadral v neko jezikovno slovansko mešanico, ki je vse prej kakor slovenščina. Dela je še veliko. Začetek je narejen in s tem pot dela. Za ta pogumni začetek, časti OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dal 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča* (Nova uprava) »tl.ut. .•.■■>. č/ . dobro pri zdodi-mh . jrtrmh in ' ' l^rAih . ho^/nih .,»{&>)»«» jiri »rlrrjosklertni in hfniijr.,idth '"' UJM -Ml>KE - - <.:•' ■" » ■ ,.in bolrcin« pri rrvm.ll.mu in puliki nihljii BLAŽI BOLEČINE' pr) mr.srčntm perilu in kliniak- • teitijui. .v; . ,<~*J » • OOrKAVL/A MOTNJE pri Ijudrh, ki se rrdr In jih drla vitke DOBI SE SAMO V OKICIN.H MH ZAVOJČKIH V VSEH LEKARNAH' t a1,. > L m Drobne novice Koledar Sreda, 16. junija: Frančišek Reg., spoznavalec; Gvido Krst. Novi grobovi + V Ljubljani jc mirno v Gospodu zaspala gospodična Hilda Krušič, učiteljica, Pogreb bo v četrtek ob pol 5. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnica na pokopališče na Viču. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Šolska naznanila — Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) bodo sprejemni izpiti dne 24. in 25. junija t. 1. ob pol 8 zjutraj. Prijave za te izpite (kol-kovane z din 10) se bodo sprejemale 21. in 22. junija od 8 do 12 dopoldne. Prijavi je priložiti rojstni in krstni list ter zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemale 6e bodo le deklice rojstnih letnikov 1924 do 1927.__ Svoji k svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno ie res domače izdelke! To je PERION pralni prašek — naš slovenski izdelek, Banovinsha šola za izdelovanje glasbil v Ljubljani Nekako skromno, v ozadju za vsemi priznanimi starimi oddelki, ki domujejo v ponosni stavbi Tehniške srednje šole, se udejstvuje mladi, komaj šestletni šolski zavod, ki mu je namen ustvariti v naši domovini pogoje za domačo industrijo izdelovanja glasbil instrumentov. Ta namen izvršuje s strokovnim izobraževanjem mladih ljudi, ki se hočejo posvetiti tej lepi stroki. V kratki dobi šeetih let je šola dokazala, da ustreza popolnoma svojemu namenu. Njeni učenci so do sedaj izdelali že veliko število glasbil, predvsem vijolin, vijol, raznovrstnih citer in kitar, ki po svoji kakovosti ne le tekmujejo z enakovrstnimi izdelki iz inozemstva, temveč jih celo prekašajo. Izdelki učencev 60 našli tudi že številne interesente med glasbenim občinstvom ter so vzbujali splošno pozornost, ko so bili razstavljeni na šolskih in ve-lesejmskih razstavah. Šola vzgaja sicer formalno le pomočnike, ki morajo enoletno pomočniško dobo šele odslužiti v praksi. Vendar se sme trditi, da odhajajo boljši učenci že po triletnem šolanju iz zavoda kot pravi mojstri. V tekočem šolskem letu je bil šoli priklop-ljen tudi mojstrski tečaj, ki je končal z odličnim uspehom. Tako smo dobili Slovcnci prve domače mojstre goslarje, ki so tudi formalno usposobljeni za svojo stroko. Razveseljivo je, da se smemo brez skrbi ozirati v bodočnost teh mladih mojstrov, kajti snuje se velikopotezno moderno domače podjetje, v katerem bodo predvidoma našli svoj kruh dosedanji in tudi bodoči absolventje te šole. Posebnost imenovane šole je med drugim tudi ta, da uporablja za gradnjo godal izključno domači materijal. 2e iz tega vzroka bo snujoča se izdeloval-nica glasbil ustanova, ki se je smemo Slovenci veseliti, kajti dala bo zaslužka tudi izven šole stoječemu krogu delavstva. . . Iz predstoječega je razvidno, da je seme, ki je bilo vsajeno pred šestimi leti, dobro vzklilo in da bo prineslo še obilo sadu. S. S. KORN Enodnevni izlet v Trst in popoldne iz Trsta z avtobusom v kopališče Gra-rlež, mimogrede si ogledamo še Oglej. — Cena vožnji samo 155 dinarjev. Prijave sprejema do petka Izletna pisarna NI. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON« — V Žusmu pri Sv. Juriju ob juž. žel. bo v nedeljo, 20. junija lepo slavje, in sicer blagoslovitev 4 cerkvenih zastav: Marijine družbe, sv. Valentina, sv, Nodburge in sv. Jakoba, obenem pa bo tudi fantovski tabor. Možje in fantje se zberejo ob pol devetih zjutraj pri Kapeli pod Žusmom, od koder je potem skupni odhod do farne cerkve ob spremljavi godbe in ljudskega petja. Pred cerkvijo bo govor funkcionarja Katoliške akcije, nakar bo blagoslovitev cerkvenih praporov in procesija s sv. Rešnjim Telesom, nato pa sv. maša. Pot na Žusem je ena najle pših v šmarskem okraju, ki vodi iz »Volčje jame« lepo položno skozi krasne gozdne komplekse po nekdanji rimski cesti mimo razvalin nekdanjega lovskega gradu celjskih grofov. Sposobna je tudi za avtomobilsko vožnjo. V nedeljo 20. junija zato na vrh Žusma na lepo slavje. — Tridnevni izlet s posebnim vlakom v Trst-Gorico ali Benetke od 27. do 29. junija 1937. Cena -vožnje s kolektivnim potnim listom: v Trst 120 Din, v Gorico 135 din, v Benetke 185 din. Informacije v biljetarnicah »Putnika« in izletni pisarni »Okorn«. . . . — Ustanovni občni zbor Kamniške podružnice Slomškove družbe bo v nedeljo. 20. t. m. ob pol 9 v osnovni šoli v Jaršah. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljnega odbora. 2. Citanje pravil. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Po občnem zboru se skupno udeležimo misijonskega kongresa .v Grobljah. Pridite v6i in točno! — Vlaki se ustavljajo v Grobljah. — Za pripravljalni odbor: France Kokalj. — Komisija za zaščito ljutomerčana v Ljutomeru je sestavljena in bo začela poslovati dne 23. t. m. Ogledala si bo prijavljene vinograde na licu mesla, ugotovila jKisamezne parcele, lege. nasade itd. Izvršila bo tudi letošnjo omejitev zaščitenega okoliša. Vinogradniki, ki se hočejo že letos poslu-žill zaščitenega imena, pa še niso prijavljeni ali niso izvršili svojih obveznosti do zadruge, naj to lakoj storijo. __ Bolj uživate svoj dopust, če uporabljate pri solnčenju Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Frešernova ul. 5. _ — Marijanišče — Veržej. Mnogo staršev je v skrbeh, kam bi poslali prihodnje šolsko leto svoje 6inove, da bi jim zagotovili dobro vzgojo in resen pouk. Vse to jim nudi salezijanski zavod »Marijanišče« v Vcržeju. Tam je pet privatnih gimnazijskih razredov. Koncem šolskega leta delajo gojenci iz-pite na državni gimnaziji. Oa je pouk resen, pričajo lepi uspehi pri državnih izpitih. Letošnje leto jc bilo pri 119 izpitih, ki so jih gojenci delali de- loma v Murski Soboti, deloma v Mariboru in Ptuju, 14 odličnih in 58 prav dobrih uspehov. Vzgoja v zavodu je zavedno katoliška, disciplina ljubeznivo resna. Pri sprejemanju imajo prednost dijaki, ki se žele posvetiti duhov6kenm stanu. Zavod sprejema tudi take, ki ne morejo na državno gimnazijo, ker so prekoračili predpisano starost. Mesečnina je nizka. Ker je na razpolago le 40 prostorov, naj se tisti, ki žele vstopiti, kmalu priglasijo. Sprejemajo 6e le za prvi razred. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Naslov: »Vodstvo Marijanišča, Veržej, p. Križevci pri Ljutomeru«. — Kongres Združenja vojnih invalidov, vdov in sirot bo v Belgradu v Invalidskem domu, na Wil-sonovem trgu v dneh 18., 19., 20., 21. in 22. junija 1937. Dovoljena je polovična vožnja in jo lahko uporabijo tudi invalidi in vojne vdove, ki niso delegati. Na odhodni postaji se kupi karta z obrazcem Ka 13. ki velja tudi za vrnitev, samo mora biti žigosana od Središnega odbora Združenja vojnih invalidov. Velja od 15. junija do vštevši 26. junija 1937. — Jezersko. Od 13. junija dalje vozi izletniški avtobus iz Kranja na Jezersko ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Kranja ob 8.25, odhod z Jezerskega ob 19. Retour karta din 35, v eno smer din 20. — Kristus v Cerkvi, knjiga izpod peresa dr. Fr. Grivca, ki je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, je ena naših najpomembnejših publikacij zadnjega časa. Pisatelj, ki uživa velik sloves med sodobnimi slovanskimi bogoslovci, zlasti po svojem globokem poznavanju vzhodne Cerkve, je v tej knjigi, ki je dopolnilo njegove svoječasne knjige o Cerkvi (1924), zajel bistvo Cerkve, ki ima od nekdaj tragično usodo, da jo napačno razumevajo in čestokrat krivo vrednotijo, z vseh strani v edino pravi luči, tako da se tudi nasprotniku odpre pogled v njen čudoviti organizem, njeno notranjo upravičenost in resnični odnos, ki vlada med njo, ki je mistično telo Kristusovo, in med posameznikom, ki z občestvom živi v vedni napetosti. Na podlagi teh izvajanj, ki niso napisana morda samo za edino družbo, ki bo preživela vse čase, in za edino rešitev, v razburjenem valovju našega časa. Pisatelj, ki so mu seveda podlaga evangelij, Sv. Pavel, Sv. Tomaž Akvinski in klasični učitelji Cenkve sploh, se je poslužil tudi najsodobnejših bogoslovcev, ki so vrasli v duha našega časa in ga živo razumejo: nedavno umrlega Lipperta, Adama, Guardinija, Sertillangesa in drugih, tako da je vsa knjiga prežeta religiozne resnice v sodobni obliki in obleki in prepričani smo, da bo tudi marsikateri Boga iščoči dvomljivec in nasprotnik posegel po njej. Broširana slane 52 Din, vezana v platno 60 Din. — Knjiga je bila sprejeta z velikim zanimanjem nele domače slovenske javnosti, temveč tudi od inozemskih strokovnjakov. Ocene slovenskih, hrvatskih in čeških cerkvenih znanstvenikov so polne priznanja ter vzbujajo pozornost za ta moderen, edinstven predmet. Sonce nad kopališčem Pieštany Vsak revmatičar ceni toplo sonce. V brošuri >Za-što banja Pieštanyc najdete podatke o prednostih enolične klime in blatnih kopeli za revmatičarje. Zahtevajte brezplačne informacije od Piščan-biroja, Beograd II. Maršala Pilsudskog 22 ali pri Pieštany-informator, Zagreb, Strossmayerov trg 1111. nadstr. Kopališče Pieštany prinese zdravje. V zračnem prometu 70% popusta pri povratku. — Vremenska napoved. Evropa: Anticiklon z jasnim vremenom nad vzhodno Evropo. Drugi ciklon z oblačnim vremenom nad srednjo Evropo. Depresija s središčem nad Dansko povzroča dež v območju Severnega morja. Slaba depresija nad Sredozemskim morjem in Italijo ima za posledico oblačno vreme v južni Evropi in zelo oblačno na Bal- kanu. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej zemlji razen na skrajnem zapadli in severovzhodu. Najnižja ternjieratura je bila zabeležena v Užicah 12, najvišja v Mostarju 34. Napoved za danes: Pretežno oblačno vreme z dežjem. Lokalne nevihte niso izključene. — Kdor je našel preteklo soboto na glavnem kolodvoru ali v dolenjskem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob četrt na 5 popoldne, listnico z denarjem (dinarji in dolarji) in važnimi dokumenti, na katerih je ime lastnika, in vrne vse na naslov lastnika, dobi Ief>o nagrado. Ce že ne vrne vsega, naj vrne vsaj dokumente, ki za njega nimajo nobene vrednosti. — Strica oklal z nožem. V neki gostilni na Otoku pri Gorenjem jezeru (Cerkniško jezero) je bila 15. novembra, na Martinovo nedeljo, fantovska zabava s plesom. Tja je prišel tudi posestnikov sin, 25-letni France Lekšan, doma z Klane, občina Stari trg. Na Janeza Teliča je postal zaradi nekega dekleta France prav ljubosumen, začel je zunaj razsajati in vpiti: »Dajte mi Teliča ven, da ga zakoljem.« Francetov stric Jakob Lekšan je skušal razgrajajočega fanta miriti. Ta pa ga je z nožem 6unil tako močno v trebuh, da mu je izstopila trebušna mrena. Poškodba je bila smrtno-nevarna, Pred malim kazenski msenatom v Ljubljani, ki mu je predsedoval s. o. s. g. K. Javoršek, je bil France Lekšan včeraj obsojen na 8 mesecev strogega zapora in 500 Din denarne kazni zaradi zločina hude telesne poškodbe in prestopka nevarne grožnje. Novo mesto Mrliško opravilo po pok. akademiku Rudolfu Dolinarju bo v kapiteljski in mestni cerkvi v četrtek, dne 17. t. m. ob 6 zjutraj. Vabimo Novoine-ščane, da 6e te zadušnice udeležijo. Fram Mučeniku R. Dolinarju 6e je tuk. krajevna organizacija JRZ oddolžila s 6v. mašo, ki jo je po naročilu te organizacije zanj daroval g. župnik v nedeljo 13. t. m. v farni cerkvi. Sv. maši je prisostvovalo mnogo somišljenikov JRZ, zavedni Slovenci v Framu pa 60 ta dan izobesili zastave ovite s črnim florom. Občni zbor »Čitalnice« jc okrajno načelsfvo razveljavilo, ker sklicatelji niso ujx>števali društvenih pravil in obstoječih zakonskih določb. Nekateri naši »napredni nacijonalisti« menijo, da so oni še vedno regulator našega javnega in društvenega dela. Malo več skromnosti tudi njim ne bi škodovalo. Naj si zapomnijo, da društvenih občnih zborov ni več mogoče sklicevali in vodili po metodah iz leta 1933. Ljubljana V sredo, dne 16. maja Gledališče Drama: 16. junija, sreda: »Cyrano de Bergerac«. Red Sreda. — 17. jumija, četrtek: »Cyrano de Bergerac«. Red Četrtek. — 18. junija, petek: Zaprto. — 19. junija, sobota: »Tisočak v telovniku. Premi-jera. Premijerski abonma. Opera: 16. junija, sreda: »Veseli studenček« Red C. — 17. junija, četrtek »Car Kalojam«, Red B. Predavanja Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi LIII. znanstveni sestanek v petek, dne 18. junija ob 18 v predavalnici internega oddelka Obče državne bolnišnice v Ljubljani, s predavanjem g. dr. Ivana Klemenčiča o etiologiji revmatizma. Predavanje je zadnje v polelnem tečaju leta 1936—37. Predavanja v zimskem tečaju 1937—38 se začno istočasno s predavanji na medicinski fakulteti v Ljubljani, na kar se opozarjajo gg. zdravniki in me-dicinci. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicincil Prireditve in zabave Na drž. konservatoriju je izredno posečen tudi orgelski pouk. Poučujeta priznana strokovnjaka in sicer msgr. Stanko Premrl, regensehori ljubljanske stolnice, in prof. Matija Tome iz St. Vida nad Ljubljano. Gojenci orgelskega oddelka nastopijo danes zvečer ob četrt na 7 v Hubadovi dvorani na Matičnih orglah in izvajajo dela raznih svetovnih glasbenih literatur, ki spadajo vsa med koncertne točke orgelskih koncertov. K nocojšnji produkciji vabimo vse one, ki se zanimajo za igranje na orglah. Spored se dobi v knjgarni Glasbene Matice. Produkcija je v poslopju Glasbene Matice, Vegova ul. št. 7-II. Sestanki Klub železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10 v dvorani hotela Metropol sejo kluba, na katero vabi vse tov. odbornike in zastopnike klubov s proge. Radi važnosti dnevnega reda prosimo polnoštevilne udeležbe. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. Poizvedovanja Wertheim ključ se je našel na hodniku drž. kolodvora proti pivov. Union. Kdor ga pogreša, ga dobi v upravi Slovenca. VENERA Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO- fllnle. zahtevane nož rtoma« proizvod. 1 Druga karitativna pobožnost bo drevi, 16. junija ob pol 8 zvečer ob 200-letnici kanonizacije sv. Vincencija Pavelskega v cerkvi Srca Jezusovega. Govoril bo g. Anton Zdešar, po govoru slovesne litanije. Člani in članice Vincencijevih in Elizabe-linih konferenc ter prijatelji karitativnega gibanja iskreno vabljeni! 1 Zanimiva razstava slik. Melodij Lepavec, rojen v Makedoniji (južna Srbija), je prispel v Ljubljano, da priredi skupno s Srečkom Magoličem in 18-letno Jožico Bregarjevo razstavo 6lik v Jakopičevem paviljonu. Namen te razstave je, da spozna slovenski narod njegove rodne kraje.. Ob tej priliki pa bo slikal tudi pri nas najlepše bisere slovenske domovine ler jih razstavljal po Makedoniji, da bo tako tudi njegov narod spoznal lepo našo domovino. Otvoritev razstave bo v nedeljo 20. junija f. 1. ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo pod pokroviteljstvom g. generalštabncga brigadnega generala g. Lazarja Toniča, komandanta dravske divizijske oblasti. Razstavo najlopleje priporočamo. — Od 27. do 29. f. m. priredi »Putnik«. Ljubljana izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in I ■ /-V*. l/^rt I /!•• » . . — i.. ! ! _____t... • V»vv ■ ■ a Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišča 'z kolek-potnim listom Din 485. Prijave do 23. t. m. tivnim ....................., llja, v biljetarnicah ».Putnika«, Ljubljana. 1 Rekruti-dijaki. rojeni leta 1910, ki bodo morali jeseni nastopiti svojo kadrsko službo, naj v svrho razjjoreditve najkasneje do konca tega meseca sporoče poveljstvu vojaškega okrožja, kakšne študije so dovršili. Do tega časa se lahko prijavijo za nastop službe tudi drugi dijaki mlajših rojstnih letnikov z dovršeno srednjo šolo. 1 Razpisane službe. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje štiri službena mesta in 6icer mesto direktorja gradbenega urada, službeno mesto inže-njerja-arhitekta pripravnika, kemika pripravnika in statistika pripravnika. Prošnje je vložiti do 28. junija f. 1. Natančnejši pogoji so razvidni iz Službenega lista kos 48. 1 Zanimiva prireditev otroškega vrtca. Delo otroških vzgojiteljic je javnosti kolikor toliko še neznano. Zdaj 6e nudi prilika vsem, da prodrejo v skrivnost učne metode, s katero gdč. Vencajzova vzgaja svoje varovance in jih prijiravlja za vstop v ljudsko šolo. V soboto zvečer ob 6 nastopijo njeni mali gojenci in gojenke na odru v frančiškanski dvorani. Pokazali nam bodo, kako jim teče življenje za zidovi otroškega vrtca. Nastop je razdeljen v t r i dele. V prvem delu nam bodo otroci nazorno pokazali, kako živijo, v drugem delu, kako praznujejo in v tretjem delu, kaj imajo posebno radi. Pod vodstvom male vrtnarice bodo dečki in deklice igrali, peli in rajali, da bo veselje. Ob koncu pa zaigra otroški orkester s svojimi čudovitimi instrumenti, ki so za Ljubljano novost. Naj nihče ne zamudi ogledati si te zanimive in ljubke prireditve! 1 Mali harmonikarji profesorja Rančigaja bodo igrali narodne pesmi na kresni veselici Rdečega križa- dne 20. t. m. Ta sloveči zbor pod vodstvom svojega mojstra bo nudil prav posebcii glasbeni užitek. Ne zamudite ga! 1 Basist gospod Schiiirer ostane do konca julija v Ljubljani in daje interesiranim pevkam in pevcem lekcije v dihalni tehniki in italijanskem bel-cantopetju. Prijave od 10 do 12 v Finžgarjevi vili, Dobrilova ulica 30, Mi rje. I Pred razkrinkanjem nevarnega vlomilca. Vse jugoslovanske policije in skoraj vse orožniške postaje so bile opozorjene na nevarnega vlomilca, ki je zagrešil velik vlom v Splitu ter pobegnil proti severu države, najbolj verjetno proti Sloveniji. Takega sumljivca je prijela te dni ljubljanska policija, pri katerem je našla več dragocenosti, ki nedvomno izvirajo od vloma v Splitu, saj se opis točno ujema z njim, obenem pa je policija pri njem našla okoli 50.000 Din gotovine. Policija vodi proti temu aretirancu temeljito preiskavo in podrobnosti zaenkrat še niso znane. V prihodnjih dneh pa upa ljubljanska policija, da bo razkrila skrivnost splitskega vlomilca in pa ljubjanskega aretiranca. I Dobra trajna ondulacija napravljena tako, da dama ne občuti vročine, da ni ofiečena, to je težnja industrije, ki izdeluje aparate za trajno ondulacijo. Imamo danes aparate na električni tok, na paro in gretje s plinom. Toda vse te aparate prekaša aparat, s katerim se napravi prvovrstna trajna ondulacija, brez električnega toka, brez toplega zraka in plina. To je ideal Wella model 1937/38. Ta aparat pred-stalja višek v produkciji aparatov za trajno ondulacijo. , 1 Trajno ondulacijo le na aparatu brez elektrike, v salonu Kosec, Prisojna ulica 1. Maribor m Ne bodite tnalodušni! Naši prijatelji nam skoraj vsak dan pišejo, zakaj ne objavlja naš list jx>drobnosti o preiskavi umora pri Konjicah, zakaj ne prinaša imen aretiranih napadalcev ter nam očitajo, da se samo zaradi tega ne objavlja, ker imamo strah pred organiziranimi nasprotniki naroda. Opozarjajo nas na skrivne sestanke, na šušljanje, na grožnje, ki se širijo po mestu. Povemo vsem tem, da nam je vse to znano, da vemo za vir teh govoric in da se ne bo ničesar pozabilo. Vso pride na vrsto ob svojem času. Zakon je pri nas še v veljavi in njegovi čuvarji so še tako močni, da ga bodo uveljavili proti vsem, ki ga ne spoštujejo. ni Umrla je v bolnišnici v starosti 44 let go-stilničarka Josipina Škof iz Št. Vida pri Ptuju. Naj počiva v miru. m Maturanti klasične gimnazije v Mariboru iz leta 1022 proslave 15 letnico mature v nedeljo, dne 4. julija zvečer ob 20 v restavraciji »Slon« (Emeršič) na Aleksandrovi cesti 16. Istega dne bo daroval tovariš Richter ob 10 dojioldne sv. mašo za vse pokojne tovariše v dijaškem semenišču, Koroščeva 12, Prijave za udeležbo na sestanku, naj se naslove na: Richter Jakob, ravnatelj dijaškega semenišča, Maribor, Koroščeva 12. m Tlakovanje Tattenbachove ulice sc bo v kratkem pričelo. V noči na danes sta jiopravila mestni vodovod in mestna plinarna svoje cevovode na vseh križiščih ter je bila zaradi tega ulica po noči za vozni promet zaprta. Ko bo komisi ja banske uprave odobrila načrt za tlakovanje, se bo takoj pričelo z delom. mKongregacija za gospe ima svoj shod v četrtek, 17. t. m. ob pol 5 pofioldne. ni Tečaj za čebelarje. Čebelarska podružnica v Mariboru priredi dne 20. junija ob 9 dopoldne poldnevni tečaj s predavan jem »napravav-^ime.|fljh rojeva pri čebelnjaku g. Otona Črepinka, ki' še nahaja na spomladanski paši na veieposeslvu g. Kuhna v Razvanju pri Mariboru. m Muzejsko društvo v Mariboru p ropi svt^e člane, naj izvolijo plačati društveno člang^ipo' g. M. Mohru, ki se bo pri njih v prihodnjih dneh oglasil. m Tri nesrečne smrti v enem dnevu. Ker mu je toča popolnoma pobila polje, se je obesil posestnik Ivan Klavž v Podkraju. Našli so ga že mrtvega. — V Hočah se je obesil 21 letni Jožef Rečnik, v Trčovi pri Št. Petru pri Mariboru pa si je pognala kroglo v srce 23 letna viničarjeva hči Viktorija Golob. m K poročilu o volitvah v okrožni odbor obrtniških združenj nam poročajo, da ni bil izvoljen v odbor Ilanzelič iz Središča, temveč Ledinek Pavel, sodar iz Maribora. m Preselitev. S 17. juniiem t 1 so preseli vodstvo mestnega vodovoda i/, dosedanjih prostorov v Frančiškanski ulici 8 na Slomškov trg 11, pritličje, levo, v bivše prostore mestnega konskri-pcijskega urada. — Telefon 29—52. m Letne inajice, jopiči, obleke, sandali, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. Celio c Apologetični odsek DMK ima drevi ob pol 8 sestanek v Domu. Pridite polnoštevilno! c Vpisovanje novincev na drž. I. deški ljudski šoli v Celju bo v ponedeljek, dne 21. junija t. 1. od 8—12 ter 15—18 v pisarni šolskega upra-viteljstva (II. nadstr.). K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki do 1. septembra t. 1. dopolnijo 6. leto, morajo pa priti k vpisu vsi dečki, ki dopolnijo letos 7. leto. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prinesejo starši s seboj krstni list. Pred vpisom v šolo bo isti dan obvezen zdravniški pregled liovinccv v Zdravstvenem domu (I. nadstr.). c Volitev v kmetijsko zbornico. Kot volišče za volitev zborničnega svetnika in njegovega namestnika za celjski volilni okraj za kmetijsko zbornico 27. junija 1937 je določilo mestno poglavarstvo mestno posvetovalnico, ki je v I. nadstr. mestnega poglavarstva. c Identiteta ponesrečenca iz Rogatca ugotovljena. V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali, da je umrl v celjski bolnišnici neznanec, Ivi so je ponesrečil pri avtomobilskem karambolu v Rogatcu. Orožništvo v Rogatcu je ugotovilo, da jc pokojnik Golob Ivan, delavec iz Deseniča. c V vlaku je pustila ročno torbico. Pred nekaj dnevi je pozabila v savinjskem vlaku neka gospa ročno torbico z malo vsoto denarja in važnimi dokumenti. Prosimo poštenega najditelja, da izroči najdeno torbico postajenačelniku železniško postaje Polzela-Braslovče proti nagradi. c Blago za kroje jc prišlo. Podzveza fantovskih odsekov v Celju sporoča vsem, ki so naročili blago za kroje, da pridejo nemudoma ponj, ker jo blaga na raz|x>lago le malo število metrov. r. Iz zasedo pa je napadel. V soboto zvečer je sedel v gostilni Majerhold v Rečici ob Savinji v družbi tamošnjega župana Gluka Josipa 31 letni zidar iz Hoinc pri Rečici oh Savinji. V gostilni sta se pogovarjala do pol desetih zvečer, nato sta krenila vsak po svoji poti domov. Ko je stopal Gluk po najbolj samotni poti, ga je iznenada napadel neznanec in ga udaril z debelim kolom najprej po glavi, nato po rokah in še čez hrbet. Zaradi udarcev se je Gluk zgrudil nezavesten na tla, neznanec pa je izginil. Ko se je Gluk zbudil iz omcdlcvice se je z veliko težavo jirivlekel do nekega kmeta, kjer so mu nudili prvo pomoč, druro iulro pn ira prepeljali v celisko bolnišnico. c Kino Metropol. Danes ob 10"l5, 18.15 20.30 : Poročno potovanje s popustomc. Zahteve vinogradnikov Poročali smo že, da je bil v nedeljo kongres Vinarskega društva za Slovenijo v Slov. Bistrici, na katerem je bil izvoljen popolnoma nov odbor. Na zborovanju so bile sprejete naslednje resolucije: Predsednik kongresa g. Vesetijak je kratko posamezne točke nazorno pojasnil ter dodal apel na prave banatske vinogradnike, da v vzajemnem razumevanju in boju izrinemo vse, kar je slovenskemu in celotnemu jugoslovanskemu vinogradništvu slabega in škodljivega. Kongres je z vsestranskim odobravanjem in soglasno pritrdil izvajanjem predsedn. ter sprejel predložene sklepe. Sklepi devetega vinogradniškega kongresa v Slovenski Bistrici, dne 13. junija 1937 so: 1. Pri kmetijski zbornici dravske banovine naj se ustanovi avtonomni odsek za vinarstvo, v Mariboru pa naj bo vpostavljena ekspozitura kmetijske zbornice. 2. Zakon o vinu naj se najstrožje izvaja. Ukine naj se zadnji odstavek člena 23. pravilnika k omenjenemu zakonu, ker je v protislovju s § 7. zakona o vinu. 3. Uredba o sanaciji vinogradništva naj bo čimprej uveljavljena in točno izvajana z izpre-membami, kakor so predložene od strokovnih organizacij. 4. Pri obnovi vinogradov naj kr. banska uprava nudi potrebnim vinogradnikom brezobrestna posojila, revnejšim vinogradnikom naj se oddaja samo prvovrstni trsni material po znižanih cenah, najpotrebnejšim tudi brezplačno, odnosno po načrtu o obnovi, 5. Carina na modro galico, žveplo in druga obrambna sredstva proti boleznim in škodljivcem vinske trte naj se ukine. 6. Odločno zahtevamo ukinitev trošarine na vino. Vinarstvo je v krizi, zato žc iz tega vidika ni umestna trošarina, ki jo je posebej stopnjevala prejšnja vlada in prejšnja banska uprava. 7. Pri vseh trgovskih pogodbah naj se gleda na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz naših kvalitetnih vin in namiznega grozdja, zlasti v pogledu zmanjšanja carin, prevoznih tarif Nova kriza francoskega franka Včeraj je prišla iz Pariza vest, ki je vsemu svetu potrdila dejstvo, da jc francoski frank obenem z francoskimi financami v veliki krizi. Francoska banka je zvišala svoj diskont v ponedeljek kar od 4 na 6%, torej za cela 2%, kar je izredno veliko. S tem je diskontna obrestna mera v Franciji postala ena najvišjih v Evropi. S tem hoče francoska banka preprečiti odtok kapitala, ki se je v zadnjih mesecih začel v izredni meri. Francoske finance stojijo pred praznimi blagajnami in na milijarde se cenijo potrebe države, da zakrije proračunske luknje. Toda odkod dobiti denar. Francoski državni kredit padel na minimum kot ga ima le malokatera država. Takt) beleži 4.5% renta samo 66, kar pomeni efek-titoo ''obfestovanje po 6.8%. Po tako visoki obrestni rrieri si tudi Francija ne more privoščiti najemanja notranjih posojil. Poleg tega je kapital vznemirilo tudi zadnje predlaganje znatnih dšvkw svrho saniranja državnih financ. Vprašanje pa je, če bodo vsi ti ukrepi zalegli. Pri sedanjem funkcioniranju francoskega denarnega in kapitalnega trga je težko verjetno, da bi taki klasični obrambeni ukrepi dosti zalegli, ker so bolj psihološkega značaja. Inozemski listi pišejo, da ima zvišanje diskonta samo namen, pridobiti na času za nadaljnje ukrepe. Vsekakor pravi vlada, da je odločena držati frank na sedanji višini, vendar je vprašanje, kakšna bo ueoda franka. Poštna hranilnica v maju Dodatno k našemu poročilu z dne 10. junija o prometu Poštne hranilnice navajamo še tele podatke: Zmanjšanje števila računov v zadujib dveh mesecih je pripisovali dejstvu, da so tako ljubljanska, sarajevska in zagrebška podružnica pregledale ono račune, ki ne izkazujejo že dalj časa nobenega prometa ter so te račune saldirale v korist lastnikov. Zaradi tega je število računov padlo v Ljubljani v aprilu od 6.722 na 6.507, dočim se je v maju povečalo zopet na 6.527. V Zagrebu se je število računov zmanjšalo v aprilu od 7.745 na 7.307, v maju se je povečalo na 7.321. Sarajevska podružnica je očistila račune v maju ter se je število zmanjšalo od 3.229 na 2.438. Drugače je v Belgradu število računov v maju naraslo od '7.298 na 7.332, v Skoplju od 1.432 na 1.440. Naslednja tabela nam kaže gibanje salda čekovnih računov v zadnjih treh mesecih. Kaže nam največji saldo v Belgradu (vse v milj. din): in plačanih modalitet. K sklepanju takih pogodb naj se pritegnejo vinarski strokovnjaki. Pridobljeni kontingenti naj bodo dodeljeni prvenstveno za kvalitetna vina dravske banovine. 8. Za vino, ki se bo izvažalo, naj se znižajo tudi pri nas železniške tarife. 9. Posveti naj sc vsestransko pozornost strokovnemu pouku vinogradnikov. Posebno naj se prirejajo primerni tečaji po vseh vinorodnih krajih, za okraj Ljutomer pa naj se po možnosti osnuje vinarska šola s primernim objektom. 10. V krajih dravske banovine, kjer se izkaže potreba in je zadosten interes vinogradnikov, naj se vsestransko podpira ustanavljanje zadružnih kleti, ki so potrebne za tipizacijo in standardizacijo naših vin in za novodobno kletarjenje. 11. Zahtevamo strogo postopanje proti zakotnim trsničarjem, ki oddajajo večinoma manjvreden material. 12. Zahtevamo kontrolo vseh privatnih trsnic. Vsem trsničarjem, ki predpisanih pogojev ne izpolnijo, naj se konoesija odvzame. 13. Banovinske kmetijske ustanove naj oddajajo privatnim koncesijoniranim trsničarjem selekcionirane cepiče, v kolikor je to mogoče, da bo načrtna obnova imela čim popolnejši uspeh. 14. Zopet naj se dovoli prost prevoz trstnega materijala po železnici. 15. Strogo naj se prepove vsako krošnjarjenje s kakršnimkoli trsnim materjalom, ker povzroča pri obnovi zmedo in škodo. 16. Vpelje naj se priznavanje matičnih vinogradov za dobivanje cepičev. 17. Kr. bansko upravo naprošamo, da izdela in objavi statistiko o potrebi ceplenk za obnovo vinogradov za bodoča leta v posameznih okrajih. 18. V ptujskem okraju naj se ustanovi trsni .matičnjak za oddajo materijala vinogradnikom in trsničarjem po znižani ceni. 19. Za okraj Maribor desni breg naj se vzame v pretres potreba ustanovitve nove banovinske trsnice, ker se ne ve, kaj bo z obstoječo trsnico v Pekrah. 20. Naprošamo merodaine oblasti, da sc ugodi še nerealiziranim točkam lanskih sklepov. Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Skoplje Skupno 31. marca 633.96 asas 206.8 204.7 71.1 30, aprila 705.27 368.4 200.7 191.74 61.1 31. maja 786.2 392.5 212.8 201.87 65.84 1506.36 1927.25 1659.221 Zadružništvo državnih uslužbencev v Sloveniji Leta 1936 je bilo v Sloveniji 14 nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev (1035 13, nova je lani ustanovljena zadruga v Zabukovici). Te zadruge 60 imele leta 1936 (v oklepajih vedno podatki za 1935) 16.185 (15.683) članov. 21 (17) prodajaln, skupno so prodale članom blaga za 81.8 milij. din (80.8) ali na 1 člana letno 5.131 (5.165) din režijski stroški so znašali 6.15 (5.8) milij. din ali 8.4 (7.2)% napram prodanemu blagu. Imele so te zadruge 3.34 (3.2) milij. deležev, 11.4 (11.2) rez. in 3.5 (2.8) milij. ostalih skladov. Pri zvezi so imele blaga v zalogi za 15.64 (14.85), dolžniki zadružniki so dolgovali 11.84 (11.3) milij., nepremičnin eo imele 4.85 (4.1), inventarja 3.2 (3.03) milij. din. Cisti dobiček je znašal 0.6 (0.4) milij. din. Kreditne zadruge 10 po številu so imele članov 8.217 (7.359) in so dale posojil 15.1 (14.7) milij. din, režijski stroški so znašali 0.4 (0.39 milij. din. Imele so nadalje 2.2 (1.9) milij. deležev, pri zvezi izposojenih vlog pa 13.35 (10.76) milij. din. Cisti dobiček je znašal 0.36 (0.38) milij. pri bilančni vsoti 23.54 (20.6) milij. din. Stanje naših ktiringov V italijanskem kliringu se ja naš stari aktivni saldo neznatno zmanjšal od 47.007.000 na 47,001.000 lir v dobi od 3. do 10. junija. V novem kliringu se je naš pasivni saldo zmanjšal od 27.1 na 26,825.000 lir. V nemškem kliringu izkazuje aktivni saldo zmanjšanje od 24.9 na 2475 milij. mark obenem s turističnimi markami. Aktivni saldo v poljskem kliringu je narastel od 2,770.000 na 3,415.000 Din. Turški kliring ima malo prometa in znaša saldo 3.36 (3.25) milij. Din. V madžarskem kliringu je gotovine okoli 12 milij. dinarjev. Pogajanja za ureditev plačilnega prometa s Švico se bodo začela v ponedeljek 14. t. m. Naš saldo znaša še 2 milij. frankov obenem z vezanimi terjatvam, katerih je bilo od začetka januarja plačanih 720.000 šv. frankov. r i Pokaži svoje zobe, mala Eva! S^ftK jn beli po Chlorodonlu. Vse moderne matere vedo, da je treba mlečne zobe skrbno negovati, če hočemo, da postanejo trajni zobje zdravi in močni. Mati, daj svojemu otroku zobne paste Chlorodont, ki je s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primerna za nego zob. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvodi jt Chlorodont Bilance Združeni rudniki in topilnice, Zagreb. Bilanca za 1936 izkazuje pri glavnici 10.0 in upnikih 66.8 (71.56) milij. izgube 3.94 milij., dočim je znašala izguba za 1935 0.24 milij., tako da je skupna izguba že presegala 8.7 milij. din. Zaradi tega je na dnevnem redu občnega zbora delničarjev tudi razprava o nadaljnem delu družbe. Družba ima premogovnike v Bistrici Zlatar, Konjščini, Iganopolje, Bele-tinec in Budinščina v Hrvatskem Zagorju. Udeležen je tudi inozemski kapital. Sartid. Računski zaključek za leto 1930 izkazuje pri glavnici 45 milij. Din 0.58 milij. čistega dobička (1935 0.2 mlij.). Nove investicije v letu 1936 so izkazane s 7.2 milij. Din. Tvornica sladkorja, Petrovgrad. Čisti dobiček za leto 1936 brez prenosa 10.7, 1935 9.94 milij., glavnica 36 milij. Din, bilančna vsota 120.34 (115.4) milij. Jugoslovanska Solway tvornica, Lukavae, je Že od leta 1934 na 1935 povišala dividendo od 12 na 18 Din, za leto 1936 pa na 24 Din brez renlnega davka, torej na čistih 21.00 Din. Osješki tramvaj. Lani so znašali dohodki osje-škega tramvaja 3.14 (1935 2.95) milij. din. Osješki električni tramvaj je začel poslovati 12. decembra 1936 leta. Največ dohodkov je bilo leta 1929 s 5.33 milij. din. Toka je porabil lani 532.000 (199000) kilovatnih ur, voznih kilometrov pa je bilo 1.25 (1.15) milij. Komu v korist Pred nedavnim smo objavili članek strokovnjaka n. g. o naših železniških tarifah, ki je ugotovil velike ugodnosti za prevoz nekaterih rud in topilniškh proizvodov. O tem se sedaj razpravlja na merodajnih mestih in v poročilih agencije Jugoslovanski kurir čitamo, koliko ugodnosti ima dane« izvoz bakra: cone bakra so narasle za 100%, prevozni stroški za njegov izvoz so pa za 50% cenejši kot v domačem prometu. Zanimivo je, da je tarifa za baker skoro isla kot za pesek, pa vendar kakšna razlika v ceni med obema predmetoma. Domača podjetja v Sloveniji in vardarski banovini plačajo za našo domačo železno rudo 50% višje prevozne stroške, kot je izvozna železniška tarifa za to blago. Zato bi bilo potrebno za nekatere predmete znižati notranje prevozne stroške, za izvoz pa povečati. * 5% emisija obveznic za javna dela. Doslej so bile 4 emisije ob 5% srednjeročnih obvcznic za javna dela: 1. julija 1935, 1. julija 1936, 1. septembra 1936 in 1. aprila 1937. Nova emisija bo 1. julija 1937. Dodatno k temu poročajo iz Belgrada, da bodo letos izdane še tri transe obveznic za javna dela, tako da bo do konca leta skupno emitiranih 800 milij. Din, kolikor znaša stvarna potreba. Potrjena poravnava. Nedog Franc, trgovec v Ptuju, Panonska ulica 3, 50% v 6 Iromesečnih obrokih. Konec poravnave: Stermenszky Julij, ključavničar v Ljubljani, Tržaška c. 46 in Stermenszky Marija, trg. in pos. v Ljubljani, Tržaška c. 46. Odprava konkurza: Rozman Lovro, posestnik in trgovec v Voščah št. 2. Dr. Karmanski umrl. Iz Zagreba poročajo, da je umrl g. dr. Lujo Karmanski, tajnik Trgovinsko-industrijske zbornice, član Tarifnega odbora in strokovnjak za prometna vprašanja. * Statistika izvoza in uvoza proizvodov gozdarstva kraljevine Jugoslavijo 192(5—1935. Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo pregled našega izvora in uvoza gozdnih proizvodov v letih 1926—1935, obenem pa je tudi že priložena manj detajlna statistika za 1936. Statistiko je izdelalo osebje indu-strijeko-komercijelnega odseka v ministrstvu gozdov v uredništvu šefa odsega ing. gosp. Milana Manojloviča. Predgovor knjigi, je napisal sam minister za gozdove in rudnike gosp. Gjnrn Jankovič. Gospod minister poudarja pomen našega izvoza lesa za trgovinsko bilanco, saj obsega les stalno 20 odstotkov vrednosti našega izvoza in 33 do 10 odstotkov količine. Gospod minister je mnenja, da konjunktura ne bo več takšna kot je bila v letih 1928 in 1920. Potrebno je namreč, da varujemo svoje narodno bogastvo in ga čimveč predelujemo sami doma, da ne homo izvažali samo surovin. Pred statističnimi podatki po vrstah lesa in uvoznih ter iz- voznih državah je lep pregleden uvod naše lesne konjunkture v dobi zadnjih 10 let. Knjigi je priloženih tudi mnogo barvnih grafikonov, ki ilustrirajo lepo tekst. Obsega 103 strani in stane 50 din. Priporočamo jo našim lesnim gospodarjem. Borza Denar Dne 15. junija. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani malo okrepil na 8.20—8.30, v Zagrebu na istotoliko, v Belgradu je beležil 8.15—8.25. Grški boni so beležili v Zagrebu 34.15—3-1.85, v Belgradu 33.90—34.60. Italijanske lire eo nudili v Belgradu po 2.25. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.77— 12.97, v Zagrebu na 12.565—12.766, za konec junija na 12.615—12.815, za sredo julija 12.60— 12.80, za konec julija 12.75—12.95, za konec avgusta in septembra 12.90—13.10. V Belgradu so beležili 12.6187—12.8487. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,803.169, v Belgradu 2.457.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, dočim je v Belgradu dosedel lmilj. 298.000 din. Ljubljana. — Teči Amsterdam 100 h. gold. . . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg . . . , . Curih 100 frankov..... London 1 funt...... Ne\vyork 100 dolarjev . . . Prariz 100 frankov..... Praga 100 kron ..... Trst 100 lir....... ji s primom. . 2392.67—2407.26 . 1743.03—1756.91 . 734.45— 739.51 . 996.45—1003.52 . 214.51— 216.57 . 4318.51—1354.82 . 193.46— 194.90 . 151.83— 153.94 . 228.44- 231.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 19.4375, London 21.5575, Ne\vvork 436.5, Bruselj 73.675, Milan 23, Amsterdam 210, Berlin 174.90. Dunaj 81.30 (81.80), Stockholm 111.15, Oslo 108.325, Kopenhagen 96.25, Praga 15.24, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.20, llelsing-fors 9.525, Buenos-Aires 133.375. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 88.50—89.50, agrarji 51—52, vojna škoda promptna 40K—109, begi. obv. 75—76. 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos, 95— 96, 7% Bler. pos. 85—8«, 7% pos. DI1B 99—100, Trboveljska 250—260. Belgrad. Državni papirji. 7% inv. pos. 88.75—-' 89.50 (89.50), agrarji (52.50), vojna škoda promptna 107.50—408.56 (108), begi. obv. 76.50—76.75, dalm. agrarji 74.50—74.75 (74.50), 4% sev. agrarji 52.25-52.50, 8% Bler. pos. 95—95.75, 1% Bler. pos. 86—86.25 (8(5), 7% pos. DIIB 99.50 den., 7% stab. pos (87). — Delnice. Narodna banka 7150 den., Priv. agrarna banka 198—199. Zagreli. Državni papirji. 1% Inv. pos. 88.25— 88.75, agrarji 52.50 blago, vojna škoda promptna 406—408, begi, obv. 72—72.50 (72.50) mali komadi, 8% Bler. pos. 96 1)1., 1% Bler. pos. 85—86. — Delnice. Narodna banka 7150 den., Priv. agrarna banka 195.50—196 (196). Trboveljska 250 den., Gut-inann 62—65 (05), Osj. liv. 180—190, Osj. sladk. tov. 175—180, Dubrovačka 380—385, Jadr. plov. 375—425, Oceania 250 denar. 2itni trg Novi Sad. Koruza bč., srem. 91— 92, ban. 89— 90. Vse ostalo neiprem. Tendenca lahka. Promet srednji. Sombor. Pšenica bč. okolica Sombor, gornja bč., srem., slav., ban. 162—164, ban. 161—163, bč. ladja Begej 168—170, bč., ban. potiska Slep 1(58— 170. — Oves bč., srem., slav. 100—102. — Ječmen bč. okolica Sombor 63—61 kg 120—122, srem. 68— 64 kg 120—128, bč. srem. spomlad. (57—68 kg 125 — 127.50, bar. spoml. 67—68 kg 127.50—180. — Koruza bč., srpin. 89—91. bč. brin 1% 92—94. — Moka bč. Og Ogg 255—265, 2 235—245, 3 225—235, 6 195-205, 7 150—160, 8 110—115. — Otrobi bč.. srem. 89—90. Tendenca neizprem. Promet 14 vag. — Pri zaprtju, motntab » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodeo kozarec naravne »Franz-Josej grenčice«. Kulturni obzornik Bogoslovni vestnih (Zvezek 2—3.) Publikacija Bogoslovne Akademije v Ljubljani, ki jo urejujeta dr. F. Lukman in dr. A. Odar, obsega razprave, praktični^ del in slovstvo (pregledi in ocene). Prva razprava dr. Cirila Potočnika osvetljuje vprašanj® dušnopastirskih obiskov v današnji dobi. Uvodne besede rišejo in motrijo današnje stanje verskega življenja po svetu ter utemeljujejo potrebo dušnopastirskih obiskov radi pravega spoznavanja dejanskih razmer in izpolnjevanja pastirskih nalog. Nadalje navaja avtor nagibe in navodila glede dušnopastirskih obiskov, kakor ph kaže zgodovina Cerkve, ter v prvem poglavju govori o Jezusu Kristusu in apostolih, potem pojasnjuje cerkvena določila in smernice ter navaja nasvete in nauke pastoralistov. V četrtem poglavju daje pregled o sodobnih dušnih pastir|ih po svetu, potem razpravlja o namenu in metodi pastoralnih obiskov ter posveča posebno poglavje hišnim misijonom, ki jih pojasnjuje z vec primeri. Na koncu članka je v kratkem zbran rezultat teh razmišljanj. - Važna radi prave ,orientacije pri prosvetnem delu je razprava dr. Jožeta Pogačnika, ki govori o avtorskih pravicah in vesti ter označuje bistvo in namen zakona o zaSčiti avtorske P«vce, kakovost nietfove obveznosti ter njegove določbe, kolikor se v navedenih vprašanjih tičejo tudi vesli. Avtor daje zgodovinski predgled na pravo prevoda ori nas. posebei omenja javno predstavlianje gle- daliških in podobnih del ter daje praktična navodila glede pridobitve avtorjevega dovoljenja in plačanja odškodnine. Na koncu pojasnjuje posebnost glede ruskih in ameriških del in njih prevajanja. — Dr, Alojzij Odar nadaljuje razpravo o ugovorih proti jugoslovanskemu konkordatu, in sicer kritično motri one ugovore, ki zatrjujejo, da je naš konkordat za državo veliko bolj neugoden, kot so drugi konkordati, predhodno pa pojasnjuje načela povojnega konkordatskega prava in stadij sedanjega razvoja. Razprava je podrobna in izčrpna. V praktičnem delu nadaljuje dr. F. Ambrožič svoj članek o desetletni rasti slovenske katoliške akcije in označuje »dobo tipanja okoli katoliške akcije«. Predvsem govori nekoliko o izrazoslovju v razpravi, zatem daje splošne oznake prve dobe in v tretjem delu navaja in pojasnjuje Kamniško spomenico. — A. Odar piše o »avstrijski instruk-ciji o zakonu«, jo pojasnjuje in primerja z drugimi instrukcijami. — F. Ušeničnik piše o obredu votivne maše v čast Jezusu Kristusu ter o fakultetah za blagoslove združene z odpustki. V slovstvenem pregledu poroča F. K. Lukman o novih delih o zgodovini stare cerkve ter o knjižicah kat. akcije za mladino »Naša pot«. — Ocenjene so: Fr. Bocheriski, Elementa Logicae grae-cae (ocenil A. U.), — St. Zimmermann, Filozofija in religija (J. Janžekovič). — Zupančič R., Deter-minizem in fizikalna slika sveta (J. Janžekovič) — Franc Grivec, Kristus v Cerkvi (T. Spačil S. J.). — Dr. Felder, Jezus von Nazareth (F. Lukman). — Vom Wert des Leibes. .. (J. Kraljic). — Prof. Schilling, Apologie der kat. Moral (F. K. Lukman). — Noppel, Aediliualio Corpufis Christi (M. Opeka). — Dr. M. Belič, Zbirka kanonskih propisa o braku (A. Odar). — Msdr. M. Pušič, Specializirani po M okreti kat. akcije (A. Odar). — F. Ramšak S. J„ "arijina kongregacija in Kat. akcija (C. Potočnik). — Dr. M. Opeka, Marija v rimskih svetiščih (Lkn). Slovaki in Scotus Viator Slovaška slavi obletnico prihoda Seota Viatora. Trideset let je že minulo, odkar je prvi obiskal Slovaško angleški publicist in zgodovinar Keton-\Vatson — s pisateljskim imenom Scotus Viator. Prišel je v bivšo Avstro-Ogrsko, da bi napisal njeno zgodovino, ker si je predstavljal, da je v domovini junaškega bojevnika za svobodo, Ljudevtia Košuta, ideal svobode kar najvernejše resničen. Tako je gledala na staro Ogrsko večina angleškega izobrn-( ženstva, a tu pri vsakem koraku vidi, da so v tej državi veliki ideali svobode le sen, ne pa resničnost. Spočetka je precej nezaupljiv nasproti vestem, ki jih donašajo Slovaki o obupnem položaju, za vsako vest zahteva uradnega dokaza, ki ga je često težko takoj prinesti; ko pa krene na Slovaško sam, brez madjnrskih spremljevalcev, sc pokažejo dokazi, ki na mah porušijo bivše predstave v tej deželi. V ta čas pade Ccrnevsko krvoprelilje, ko orožniki strejajo na ljudstvo, ko zahteva, da ee blagoslovitev božjega hrama odloži, dokler se njegov graditelj lllinka ne vrne iz ječe. To je bil prvi klic Evropi, ki ga tudi madjarska diplomatska zgovornost ni mogla preglušiti. A Scotuk Viator se je vrgel na študij slovaških narodnostnih razmer in namesto zamišljene zgodovine je izšla knjiga Bodočnost avstro-ogrske drža-kj«- g? jo nekdanje navdušenje sprevrglo v skepticizem nad bodočnostjo države, kjer ac pra- j vica tako zatira. Toda še mnogo večji vpliv jo napravilo delo'. Narodnostno vprašanje v Ogrski. Z znanstveno točnostjo jc naslikal avtor položaj Slovakov, naštel jezikovne krivice v šolstvu, sodnih uradih, časopisju, v društvenem in zborovanlem pravu. — Ma-djari so besneli, izdajali brošure v najrazličnejših jezikih, da bi omilili uničujoči vpliv dela. A zaman. Viator obeta, da popravi vsako nepravilnost, ki se mu dokaže, a dokazov ni. Ta knjiga je imela izjemno zgodovinsko ccno. Z njo prihaja slovaški problem pred forum evrojiske javnosti. A tudi za jugoslovansko javnost ima Scotus Viator svoj pomen. Mnogo Jo popotovnl po Balkanu, izdal leta i911 knjigo o jugoslovanskem vprašanju. Med svetovno vojno je izdajal mesečnik >Nova Evropa*. kjer je s Čudovito dalekovidnosljo predvideval edino možno ureditev novo Evrope. Tnko je v nekem članku iz leta 1915 naslikal zemljevid bodoče srednje Evrope tako natančno, kot so ga potem napravile mirovne pogodbe. Imel je že v njeni dobesedno naznačeno: Češkoslovaška in Jugoslavija. Razumljivo je tedaj, da se skuša Slovaška takemu možu primerno oddolžiti. Bratislavska univerza v zvozi s kulturnimi in znanstvenimi društvi je proslavila tridesetletnico njegovega prihoda v slavnostni univerzitetni dvorani Slovenskč PolilStdy mu jiosvečajo zadnjo številko. Eden od avtorjev mu priznava, da je poleg trojire velikih osvoboditeljev (Štefnnika, Masaryka, Beneša) za našo svobodo na jveč zaslužen Scotus Viator. Z Čeprav je Io priznanje malo previsoko, vendar ostaja dejstvo, da si je s svojim delom Scotus Vintor pridobil v slovaški zgodovini mesto, s katerega ga ne bo nihče pregnal. Tudi največji prijatelj in po-. _ . . i-i,li,,.. k. t- v-'- nrenovrfieii cn),,i.?i\, nUitUit uu v»e»ni ic •« Oiur » iu- dor v malem. —ko— v Živali v množicah pogtnjajo Učenjaki, ki preiskujejo prazgodovino zemlje, so v zemeljskih plasteh večkrat zasledili ostanke živali, ki so dokazovali, da so tiste živali vzele svoj konec v velikanskih množicah naenkrat. To dejstvo se je zdelo skoro nerazumljivo, ker si nihče ni znal razložiti, zakaj je toliko živali naenkrat, ob istem času in na istem kraju poginilo. Toda praški učenjak J. V. Želizko je v svoji tozadevni obravnavi dognal, da tako množinsko umiranje živali ni nikakor omejeno na kako določeno dobo ali na kako določeno deželo, marveč, da živali v masah poginjajo še dandanes v vseh delih sveta. Sam Želizko pripoveduje iz svojih dognanj nekaj zanimivih vzgledov: Želizko je dne 4. julija 1929 sam opazoval, kako je vihar s silno točo takorekoč v nekaj hipih pokončal na tisoče jerebic, prepelic in šoj. Leta 1932 je silna toča v kraju Nabospruit v južnoafriškem Transvalu pobila naenkrat poleg mnogoštevilnih malih živali tudi 400 volov in 2000 koza. Meseca julija istega leta je strašna toča v kraju Bustina v Podkarpatski Rusiji pobila eno čredo volov, čredo ovac ter neštevilne gozdne, poljske in travniške ptiče. Med vzroki silnega umiranja živali je tudi tisti velikanski meteor, ki je leta 1908 v Sibiriji ob reki Tunguski padel na zemljo ter je s svojim padcem na zemljo skoro 100 kvadratnih kilometrov naokoli uničil vsa živa bitja. — Ko je 3. julija 1932 začel nenadno bruhati podmorski ognjenik blizu mehi-mesta Tonatlan, je bilo na mah pokončanih rib, katere je potem mrtve morje vrglo tia breg, kjer so potem s smradom zastrupljale okolico daleč na okoli. — Katastrofalna suša ponekod v Arabiji leta 1932 je povzročila smrt tisočem kamel in ovac. Takrat so se zaradi silne suše posušile vse zelenice arabske puščave, vsled česar je bil konec teh živali neizbežen. Istega leta se je tudi zgodilo, da je iz srednje Avstralije bežalo, hrepeneč po vodi, ogromno število ptičev in štiri-nožnih živali. Polmrtvi ptiči so se dali na vozeče vlake. Na eni sami farmi so na en sam dan nabrali dva hektolitra mrtvih ptičkov. Eno leto pozneje je silna žeja v južni Afriki pokončala šest milijonov ovac. Ta suša in žeja je pri pustinjskih bivolih, antilopah in cebrah povzročila steklino. Te živali, ki so se jim gobci kar penili so v tisočih prihrumele nad farme, kjer so se jih farmarji mogli ponekod ubraniti samo s strojnimi puškami, Doslej še ni znano, zakaj se včasih nenadno v velikanskih množicah kje prikažejo razne vrste glodalci, kakor n, pr. miši ali podgane. Tako so nekoč kmetje občine Smečno pri Kladnu na Češkem samo en dan pobili 14.000 miši. Tudi Baran-dov pri Pragi so leta 1933 oblegale silne armade miši. Toda nekega dne so te živali nenadno izginile in jih ni bilo več. Zato pa je naslednje leto na Češkem bilo tako malo miši, da so roparice, ki so se sicer mastile z miškami, začele napadati kurnike. Pri japonskem jezeru Hamana so leta 1934 videli, kako se med seboj bojujejo sove in vrani. Vrani so namreč naenkrat napadli veliko in prastaro sovjo naselbino v obrežnem gozdu. Boj je trajal cele ure dolgo ter je bil do skrajnosti neusmiljen. Toda obe strani sta neprestano dobivali novih pomoči. Na tisoče vranov in sov je že mrtvih pokrivalo zemljo okoli jezera. Kričanje bojujočih se ptičev pa je bil tako veliko, da so ga slišali mnogo milj daleč. V Little Rocku v severnoameriški državi Ar-kansas je 17. aprila 1934 ogromen oblak komarjev priplaval nad kraj ter se vrgel na vse, kar je bilo živo. V dveh dneh je bilo mrtvih 400 konj. Hudičev kip ga je ubil V Varšavi je živel starinar, ki je vse življenje vneto zbiral redke starine ter jih za drag denar ln z velikim dobičkom tudi prodajal. Vendar je bilo njegovo zbiranje starin tako polno nenavadne vneme, da je sam pri tem največ užival. Zlasti ga je veselilo, če je kje dobil kak kipec ali sliko hudiča. Imel je zbirko najraznovrstnejših hudičev, katere je hranil za svoj zbirko in ki niso bili na prodaj. To hudičevo zbirko je mož posebno Iju-beznjivo urejal. Med hudičevimi starinami se je zlasti zanimal za starine te vrste iz nordijskih dežel, kakor so tamkaj si zamišljali hudiča. Da bi bila njegova zbirka čim popolnejša, je veliko po-potoval, da je svoje starine iskal in presojal na licu mesta. Z nekega takega popotovanja je prinesel sekoj Somov 2 metra visoko soho hudiča, kakršno je nekdaj pred več stoletji iz lesa izrezal neznan umetnik. Kakor se je glasilo ustno izročilo, je bil ta hudič nekoč last prepovedane verske sekte, ki je hudiča po božje častila ter pred tem kipom malikovala. Oblasti so nazadnje to malikovanje hudiča izsledile ter mu napravile konec. Častilci hudiča so bili sojeni po tedanjih strogih postavah. Kip pa je nekje pozabljen obležal, dokler ga ni izvohal ta starinar ter ga kupil in prinesel domov. Vendar mu ta kip ni prinesel sreče. Mož se je kipa silno veselil, kakor da bi bil dobil v hišo ne-pomljivo bogastvo. V resnici pa je kmalu nato v njegovem muzeju, kjer je kip stal, padel gospodarju na glavo in ga pri priči ubil. Kako se je to zgodilo, tega nihče ni mogel ugotoviti, ker je bil starinar v kritičnem času sam v muzeju. Dejstvo je, da so ga našli pod kipom z razbito glavo. Neprijeten dogodek v stanovanju Nekemu varšavskemu sprevodniku cestna železnice se je te dni zgodilo v njegovem stanovanju nekaj neprijetnega. Bil je sam doma, ker je žena šla v kino. Ko je bilo blizu polnoči, ko bi se žena morala vrniti domov, je zaslišal pred vrati ^človeške stopinje. Prepričan, da se je vrnila žena domov, je brž ugasnil električno luč ter se skril za vrata, da bi ženo prestrašil. Ko se vrata odpro, se železničar v temi in na tihem požene naprej ter »ženo« objame okoli vratu ter jo poljubi. Toda »ženac ni bila teh misli, pač pa je mož dobil na glavo hud udarec, da je takoj nezavesten padel na tla. Ropot pa je vzdramil sosede, ki so pritekli pogledat, kaj se je pri sosedu zgodilo. Tako so sosedje pregnali vlomilca, ki je prišel ropat v že-lezničarjevo stanovanje, katerega pa je železničar preljubeznivo sprejel. Sedaj menda ne bo več tako ljubeznivo čakal za vrati. Gledališka igralka, precej domišljava, a malo sposobna dama pisatelju nove igre: »Ali bom v vaši novi igri res dobila kako vlogo, s katero bom občinstvu ustregla?« Pisatelj: »Brez 6krbi! Takoj v prvem dejanju boste umrli!« Križanka „Demant" Črke: 15 a, 2 c, ld, 10 e, 2f, 2 h, 4 i, 4 j, 2 k, 31, 2 m, 5 n, 2 o, 12 r, 5 s, 31, 2u, 3 v, 3 z, 3 ž — vstavi v gornje kvadratke tako, da dobiš v vodoravnih vrstah besede z naslednjim pomenom: 1. soglasnik, 2—3 ploskovna mera, 3—4 v morje segajoči kos suhe zemlje, 5—6 vladarski naslov, 6—7 tvorba na železu, 8—9 glasbeni izraz, 9—10 divja žival, 11—12 pokrajina v severni Afriki, 12—13 del posteljnine, 14—15 priprava za obešanje mesa, 15—16 izdelek iz živalske kože, 17—18 indijski jezik v času pred Kristusovim rojstvom, 18—19 industrijska naprava, 20—21 prebivalec nekdanje azijske pokrajine, 21—22 veliko poslopje, 23—24 vodna bajeslovna prebivalka, 24—25 tuja beseda za dogodek, zadeva, spor, 26—27 vrsta denarja, 27—28 druga beseda za prizadevanje, napor, 29—30 tuja beseda za odmev, 30—31 strupena žuželka, 32—33 skrajšana vprašalna členica, 33— 34 predlog združen z mehčanjem, 35 samoglasnik, Zadnja črka prve besede je obenem prva črka druge besede. Če si vstavil odgovarjajoče besede, ti črke iz debelo očrtanih obrobnih polj povedo znan slovenski pregovor. Začetek je pri 1. Črke pobiraš v smislu urnega kazalca. Rešitev križanke „Štiriperesna deteljica" Vodoravno: 1, Sama, 4. Brač, 8, Merano, 10. Balkan, 11. ol, 12. Ur, 13. Tejo, 15. Trg, 16. Kras, 17. Abo, 19. Koc, 21. Kuhar, 22. Goa, 24. Nil, 27. Slom, 28. Srb, 30. Gide, 32, Ra, 33. Ub, 35. Oziris, 36. Rezija, 37. Paka, 38. Arad. Navpično: 2. Adrija, 3, Arno, 4, Baar, 5. Aškerc, 6, Kmet, 7. Enos, 9. Olt, 10. Bug, 14. Ob, 16. k(nock) o(ut), 18. Oka, 19. Krn, 20. Rihar, 22. Golica, 23. Om, 25. Ig, 26. Litija, 27. Stol, 28. S as, 29, Bur, 31. Ezav, 32. Riga, 34. Bela. Tako-le razdirajo stare tramvajske vagone v Londona. Ko se je egiptski ministrski predsednik Nahaš paša iz Francije vračal domov, mn je med vožnjo od Aleksandrije proti Kairi množica kmečkih ljudi prirejala velike manifestacije, kjer je s svojo sposobnostjo odpravil na konferenci nekaj trdih predpravic Evropcev. Vsak dan 6000 avtomobilov Fordove tovarne v Ameriki narede na leto poldrugi milijon avtomobilov. Podjetje še vedno vodi 73 let stari lastnik Henry Ford, ki z doseženimi uspehi še nikakor ni zadovoljen. Zato se sedaj Ford ukvarja z mislijo, da bi svoje že itak velikansko podjetje še za večkrat povečal. Tako bi lahko izdelal še mnogo več avtomobilov. Čeprav so Fordove tovarne lani izdelale več avtomobilov kakor katerokoli drugo podjetje, Ford še vse eno upa, da bo svoje podjetje mogel še krep-keje povečati in organizirati. To Fordovo prizadevanje se je jasno pokazalo že prve štiri mesece letošnjega leta. Letos je namreč Ford že lahko izdelal na dan več kakor 6000 avtomobilov. Treba pa bo rešiti še precej zamotanih delovnih vprašanj, katere je treba vestno rešiti, preden bo zagotovljeno mirno obratovanje po povečanem načinu. Ford je vedno želel svoje podjetje vedno bolj povečavati, kar je tudi dosledno izvajal. Zato si nepoučen človek niti misliti ne more, kaj vse bo Ford v teku letošnjega leta še izvedel in v svojih tovarnah še izpremenil. Kako velikanske so njegove tovarne ob reki Rouge, naj povedo ti-le vzgledi: Te njegove orjaške tovarne porabijo na primer več vode kakor tri ameriška velemesta Washington, Detriot in Cintinati skupaj. Tukaj je tudi največja elektrarna sveta. Za prevažanje izdelanega blaga in dovažanja surovin potrebuje Ford Ob pariški svetovni razstavi < Ob enem s pariško svetovno razstavo bo v Parizu vsega skupaj kakih 250 kongresov, ki pričakujejo nanje velikega navala tujcev iz Francije in iz inozemstva. Sedaj je v Parizu takozvano kolonijalni teden, čigar namen je Francoze poučiti o francoskih kolonijah ter o tem, kako bi se dalo v francoskih kolonijah odpreti bogastva tamošnje zemlje. V kolonijalno propagando močno posegata obrt in trgovina, ki v okviru kolonijalne razstave prirejata še posebno svojo razstavo. 19 lokomotiv, več kakor 400 železniških vagonov ter velike, brodovje več ko 30 ladij. V teku kratkih zadnjih let je Ford obnovil več kakor polovico svojih strojev v tovarni, kar ga je veljalo 217 milijonov dolarjev. En sam turbinski dinamo je vreden 5 milijonov dolarjevl Tako tehnično do viška izpopolnjene njegove tovarne so skoro docela neodvisne od drugih pomožnih podjetij. Orjaške posode za plin, ogromne baterije koksovih peči in najmodernejši kompresorji dajejo vsemu ogromnemu podjetju videz orjaka, ki se po svojem obsegu in delovnemu uspehu navadnemu človeku zdi kar nemogoč in nerazumljiv. Ko je avto še nov. Od povsod Nedelja fe bil najbolj vroč dan v Berlina. Berlinska promenta sredstva so v nedeljo prepeljala 4 milijone ljudi, ki so hiteli ven iz mesta. Pri kopanju in veslanju je biLo 10 ljudi mrtvih, med tem ko so pri avtomobilskih nezgodah imeli tudi toliko mrličev. Pariško svetovno razstavo sta 14. t. m. obiskala danski prestolonaslednik in njegova žena. Nesreča na kitajski slavnosti. V Šanghaju so v nedeljo praznovali kitajski narodni praznik zmajevega čolna. Ob tej priliki so na reki Jangce bile veslaške tekme. Pri tej priliki se je udri obrežni most, na katerem je stalo več sto gledalcev. Vsi so padli v vodo. Koliko jih je utonilo, ni znano, pač pa so doslej iz vode potegnili 6 mrličev. Ruski polarni letalec Farič je 14. t. m. od sc vernega tečaja priletel srečno v Moskvo, Silna nevihta je 14. t. m. divjala v Budimpešti. Strela je med drugim udarila v parlament ter v kraljevsko kurijalno palačo. Stvarna škoda pa ni velika. Lisica v eni noči pobrala 60 kokoši. Iz Neu-markta na Štajerskem poročajo, da je v kraja Hammerl nekemu posestniku v noči na 11. juni iz kurnice izgnilo 60 kokoši. Mislili so, da jih je ukradel kak tat. Toda preiskava je dognala, da je vse kokoši izvlekla iz kurnice lisica s svojimi mladiči ter jih vlekla v bližnji gozd, kjer so našli še precej kurjih trupel. Kitajci so se uprli Mandžurcem v pokrajinaK Džehol in severni Čahar. Mandžurska vlada je poslala tja svoje čete. Organiziran je bil upor po vsej Mandžuriji, vendar so ga oblasti prezgodaj razkrile, vsled česar je potem upor prezgodaj izbruhnil. Angleški delavci za angleški paviljon na pariški svetovni razstavi. Ker zaradi vednih stavk' francoskega delavstva angleški razstavni paviljon še doslej ni dograjen, je sedaj angleški razstavni odbor sklenil najeti angleške delavce. Preteklo soboto se je v ta namen iz Londona v letalu pripeljalo že 9 angleških delavcev, med tem ko bo 12 delavcev te dni sledilo. Divji lovec ustrelil divjega lovca. Iz Wolfs-' berga poročajo, da je 13, t. m. kmet Anton Schatz šel s puško v gozd streljat divjad. Ko je ob 9. zvečer v nekem grmu videl, da se tam nekaj premika, je ustrelil, misleč, da je divjad. Ko je šel po plen, je videl, da je ustrelil svojega prijatelja in soseda Petra Schatza, ki je tudi šel v gozd kot divji lovec. Kopalni bazen je napravil neki hotel y. Čikaci Propad dveh zavodov denarnih pred Novo mesto, 15. junija. Danes se jo pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pričela razprava, ki zanima ves kočevski okraj in vso ribniško dolino. Njeni vzroki pa so močno posegli v vse naše gospodarstvo. Gre namreč za Mestno hranilnico v Kočevju, za Merkantil-no banko v Kočevju, vse to v zvezi s podjetji Antona Kajfeža. Mestna hranilnica v Kočevju je bila ustanovljena i. 1882 kot druga regulativna hranilnica na bivšem Kranjskem. Kmalu se je razvila v tej dolini v močan zavod in je bila v predvojni dobi glavna gospodarska opora tedanjega nemštva. Po vojni je zavod prešel v >slovenske« roke. Takrat je bila glavna oseba na Kočevskem Anton Kajfež, lesni industrijalec, vinski veletrgovec in veleposestnik. V prvi gospodarski dobi po vojni 1. 1922 je bila ustanovljena Merkantilna banka, ki je bila kaj primerna za financiranje Kajfeževih podjetij. Anton Kajfež je bil predsednik banke, ravnatelj banke je bil Rudolf Gulič, prokurist banke pa je bil Joško Ile, ki je bil prav za prav za poslovodjo najvplivnejša oseba. Poleg teh so bili pri ustanovitvi banke še drugi, takrat finančno trdno stoječi možje. Nekako okrog 1. 1924 je postal župan mesta Kočevja dr. Sajovic, zet omenjenega Kajfeža. V tej funkciji je prišel tudi na vodstvo Mestne hranilnice kočevske. Za njim je prišel v vodstvo Mestne hranilnice še drug zet Kajfežov in posestnik Joško lic. Še pred tem, kmalu po ustanovitvi te banke, je vodstvo Mestne hranilnice kočevske sklenilo, da se v to banko ne sme nalagati več hranilnič-nega denarja, nego samo do vsote 3 milijone dinarjev. Ko pa je mestna občina in z njo Mestna hranilnica prišla po omenjenih zvezah pod vpliv Kajfežovih krogov, je ta sklep prišel ob moč in kmalu je bilo v tej banki naloženih 7 milijonov hranilničnega denarja. Iz hranilnice je denar šel v banko in odtod v Kajfeževa podjetja, od koder pa ga je bilo, kakor se je pozneje izkazalo, nemogoče dobiti nazaj. Sprva so posli dobro potekali. Začetna glavnica banke je bila 1,250.000 dinarjev, pa se je kmalu zvišala na 3 milijone. L. 1925 je imela že 5 milijonov hranilničnih vlog in 14 milijonov vlog na tekočem računu. Vsako leto je razdelila mod delničarje lepe dividende, tako 1. 1925 po 8 din na delnico. Vse to velikopotezno gospodarsko osnovanje je imelo svojo odmeve oziroma svojo oporo tudi v tedanjih političnih razmerah, saj je vpliv oziroma opora prihajala iz Ljubljane ali pa celo iz Belgrada. Velike vsote iz teh blagajn so šle tudi v zasebne posle Kajfeževega snovanja in kakor se je na današnji razpravi izkazalo, tudi v hiše njegovih sinov v Ljubljano, ki za jamstvo pri teh poslih ne prihajajo v poštev. Z zastojem lesne trgovine 1 1927 pa je postal položaj Merkantilne banke tudi žo na zunaj dvomljiv. Samo Kajfeževi dolgovi pri banki so znašali okrog 14 milj. din. Poizkus mirne likvidacije s konzorcijem glavnih upnikov, v katerem so bili zastopani naši ugledni zavodi,z največjimi terjatvami pa seveda Mestna hranilnica kočevska, sc nj ppgmčil, ker so se s strani Kajfeževih krogov stftjnoj.flelale kakšno ovire. Ker pa je bilo premoženjsko stanje Antona Kajfeža navidezno zelo trdno, saj so ga cenili na 25 milj. din, je konzorcij iV .v-ajUt upnikov sklenil izplačati tiste upnike, ki niso bili ali niso hoteli stopiti v konzorcij, upajoč, da bi se s- tem tudi Merkantilna banka rešila najtežijb bremen. Mestna hranilnica kočevska je v ta namen kreditirala banki novih 8 milj. din. Res so bili upniki izven konzorcija v mislu pogodbe plačani. Konzorcij upnikov je nad Kajfeževo imnovino razglasil konkurz, v katerem pa se je izkazalo, da stanje tega premoženja ni tako ugodno. Mestna hranilnica ljubljanska je imela na tem podjetju vknjižene na prvem mestu osebne terjatve v znesku okrog 4 milj din. Ta terjatev se je iz kon-kurzne mase izločila in tudi izplačala. Toda sedaj pa od te imovine, ki je bila glavni porok za Mer-kantilno banko in obenem kočevsko hranilnico, ni ostalo skoraj nič. Mestna kočevska hranilnica je bila na ta način ob novih 8 milj. din ali skupno 15 milj. din in je morala priti v izvenkonkurzno likvidacijo. Njena aktiva znašajo 2—3 milj din, pasiva pa 26 milj. din ter so tudi drugi dolžniki Merkantilne banke v podobnih položajih, kakor Anton Kajfež. Vse te denarne mahinacije 60 skoraj uničile kočevsko mesto, tako da je danes kočevsko gospodarstvo popolnoma na tleh. Kočevarji plačajo vodo po 5 din za kub. meter in železnica jo jemlje raje v Ortneku, ker drago kočevske vode ne more kupovati. Prav tako je v Kočevju najdražja elektrika daleč na okoli. Likvidatorji Mestne hranilnice pod predsedstvom prof. Uršiča so ugotovili, da je vsa ta škoda nastala radi tega, kor je ravnateljstvo Mestne hranilnice, vplivano od Kajfeževih zvez, kršilo prvotni sklop in brez odobritve nadzorstvene oblasti naložilo v Merkantilno banko tako velike vsote in ker je dr. Sajevic kljub temu, da mu je bilo stanje znano, sklenil v imenu Mestne hranilnice kočevske konzorcialni dogovor, ki je imel za posledico izgubo novih 8 milj. din. Radi tega so likvidatorji proti dr. Sajevicu, Jošku licu, E. Tomitschu, gostilničarju in posestniku v Kočevju, dr. Vilku Maurerju, notarju in posestniku v Kočevju, vložili civilno tožbo za povračilo zneska 1.5 milj. din s pripadki. Kočevsko mesto kot porok za Mostno hranilnico, iz katere je tudi pti-pilni denar šel skozi Merkantilno banko v Kajfeževa podjetja in tam propadel, so je tej tožbi pridružilo. Izguba je sicer veliko večja, ker pa ni verjetno, da bi jo bilo mogoče izterjati v pravem obsegu, so se likvidatorji omejili na tako majhen znesek. Prva razprava je bila napovedana žo za 23. februar letošnjega leta, pa so toženci vložili ugovor proti primernosti predsednika sodišča. Ape-lacijsko sodiščo v Ljubljani jo ugovor zavrnilo in danes je bila prva javna razprava pred okrožnim sodiščem v Novem mostu. Sodišču predseduje sodnik Pakiž, prisednika pa sta v senatu sodnika Do-horšek in Logar. Danes sta bila kot prva zaslišana banovinski inšpektor dr. Ogrin, ki je bil do I. 1924 okrajni glavar v Kočevju in kot tak nadzorna oblast za poslovanje Mestne hranilnice. Zaslišana je bila tudi gdč. Fic kot uradnica Mestne hranilnice kočevsko. Dalje je bil zaslišan glavni ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani g. dr. Ivan Slokar. Že tekom današnje razprave je prišla na dan metoda poslovanja teh široko razpredenih podjetij, ki je povzročila tako občuten gospodarski polom. Zvedelo se jo, kako se je v glavnom poslovalo. Jutri se razprava nadaljuje in bomo o njej poročali. Takse Pravkar je izšla z naslovom: »Takse. I. zbirka dodatkov z vsemi izpremembauii in razpisi do 15. maja 1937« knjižica, ki jo ie priredil g. Štefan Sušeč, načelnik finančnega oddelka banske uprave v pok., z namenom, da izpopolni svojo lani izdano knjigo »Takse«. S temi dodatki je dobila knjiga »Takse« zopet svojo popolnoma aktualno vrednost in nudi vsakomur celotno zbirko vseh taksnih predpisov po sedaj veljavnem stanju. 'Knjižica »I. zbirka dodatkov« je razdeljena v dva dela. V prvem delu so kratke izpremembe v besedilu zakona o taksah in njegovega pravilnika kakor tudi normativni razpisi ministrstva za finance, ki so izšli po izdaji knjige tja do 15. maja 1937 ter ostala pojasnila. Te v prvem delu knjižice navedene izpremembe in dopolnitve so natisnjene le na eni 6trani vsakega lista, tako, da jih je mogoče izrezati in nalepiti na ustreznih mestih knjige »Takse«. Drugi del knjižice, ki obsega »Uredbo o neodplatnih prenosih imovine« (dedne in darilne takse) in »Taksni vozninski pravilnik«, pa je mogoče uporabljati kot povsem samostojno celoto. Na isti način kakor knjiga »Takse« je tudi ta »f. zbirka« opremljena s stvarnim vsebinskim kazalom. Knjižica »I. zbirka dodatkov«, katere prvi del '»bsega 40 listov, drugi del pa 125 6trani, stane din 24 brez poštnine za tiste, ki so v posesti knjige »Takse«. Ti prejmejo »I. zbirko dodatkov« brez posebnega naročila, s položnico, ki jo naj uporabijo za poravnavo stroškov. Oni imetniki knjige »Takse«, pa, ki bi »dodatkov« ne prejeli, naj se obrnejo neposredno na prireditelja. Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova 15, nakar jim bo knjižica: »I. zbirka dodatkov« s položnico vred doposlana. Pripomniti je, da v platno vezana knjiga »Takse«, obsegajoča XL 4- 806 strani, stane prej ko slej din 260, ki se v zanesljivih primerih lahko plačajo tudi v — do največ 5 — obrokih. Toda v navedeni ceni je za nove naročnike vsebovana tudi že cena za »I. zbirko dodatkov«, tako da prejme vsak novi naročnik knjige »Takse« brezplačno, tudi knjižico dodatkov. Knjiga »Takse« z dodatki vred sc dobiva razen pri prireditelju tudi v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani in v nekaterih večjih knjigarnah. Novomeške občinske trošarine Novo mesto, 15. junija. V sobotni Številki »Slovenskega Naroda« primerja novomeški dopisnik tega lista v daljši koloni po vrsti stare in nove občinske trošarine. Na koncu sarkastično pristavlja, da je danes Novo mesto (vsled teh trošarin) najdražji kraj v vsej Sloveniji. Kam meri dopisnik jc iz članka dobro razvidno. Da pa je bila sedanja občinska uprava prisiljena povišati oziroma nastaviti nove trošarine na predmete, ki sedaj še niso bili zatrošari-njeni, tega dopisnik seveda ne pove. Zato bomo povedali pa mi. Kakor je znano, so bivši občinski odbori, v katerih so imeli absolutno večino pristaši JNS, najemali pri novomeški občinski hranilnici posojila, ki znašajo sedaj okrog 4,000.000 Din, niso pa se prav nič brigali za to. kako bi ta dolg plačevali. Pustili so to vprašanje popolnoma v nemar, go-toyo prepričani, da se bodo prej ali slej pojavili v Novem mestu psi, kateri bodo te dolgove požrli. Ko je prišla nova občinska uprava, |c bi,o ka.cor drugod v Sloveniji treba misliti tudi tukaj, kako naj sc sanirajo občinske linancc. Dobro urejene občinske finance tvorijo šele temelj dobrega občinskega gospodarstva Če se pa hoče urediti finance, je treba misliti predvsem na odplačevanje dolgov, ki naravnost tiščijo občino in onemogočajo vsakršen gospodarski napredek. Pomisliti je namreč treba, da Novo mesto nima industrije, da ima le slabo razvito trgovino in obrt in da vsled tega dolg 4,000.000 Din predstavlja za občino zelo veliko obremenitev in se lahko reče, da je Novo mesto najbolj zadolžena občina v celi Sloveniji. Seveda relativno Tudi nova uprava pri Mestni hranilnici v Novem mertu se je postavila na stališče, da hranilnica ne more bili molzna krava za novomeško občino, temveč mora občina ravno tako izpolnjevati cbveznosti pri njej kakor drugi dolžniki z gotovimi ugodnostmi, katere pa za denarni zavod ne smejo biti preobčutne. Tako stališče je seveda edino pravilno. Mestna obična namreč v zadnjih letih ni plačevala niti obresti, temveč so se le le enostavno črtale. Na zahtevo nove uprave Mestne hranilnice in po uvidevnosti sedanjega občinskega odbora se je moral tedaj vstaviti v novi občinski proračun primemo visok znesek za amortizacijo oziroma za izplačilo obresti pri Mestni hranilnici, zato pa se je moralo v proračunu za toliko povečati izdatke. S tem v zvezi pa so se seveda morale nekatere že obstoječe trošarine še povečati oziroma uvesti nove trošarine. Dopisnik »Slovenskega Naroda«, ki je bil navzoč pri vsaki občinski seji, je vse to na lastna ušesa slišal. Če tedaj stvari ne razume, naj o tem nikar ne pisari, če pa jo razume, si pa drugega ne moremo mislili, kakor da hoče sedanji občinski zastop z neresničnim poročanjem blatiti. Danes smo zapisali par stvari samo na kratko. Ko bo zbran ves materijah ki ga zbiramo, pa bomo lahko Novomeščanom postregli s podatki, iz katerih bo razvidno, kako slabo se je prej gospodarilo in da bi tako gospodarstvo prej ali slej vedlo do katastrofe. Zato naj bo »Slovenski Narod« popolnoma miren in se naj nikar ne razburja. Čudimo se le, kako da je prišel napad šele sedaj. Mogoče je v zvezi z zadnjo veliko parado v Novem mestu? Žrtve svetovne vojne dobe v Mariboru dostojno počivališče Maribor, 15. junija. Včeraj je bila na mestnem načelstvu seja upravnega odbora mestne občine, na kateri so bila oddana dela za zgradbo vojaške grobnice na po-brežkem pokopališču. Dela je dobila tvrdka Nas-simbeni, ki je bila v svoji ponudbi najcenejša. 1 vrdka bo z zgradbo grobnice takoj pričela. Tako bo končno tudi Maribor d *vl dostojno počivališče t.a žrtve svetovne vojne. fsa mestnem pokopališču jih počiva okrog 900. Pokopani so bili po trije, štirje v enem grobu, tudi več skupaj, kakor jih je pač v enem dnevu umrlo po mariborskih bolnišnicah. Med vojaki je ležalo tudi precej italijanskih ujetnikov, ki so bili leta 1930 izkopani ter prepeljani v Italijo. Za naša vojake pa se bo postavila sedaj grobnica za kapelico na mestnem pokopališču, in sicer v osi sedanje poti, ki vodi od kapelice proti tugu. Tam, kjer je sedaj majhen nasip, bo postavljena zgradba. Obstojala bo iz velike grobnice, v katero bo napravljen vhod po stopnišču. Nad grobnico se bo dvigal ogromen kameniti kvader. Načrte je naredil mariborski gradbeni urad že pred več leti. Ostanke pokojnih vojakov bodo eksnumirali ter jih spravili vsakega posebej v male skrinjice iz impregniranega lesa, na kateri bo ko-vinast napis z imenom pokojnika. Oni, ki so bili zakopani nepoznani, pridejo v poseben oddelek grobnice. Stroški za napravo grobnice so bili preračunani na 80.000 din, s prenosom in ekshumacijo pa bodo morda še nekoliko porasli. Prenesli bodo vse vojaške grobove s sedanjega vojaškega oddelka na pokopališču, ostane pa tam samo spomenik in grob obeh letalcev, ki sta padla pri Teznu z letalom in se ubila. Rečica ob Savinji Dno 11. junija je bila redna seja okrajnega kmet odbora. Za predsednika je bil izvoljen gospod Štrucelj France, posestnik na Brezju pri Mozirju in bivši oblastni poslanec. Ob tej priliki jc izročil g. okrajni načelnik red Jug. krone 5. stopnje gospodu Simfonični koncert — Ilim-Hari: 20 Orgelski konoort — Praga: 10.2(1 Operetna Klanim — 2(1.'JiI Poetični večer 21.25 Orkestralni koncert — 1'arSava: 2(1 Lahka glasba 21 Chopinov koneert Berlin: 2H.UI Komična opera Ktinignberg: 21 Seliubertove skladbe llamlmrg: 20.1(1 Operni orkester — i rathlava: 20.111 Plesni večer — Slultgarl: 21.15 Mozart ilnjdn — Slraxxbuurn: al.15 Simfonični koncert. Športni dogodki in odmevi V Belgradu je v nedeljo drugič igrala slavna Ambro6iana, klub Meazze, Ferrari-ja in drugih slavnih imen. Dočim je prvo tekmo proti Jugoslaviji izgubila z 1:4, se jc v drugi tekmi revanzirala domačinom in zmagala z 2:1. Meazza jc igral brez fagreške. V glavnem pa jc Jugoslavija izgubila samo zato. ker jc igrala pieleno, brez vsake volje. Pri tekmi pa je prišlo do neljubih incidentov, o katerih pa belgrajski tisk zelo previdno govori. Baje se je sodnik sam udeleževal medsebojnega obračunavanja, kar našemu športu pač nc gre v čast. Kvalifikacijske tekmo, ki so se igrale v nedeljo za novega liginega člana, so dale sledeče zmagovalce: Jedinstvo (Belgrad). Gradjanski (Skoplje), Vojvodina (Novi sad). ŽSK (Pctrovgrad). Sašk (Sarajevo). Arsena! (Tivat), Železničar (Maribor), Slavija (Varaždin). Mariborski Železničar bo v nedeljo igral z varaždiusko Slavijo. V tekmovanju za Dawis cup smo v Pragi izgubili prav občutno jiroti Cekcslovakom. Zadnji dve igri, ki namreč nisla vplivali na spremembo, so nam Čehoslovaki milostno poklonili. Menzcl in llecht sta v izvrstni formi in se bodo Nemci morali v Berlinu precej potruditi, čc hočejo, da bi uspeli Ker se bo v nedeljo igrala tekma med inoštvi-nia Srednje in Zapadne evtopc, se bodo igrale sa mo tele tekme za Mitropa cup: Zagreb: Gradjanski : Ocndova (1:3). sodnik Beraneh; Budimpešta: Ujpest: Venus (6:4), sodnik Matteo; Ziirich: Voung Fcllovvs : Vienna (1:2), sodnik Scorzoni; Prostjejov: Prostjejov : Grasshoppers (3:4) sodnik Popovič. Drobne vesti V Kopenhagenu je Danska zmagala proti Norveški 6 5:1. Zagrebška Concordija je z nialo razliko v točkah izgubila proti tržaški Giovinezzi v lahkoatletski tekmi. Nastopila je oslabljena. Tekmo med moštvoma Srednje in Zapadne Evrope, ki bo to nedeljo v Amsterdamu, bo eodil Anglež Yewell. V četrtek bo proti moštvu Srednje F.v-rope igrala milanska Ambrosiana kot sparing partner. Plenička tie bo igral, ker je poškodovan. Dunajski Rapid gostuje v Turčiji in kar po vrsti vse zmaguje. Madžar Szigety je osvojil avstrijsko prvenstvo v single-u moških, Nemka Hornova f>a v 6ingle-u dam. Italijanski nogometaši se drug za drugim vračajo v domovino. Sedaj je odpotoval zopet Deitiaria. ki je igral v Ambrosiani, domov v Argentino. Na amaterskem prvenstvu Evrope v biciklizmu je zmagal v Mouthlery-u Italijan Leoni, v moštvih pa tudi Italija. Na avtomobilskih dirkali v Berlinu je zmagal Kosemeyer na Auto Union. 2. Caracciola (Merce-des), 3. von Brauchitsch (Mercedes), 4. Hasse (Aulo Union) 5. Nuvolari (Alfa Romeo). Nogometni reprezentanci amaterjev Italije in Madžarske sta se srečali v Anconi in igrali neodločeno (2:2). V Švici še pridno smučajo in prirejajo sniuškc tekme medtem, ko se mi že kopljemo. Belgijca Lacroix — de Boriuan sta v tekmovanju za Daviš cup nepričakovano v treh selih premagala nemška reprezcnlativca von Crannna in I lenkela. Moto-klub »Ilirija«. Skupili izlet članstva, go-stov in prijateljev kluba v Trst in celodnevna vožnja s prekoniornikoin se vrši dne II. julija t. I. Za radi rezerviranja prostorov na ladji prijave brezpogojno do dne 22. I. ni. na tajništvo kluba, Miklošičeva cesta 15, tnlcf. 20-66, kjer se dobe ludi vsa nadaljna pojasnila. Dne 18. junija medklubska gorska ocenjevalna vo/nja, in dne 15. avgusta VII. mednarodna moto-cikliška dirka na Ljubelj. Zahvala Ob ležki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta itd., gospoda Avgusta Prosena upokojenca drž. žcloznicc smo dolžni izreči vsem, ki so sočustvovali z nami. najlepšo zalivalo. Predvsem se zahvaljujemo gg. zdravnikom in čč. sestram, ki so pokojniku lajšali trpljenje. Dalje vseni sorodnikom, prijateljem, znancem ter darovalcem cvetja, slednjič vsem, ki so ga spremili v tako častnem številu na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dno 15. junija 1937. Žalujoči ostali. V neizmerni boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je. dne 15. t. m. po hudem trpljenju v Bogu udana zaspala v cvetju življenja, kot žrtev poklica, naša nad vse ljubljena, dobra in pridna hčerka Hilda Krusič učiteljica Pogreb nepozabne rajnko bo v četrtek, dne 17. t. m. ob pol potih popoldne iz mrtvašnice splošno bolnišnice na pokopališče Vič. Sv. maša zadušnica se bo darovala v potok, dno 18. t. nt. ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 15. junija 1937. Globoko žalujoči: Franc, major v p., oče, Marija, mati, V a 11 c r , dr. ined.. brat. Brez posrbn^Ra obvestil«. Zahvala Vsi, ki ste nam ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tastu, deda in pradeda, gospoda Juvančiča Alojzija posestnika s tolažbo stali ob slrani, vsi darovalci krasnih vencev in cvetja, in vsi, ki ste pokojnika spremili na njegovi poslednji poti, sprejmite našo najprisrčnejšo zahvalo. V Brežicah, dne 15. jttnijn 1937. Globoko žalujoči ostali. TRIPERESNA DETELJICA Spisal M. Kuneič. _ Ilustriral M. Sedej. Sršenov kozolec., ki je stal napol podrt in že ves trhel sredi samotne gmajne, so dečki predobro poznali. Tam je bilo njihovo zbirališče, kadar jim je šola le preveč smrdela in ee jim je namesto dolgočasnih učiteljevih naukov zahotelo veselih iger in zabave. Tam so se igrali razbojnike in zandarje ter prirejali ijute vojne med Indijanci in belimi lovci. Tam so se mastili z dobrotami, ki so jih nakradli po sadnih vrtovih in v domačih shrambah. Kratkomalo: ta kozolec je bil njihov drugi dom in njihov najzaupnejši prijatelj. Marsikatero norčavost in marsikateri greh triperesne deteljice bi vedel povedati, če bi znal govoriti; tako pa bo vse te skrivnosti hranil v sebi do konca dni. Sonce je tonilo za daljno goro, ptički so s svojimi veselimi pesmicami odhajali spat. Le murni so neutrudljivo prepevali svoj »čiri-muri« in črn netopir je zdaj pa zdaj liušknil mimo samotnega kozolca ter se izgubil v senci bližnjih dreves. Drugače pa je bilo tiho vse. Noben list se ni zganil, nobena bilka ni zatrepetala. Tedaj — ko so odnekod daleč zadoneli zamolkli udarci stolpne ure — so se iz mraka druga za drugo prikradle tri drobne postavice. Bili so to naši ljubi znanci, razbojniki Peter, Nande in Jožek. »Smo vsi?« je slovesno izpregovoril Peter, kakor da ima okrog sebe zbrano tolikšno armado, da je ne more prešteti njegovo oko. »Vsi k sta pritrdila Nande in Jožek, ki nista hotela motiti svečanosti trenutka. Žive ščuke mladice od 10—15 cm — za vlaganje — nudi Ribogofstvo »Dragomelj«, p. Domžale Cena za komad 2 Din fco Ljubljana. — Naročila se sprejmejo takoj za najmanj 500 komadov. — Pri večjem odjemu popust. * H I N O * ' 22-21 UNION MARTA EGOERTH v velikem glasbenem filmu Čarobni zvoki Kronan)« v Londonu - Tehnlkolor film t naravnih barvah. .TEl. 21-24 MATICA Danes poslednllči Veliko zgodovinsko delo lz žlvltenla galantnega kralja, osvajata ln ljubljenca žensk... Avgust Močni Mlcbael Bohnen, Lil Dagover ln drugI TEl. 27-30 SLOGA Velenapetl film Ljudje v rovu Gradnja tnnela pod reko Hndson. Katastrofa m požar v podvodnem tunelu. DODATEK: DomaČ Kulturni film: S kalakom po Bavskodo, socijalno pravičnost in poštenje.« Po njegovem govoru, ki je bil od navzočih burno aklamiran, je sledila slavnostna akademija s katere je bil vodji slovenskega naroda g. dr. Korošcu poslan pozdravni telegram, v katerem mu češka in slovenska katoliška mladina pošilja pozdrave in obljubo, da bo v intencijah njegove majniške deklaracije vedno in jx>vsod delovala. Po manifestacijskem večeru so ostali prominent-ni gosti češke javnosti v družabnem razgovoru v vrtu No6ticove palače. Dr. T. D. Dvema je rešil življenje Velika Nedelja 14. junija. Vročina na Antonovo nedeljo je privabila Žtevilne kopalce v potok pod Irgoličevim mlinom v Sodincih. V popoldanskih urah sta se hotela voziti s čolnom v tolmunu pod mlinom dva kopalca od Velike Nedelje — eden mlajši, drugi starejši. Ker nista poznala nevarnih vrtincev v par metrov globokem tolmunu pod mlinskim kolesom, se je zgodila nesreča. Čoln se je prevrnil in oba sta se začela potapljati. Na vpitje gledalcev je prihitel g. župan in lastnik mlina Irgolič Fric, ter je oblečen skočil v vodo, da reši najprej dečka, ki je že začel izginjati pod vodo. Pravočasno ga je rešil objema nevarne vode. Reševaje otroka ee je v vodi slekel, da bi priskočil na pomoč v tolmunu potapljajočemu se starejšemu kopalcu. Tvegal je svoje lastno življenje, vendar se mu je posrečilo rešiti tudi drugega kopalca, ki je izginil že v vodi. Nezavestnega je prinesel na breg, kjer ga je po daljšem času spravil z umetnim dihanjem zopet k zavesti. G. županu Irgoliču Fricu, dolgoletnemu prijatelju našega lista, vse priznanje k njegovemu junaškemu činu in naše iskrene čestitke, da se mu je posrečilo rešiti starišem edinega sina in ženi soproga. Ponesrečenca sta bila učitelj Knafeljc in sin šol. upravitelja Belšak Danilo. »Nevarnost, v kateri se je nahajal rešitelj, je presegla meje dolžnosti, ki jih ima človek-katolik do bližnjega«, tako se je izrazil očividec. Žalosten dogodek na Jesenicah 32 letni delovodja Kerstein je ustrelil gospo Stegujevo, ranil njeno hčer in si nazadnje pognal kroglo v glavo nila v polni tragiki snoči. Kerstein je bil zadnji čas zelo tih in je samotaril. V nedeljo in včeraj pa je bil izredno dobre volje. Popolne sta z bratom igrala šah, nakar je šel v tovarno. Ob 5 popoldne se je vrnil domov in iskal brata, nakar je zopet odšel v tovarno, odkoder je ob 8 zvečer zavil k Stegujevim. Prišel je zadaj po dvorišču. Gospa Stegu in njena hčerka sta bili namenjeni na obisk in sta šli iz hiše tudi skozi dvoriščno stran. Pravijo, da zato, da bi ga tam ne srečali. Pred drvarnico pa sta zagledali Kersteina, ki je stopil k gospe Stegujevi in jo prijel za roko. Ona se ga je hotela ubraniti, kaj sta govorila nihče ne ve. Potegnil je revolver in jo ob blizu ustrelil v čelo, da se je takoj zgrudila. Nato je Kerstein stopil za hčerko, ki je padla ob vrtnem plotu in ji pognal strel. Zadeta je bila v ramo. Takoj za tem je stopil za drvarnico in tam je počil tretji strel, ki si ga je namenil sam. Izgledalo, je da je hotel še nekam iti, pa ni našel izhoda. Prišli pa so na dvorišče tudi že ljudje. Streli so padli takoj drug za drugim in sin, ki je bil doma, je takoj slutil nesrečo, ko se je spomnil, da je mati odšla skozi dvorišče. Kerstein je bil takoj mrtev. Gospa Stegujeva pa je umrla takoj po prenosu v stanovanje. Hčerko, ki je poštna uradnica na Jesenicah, so težko ranjeno prepeljali v bolnišnico na Jesenice. Jesenice, 15. junija. Snoči ob četrt na 9 so za hišo v Cankarjevi ulici št. 4 počili trije streli, ki so zahtevali 2 žrtvi eno pa ranili. Jesenice skoro ne pomnijo tako žalostnega dogodka celo vrsto desetletij nazaj, ta dogodek presunil vse industrijsko naselje. Kulturno in društveno življenje, ki je na Jesenicah posebno razvito je vzgojilo vse prebivalstvo do visoke kulturne stopnje. Poznano je, da ima skoro vsak Jeseničan naročena po dva časopisa, da se na Jesenicah proda največ knjig, da je igralsko in društveno življenje razvito kot ma-lokje. Res so se v zadnjih 10 letih dogodili slučaji, da si je kak fant radi prevnete ljubezni do lepega dekleta malo žile zarezal, potem pa takoj tekel k zdravniku, res je, da je kako dekle povprašalo po lizldne ustavil stražnik bosonogo malo deklico. Deklica je nesla kmetsko cajnico, v kateri je bilo nekaj krušnih skorij, in pa otroško marelico. Deklica je racala po ljubljanskem prahu na Masarykovi cesti in se plašno ozirala, kako bi so najboljše izmazala iz zadrege med palačami in med tramvajskimi vozmi. Tudi stražnik ni bil trdega srca, temveč je deklico prijel rahlo za roko in jo vprašal: odkod in kam. Bosonogo dekletce je stražniku povedalo, da je prišlo v Ljubljano s pravilnim voznim listkom in da išče v Ljubljani službe. Stražniku se je pa lo malo čudno zdelo, da bi tak otrok iskal službe v Ljubljani, saj mora še v šolo. Ljubljanski stražniki so včasih tudi prijazni. Dekletce očitno ni prišlo demonstrirat v Ljubljano ne za ono, ne za drugo stran, ne zažigat kakšne paviljone in ne demonstrirat proti kakšnemu neljubemu politiku, zato je stražnik prijel otročička za roko in ga med ves hrup po Dunajski cesti in skozi vso eleganco po Aleksandrovi cesti odvedel na glavno policijo. Dekletce Metka ima lepe oči in je snažno oblečena. Povedala je, da se jo v šoli učila pesmico o sirotki Anki, ki je morala z doma. Sama ima ima doma hudega očima, ki jo neusmiljeno pretepa. Očim je hudo močan, zato Metko ;io moreta braniti niti mati, niti materina sestra, Metkina teta. Očim jo tepe kar po glavi in hrbtu. Stražniki na glavni policiji 60 mrki možje, posebno zadnje čase so hudo jezni, ker morajo noč in dan paziti na kakšne demonstracije. Mala prijazna Metka pa je g. stražnika razveselila s svojim okritim nastopom, ker je vso povedala, kako je bila tepena in kako jo ušla od doma. V vlaku je namreč kondukter zahteval karto od nje. Metka karte ni imela, zato pa je neka gospa plačala karto za njo do Ljubljane. Sedemletno dekletco v Ljubljani službe ne bo dobilo ter so bo moralo vrniti k svojemu hudemu očimu. Policija pa sedaj ugiblje, kam naj jo spravi: med kriminalne zločince ne more, med zaprte demonstrante tudi no in med zaprte sumljive ženske najmanj ne. Dekletce pa se trese tistega trenutka, ko sc 1k> zopet vrnilo domov v brežiški okraj iu ko jo bo očim zopet nabunkal, bodisi jx> glavi, bodisi po hrbtenici. Dekletce pa bo še dalje sanjarilo o veliki sreči, da bo smela nekoč služiti za deklo v Ljubljani in da ne bo pastorka pri hudem in močnem očimu in pri slabotni lastni materi. Slovenski pravopis Z novim položajem slovenskega naroda po letu 1918. smo doživeli tako močan in hiter razvoj mlade kulture na vse strani, da smo skoraj pozabili, kako važno je, da pri vsem tem vendarle mislimo tudi na red in disciplino, ki sta nam ob takem mrzličnem razvoju še prav posebej potrebna. Slovar z vsakim dnem narašča, ker morajo strokovnjaki ustvarjati nove izraze, ki naj zamenjajo doslej v slovenščini neuporabljene termine; slog se ob bohotnem prevodnem slovstvu širi in nateguje do nevarnih razsežnosti, da, celo pravopis je ves nestalen in razdvojen: drugače piše dnevni časopis, drugače znanstven, zopet drugače lepo-slovec in kritik isto stvar. Prišli smo tako daleč, da celo šolske knjige niso bile več edine v tem pogledu in je dijaku ena knjiga pobijala to, česar ga je druga učila. V tej zmedi smo dobili razveseljivo knjigo Slovenski pravopis (SP) izpod peresa pač najboljših poznavalcev našega jezika, dir. dr. A. Breznika in univ. prof. Ramovša. Ob njem smo za •toletnico slovite črkarske pravde dobili skoraj enako srdito pravopisno. Čeprav se jo ugotovilo, da je ta ali ona malenkost res še ostala neizrav-nana v SP, moramo vendarle priznati, da je to pravilna osnova za slovensko pisanje in bi ga morali biti vsi iz srca veseli. Veseli toliko bolj, ker je prišel prav v dobi največje zmede. Kljub temu so se javljala vprašanja, česa naj se držimo (zlasti šole): odobrenih učnih knjig (slovnice in čitank), ki so v tem in onem različni od novega SP, ali pisave v SP. Nekaiere šole so se odločile proti SP z učne knjige, s čimer bi uradni pouk v šoli prišel v nasprotje s pisanjem javnosti, ki je SP vsaj v marsičem sprejela. Tej nejasnosti in neenotnosti je napravil konec odlok banske uprave, ki je bil pred kratkim razposlan vsem šolam, uradom in uredništvom. V njem odloča ban, naj se (v vseh šolah i novim šol. letom lOST^S. uvede pisava v smislu Brez-nik-Rainovševega SP. S tem odlokom je torej dobil SP uraden značaj slovenskega pravopisa, ki naj bi se ga držali vsi Slovenci. Iz odloka je razvidno, da se je banovina premišljeno in po načrtu odločila za ureditev slovenskega pravopisa; odločila se je za ta korak šele potem, ko je imela zagotovilo, da bodo ta pravopis sprejele tudi slovenske učne knjige. Tako smo po dolgem času dobili Slovenci svoj uradno potrjeni in priznani pravopis. Ta odlok je v zgodovini slovenskega pisanja važen mejnik, mimo katerega ne bi smel nihče, ki mu je razvoj in red v našem jeziku res pri srcu. Saj bi se tej ali oni odločitvi dalo ugovarjati z bolj ali manj utemeljenimi razlogi, toda pravopisa, ki bi ustrezal vsem in vsakemu v vseh pogledih, ni in ga ne bo. V takih stvareh morata odločevati disciplina in zavednost. Pravopisa ne more in ne sme voditi samo znanstveno raziska-vanje jezika v etimološkem, zgodovinsko razvojnem ali drugačnem pogledu; tak pravopis bi bil premalo stalen in bi se moral neprestano menjati. Jasno je potrebna tudi, da je neka doslednost, ki pravopis poenostavlja do čim laže priučljive stopnje, a tudi ta ima svoje mejš. Koliko napak in nasilij morajo trpeti zapadnoevropski pravopisi, ki slonž na zgodovinskem temelju! Pri vsem tem »e moramo zavedati, da je stalnost v pravopisu večja dobrina kakor etimološka in sgodorinska pravil- nost ali samo logična doslednost; zato je v teh vprašanjih potreben red, ki bi ga morali sprejeti vsi, ki se priznavamo k slovenski narodni skupnosti. Prav zato smo naši upravi hvaležni, da je v vladajočo zmedo posegla s potrebnim odlokom. Edino dosledno in pametno bi bilo, da so odslej naprej vsi časopisi drž6 novih določil. Seveda, kar čez noč najbrž ne bomo zmeraj prav zadeli, ali z dobro voljo in pomočjo vseh prizadetih bomo premagali težave. Prav bi bilo, če bi imeli popravljavci naših listov in stavci koga, ki bi jih počasi pa stalno šolal v njih poslu, da bi jim večkrat postregel z zbirkami napak, ki se pojavljajo po časnikih. Tu bi bilo treba resno začeti, ker z dnevnikom pač najpogosteje in najširše prodira napaka v javnost. Kdorkoli pa hi dobil v SP kake pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba v novi izdaji odpraviti, naj jih sporoči pisateljema. Hkrati s tem odlokom je tudi odločeno, da bomo poslej šteli po domače, kakor štejemo že od nekdaj in povsod. Saj je morda za telefoniranje ali kako drugačno tehnično štetje prikladnejši drugačen način štetja; vsaka nova najdba lahko izpremeni staro obliko, saj v radijske postaje v Nemčiji tudi štejejo zwo namčsto zwei, ki ga lahko zamenjaš z drei zaradi iste vokalne končnice. Ali ugotovljeno je, da je pravilno domače štetje dva in dvajset, kakor predpisuje tudi SP, ne pa novo dvajset dva. Slovenci živimo v jezikovno čisto samosvojem položaju. Zmeraj smo si morali sami urejati svoje jezikovne zadeve in jih moramo tudi sedaj. Toda samo zasebna pridnost in prizadevanje ne rodita zadostnega uspeha. Zato smo hvaležni, da jo banovina pokazala dovolj smisla za svoje do' je ba-linoeti, ki jih ima do urejanja naših domačih kulturnih razmer. Ce katera stvar, tak prav gotovo spada sem ravno slovenščina, saj obsega domala vso slovensko ozemlje v naši državi. No moremo pričakovati, da bi nam to urejali faktorji izven našega jezikovnega območja, zato pa pozdravljamo razumevanje naših oblasti za naše najbolj perečo kulturne zadeve. S podobnim mirnim in resnim delom bi mogli uredili prenekatero kulturno zadevo, ki čaka rešitve zaman od drugod. Iz vsega tega tudi jasno sledi, da bi morali imeti svojo ocenjevalce šolskih knjig, ki bi v jezikovnem pogledu zahtevali doslednost in enoinost v slovničnem in pravopisnem pogledu. Potrebno bi bilo, da dobimo svoje izrazoslovje, ki je zanj že davno zbrana snov, a se ne premakne z mrtve točke. Naj bi se ta snov otela pozabe in prahu in bi jo banovina z državno podj>oro izdala. Z vsem tem v zvezi jo tudi uradni jezik v naših uradih; siromak si ne more in ne moro pomagati na noge. Komaj se je dobro otajal germanskega vpliva, jo že zajadral v neko jezikovno slovansko mešanico ki je vse prej kakor slovenščina. Dela jo še veliko. Začetek je narejen in s tem pol dela. Za ta pogumni začetek, čast! OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vnst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 110(1 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča. (Nova uprava) Drobne novice Koledar Sreda, 16. junija: Frančišek Reg., spoznavalec; Gvido Krst. Novi grobovi + V Ljubljani je mimo v Gospodu zaspala gospodična Hilda Krušič, učiteljica. Pogreb bo v četrtek ob pol 5. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnic; na pokopališče na Viču. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Šolska naznanila — Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) bodo sprejemni izpiti dne 24. in 25. junija t. 1. ob pol 8 zjutraj. Prijave za te izpite (kol-kovane z din 10) se bodo sprejemale 21. in 22. junija od 8 do 12 dopoldne. Prijavi je priložiti roj6tni in krstni li6t ter zadnje šoteko izpričevalo. Sprejemale 6e bodo le deklice rojstnih letnikov 1924 do 1927._______ Svoji R svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PERSON pralni prašek — naš slovenski izdelek. Banovinska šola za izdelovanje glasbil v Ljubljani Nekako skromno, v ozadju za vsemi priznani: mi starimi oddelki, ki domujejo v ponosni stavbi Tehniške srednje šole, se udejstvuje mladi, komaj šestletni šolski zavod, ki mu je namen ustvariti v naši domovini pogoje za domačo industrijo izdelovanja glasbil instrumentov. Ta namen izvršuje s strokovnim izobraževanjem mladih ljudi, ki se hočejo posvetiti tej lepi stroki. V kratki dobi šestih let je šola dokazala, da ustreza popolnoma svojemu namenu. Njeni učenci so do sedaj izdelali že veliko število glasbil, predvsem vijolin, vijol, raznovrstnih citer in kitar, ki po svoji kakovosti ne le tekmujejo z enakovrstnimi izdelki iz inozemstva, temveč jih celo prekašajo. Izdelki učencev so našli tudi že številne interesente med glasbenim občinstvom ter so vzbujali splosno pozornost, ko so bili razstavljeni na šolskih in ve-lesejmekih razstavah. . Šola vzgaja sicer formalno le pomočnike, ki morajo enoletno pomočniško dobo šele odslužiti v praksi. Vendar se sme trditi, da odhajajo boljši učenci že po triletnem šolanju iz zavoda kot pravi mojstri. V tekočem šolskem letu je bil šoli priklop-Ijen tudi mojstrski tečaj, ki je končal z odličnim uspehom. Tako smo dobili Slovenci prve domače mojstre goslarje, ki so tudi formalno usposobljeni za svojo stroko. . Razveseljivo je, da se smemo brez skrbi ozirati v bodočnost teh mladih mojstrov, kajti snuje se velikopotezno moderno domače podjetje, v ka; terem bodo predvidoma našli svoj kruh dosedanji in tudi bodoči absolventje te šole. Posebnost imenovane šole je med drugim tudi ta da uporablja za gradnjo godal izključno domači materijal. Že iz tega vzroka bo snujoča se izdeloval-nica glasbil ustanova, ki se je smemo Slovenci veseliti, kajti dala bo zaslužka tudi izven sole stoječemu krogu delavstva. Iz predstoječega je razvidno, da je seme, ki je bilo vsajeno pred šestimi leti, dobro vzklilo in da bo prineslo še obilo sadu. o- s' Enodnevni izlet v Trst in popoldne iz Trsta z avtobusom v kopališče Gra-dež, mimogrede si ogledamo še Oglej. — Cena vožnji samo 155 dinarjev. ■Prijave sprejema do petka Izletna pisarna M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON« — Ustanovni občni zbor Kamniške podružnice Slomškove družbe bo v nedeljo, 20. t. m. ob pol 9 v osnovni šoli v Jaršah. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljnega odbora. 2. Citanje pravil. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Po občnem zboru se skuj>-no udeležimo misijonskega kongresa .v Grobljah. Pridite vsi in ločno! — Vlaki se ustavljajo v Grobljah. — Za pripravljalni odbor: France Kokalj. — Jezersko. Od 13. junija dalje vozi izletniški avtobus iz Kranja na Jezersko ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Kranja ob 8.25, odhod z Jezerskega ob 19. Retour karta din 35, v eno smer din 20. KORN Sonce nad kopališčem Pieštanv «y Vsak revmatičar ceni toplo sonce. V brošuri »Za što banja Pieštany< najdete podatke o prednostih enolične klime in blatnih kopeli za revmatičarje. Zahtevajte brezplačne informacije od Piščan-biroja, Beograd II. Maršala Pilsudskog 22 ali pri Pieštany-informator, Zagreb, Strossmayerov trg l/I I- nadstr. Kopališče Pieštany prinese zdravje. V zračnem prometu 70% popusta pri povratku. — Kdor je našel preteklo soboto na glavnem kolodvoru ali v dolenjskem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob četrt na 5 popoldne, listnico z denarjem (dirtarji in dolarji) in važnimi dokumenti, na katerih je ime lastnika, in vrne vse na naslov lastnika, dobi lepo nagrado. Ce že ne vrne vsega, naj vrne vsaj dokumente, ki za njega nimajo nobene vred no6ti. Bolj uživate svoj dopust, če uporabljate pri solnčenju Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Frešernova ul. 5. — Strica oklal z nožem. V neki gostilni na Otoku pri Gorenjem jezeru (Cerkniško jezero) je bila 15. novembra, na Martinovo nedeljo, fantovska zabava s plesom, Tja je prišel tudi posestnikov sin, 25-letni France Lekšan, doma z Klane, občina Stari trg. Na Janeza Teliča je postal zaradi nekega deklela France prav ljubosumen, začel je zunaj razsajati in vpiti: »Dajte mi Teliča ven, da ga zakoljem.« Francetov stric Jakob Lekšan je skušal razgrajajočega fanta miriti. Ta pa ga je z nožem sunil tako močno v trebuh, da mu je izstopila trebušna mrena. Poškodba je bila smrtno-nevarna. Pred malim kazenski msenatom v Ljubljani, ki mu je predsedoval s. o. s. g. K. Javoršek, je bil France Lekšan včeraj obsojen na 8 mesecev strogega zapora in 500 Din denarne kazni zaradi zločina hude telesne poškodbe in prestopka nevarne grožnje. — Od 27. do 29. t. m. priredi »Putnik«. Ljubljana izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišča z kolektivnim potnim listom Din 485. Prijave do 23. t. m. v biljetarnicah »Putnika«, Ljubljana. Ljubljana V sredo, dne 16. maja Gledališke Drama: 16. junija, sreda: »Cyrano de Bergerac«. Red Sreda. — 17. junija, četrtek: »Cyrano de Bergerac«. Red Četrtek. — 18. junija, petek: Zaprto. — 19. junija, sobota: »Tisočak v telovniku. Premi-jera. Premijerski abonma. Opera: 16. junija, sreda: »Veseli studenček« Red C. — 17. junija, četrtek »Car Kalojan«. Red B. Predavanja Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi LIII. znanstveni sestanek v petek, dne 18. junija ob 18 v predavalnici internega oddelka Obče državne bolnišnice v Ljubljani, s predavanjem g. dr. Ivana Klemenčiča o etiologiji revmatizma. Predavanje je zadnje v poletnem tečaju leta 1936—37. Predavanja v zimskem tečaju 1937—38 se začno istočasno s predavanji na medicinski fakulteti v Ljubljani, na kar se opozarjajo gg. zdravniki in me-dicinci. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci! Prireditve in zabave Na drž. konservatoriju je izredno posečen tudi orgelski pouk. Poučujeta priznana strokovnjaka in sicer msgr. Stanko Premrl, regensehori ljubljanske stolnice, in prof. Matija Tome iz St. Vida nad Ljubljano. Gojenci orgelskega oddelka nastopijo danes zvečer ob četrt na 7 v Hubadovi dvorani na Matičnih orglah in izvajajo dela raznih svetovnih glasbenih literatur, ki spadajo vsa med koncertne točke orgelskih koncertov. K nocojšnji produkciji vabimo vse one, ki se zanimajo za igranje na orglah. Spored se dobi v knjgarni Glasbene Matice. Produkcija je v poslopju Glasbene Matice, Vegova ul. št. 7-II. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. I>EM;JK -,c> v 1 V*. -Ali«« '.pri. želodčnih i,.....i,' in ■ ' ledvičnih t>o(e«nih ' PniliiKj. pt, »rleritr-klrioi, in hemrroidpi I AJSA Mt'KK ■ ' ln ' imierine pri feVmatljmu In puiiki imhtgj. ' .,, BfAtl HOLF.CI.fE, . pri mesečnem Krilu In kjiniak-. leriju '•.. ODI-RAV1.JA MOTNJE •■;.•>-•'. pri IJurlrh, ki »e rede. in lih drla .»Ukt^.j;.;: . , DOM SE SAMO V OaiGINAI.NIH ZAVOJČKIH V VSEH LEKAKNAH! Sestanki Klub železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10 v dvorani hotela Metropol sejo kluba, na katero vabi vse tov. odbornike in zastopnike klubov s proge. Radi važnosti dnevnega reda prosimo polnoštevilne udeležbe. Poizvedovanja Wertheim ključ 6e je našel na hodniku drž. kolodvora proti pivov. Union. Kdor ga pogreša, ga dobi v upravi Slovenca. Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO- atnte, zanievaHe naž domatl proizvod. I Druga karitativna pobožnost bo drevi 16. junija ob pol 8 zvečer ob 200-letnici kanonizacije sv. Vincencija Pavelskega v cerkvi Srca Jezusovega. Govoril bo g. Anton Zdešar, po govoru slovesne litanije. Člani in članice Vincencijevih in Elizabe-tinih konferenc ter prijatelji karitativuega gibanja iskreno vabljeni! 1 Zanimiva razstava slik. Metodij Lepavec, rojen v Makedoniji (južna Srbija), je prispel v Ljubljano, da priredi 6kupno s Srečkom Magoličem in 18-letno Jožico Bregarjevo razstavo elik v Jakopičevem paviljonu. Namen te razstave je. da spozna slovenski narod njegove rodne kraje.. Ob tej priliki pa bo slikal tudi pri nas najlepše bisere slovenske domovine ter jih razstavljal po Makedoniji, da bo tako tudi njegov narod spoznaj lepo našo domovino. Otvoritev razstave bo v nedeljo 20. junija t. 1. ob U dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo pod pokroviteljstvom g. generalštabnega brigadnega generala g. Lazarja Toniča, komandanta dravske divizijske oblasti. Razstavo najtopleje priporočamo. I Rekruti-dijaki, rojeni leta 1O10, ki bodo morali jeseni nastopiti svojo kadrsko službo, naj v umm svrho razporeditve najkasneje do konca tega meseca sporoče poveljstvu vojaškega okrožja, kakšne študije so dovršili. Do tega časa se lahko prijavijo za nastop službe tudi drugi dijaki mlajših rojstnih letnikov z dovršeno srednjo šolo. I Razpisane službe. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje štiri službena mesta in 6ker mesto direktorja gradbenega urada, službeno mesto inže-njerja-arhitekta pripravnika, kemika pripravnika in statistika pripravnika. Prošnje je vložiti do 28. junija t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni iz Službenega lista kos 48. 1 Zanimiva prireditev otroškega vrtca. Delo otroških vzgojiteljic je javnosti kolikor toliko še neznano. Zdaj 6e nudi prilika vsem, da prodrejo v skrivnost učne metode, s katero gdč. Vencajzova vzgaja svoje varovance in jih pripravlja za vstop v ljudsko šolo. V soboto zvečer ob 6 nastopijo njeni mali gojenci in gojenke na odru v frančiškanski dvorani. Pokazali nam bodo, kako jim teče življenje za zidovi otroškega vrtca. Nastop je razdeljen v tri dele. V prvem delu nam bodo otroci nazorno pokazali, kako živijo, v drugem delu, kako praznujejo in v tretjem delu, kaj imajo posebno radi. Pod vodstvom male vrtnarice bodo dečki in deklice igrali, peli in rajali, da bo veselje. Ob koncu pa zaigra otroški orkester s svojimi čudovitimi instrumenti, ki so za Ljubljano novost. Naj nihče ne zamudi ogledati 6i te zanimive in ljubke priredilve! 1 Mali harmonikarji profesorja Rančigaja bodo igrali narodne pesmi na kresni veselici Rdečega križa dne 20. f. ni. Ta sloveči zbor pod vodstvom svojega mojstra bo nudil prav poseben glasbeni užitek. Ne zamudite ga! I Basist gospod Schiffrer ostane do konca julija v Ljubljani in daje interesiranini pevkam in pevcem lekcije v dihalni tehniki in italijanskem bel-cantopetju. Prijave od 10 do 12 v Finžgarjevi vili, Dobrilova ulica 30, Mirje. 1 Pred razkrinkanjem nevarnega vlomilca. Vse jugoslovanske policije in skoraj vse orožniške postaje so bile opozorjene na nevarnega vlomilca, ki je zagrešil velik vlom v Splitu ter pobegnil proti severu države, najbolj verjetno proti Sloveniji. Takega sumljivca je prijela te dni ljubljanska policija, pri katerem je našla več dragocenosti, ki nedvomno izvirajo od vloma v Splitu, saj se opis točno ujema z njim, obenem pa je policija pri njem našla okoli 50.000 Din gotovine. Policija vodi proti temu aretirancu temeljito preiskavo in podrobnosti zaenkrat še niso znane. V prihodnjih dneh pa upa ljubljanska policija, da bo razkrila skrivnost splitskega vlomilca in pa ljubjanskega aretiranca. 1 Dobra trajna ondulacija napravljena tako, da daina ne občuti vročine, da ni opečena, to je težnja industrije, ki izdeluje aparate za trajno ondulacijo. Imamo danes aparate na električni tok. na paro in gretje s plinom. Toda vse te aparate prekaša aparat, s katerim se napravi prvovrstna trajna ondulacija, brez električnega toka, brez toplega zraka in plina. To je ideal Wella model' 1937/38. Ta aparat pred-stalja višek v produkciji aparatov za trajno ondulacijo. 1 Trajno ondulacijo le na aparatu brez elektrike, v salonu Kosec, Prisojna ulica 1. Pristojbine, hi se nanašalo na osebnostni položaj drialjanov V tar. št. 58 taksnega zakona se spremeni znesek pristojbine 400 v 1000 din, s pripombo, da sme notranji minister v primerih, ki so vredni posebnega ozira, oprostiti vseh taks, ki so v zvezi z državljanstvom, tiste osebe, ki so Jugoslovani po krvi in jeziku, če stanujejo in so priseljeni v eni izmed občin kraljevine Jugoslavije, če ne plačajo več kakor 1000 din neposrednega državnega davka, ki se sumarno knjiži. Tarifna št. 53 taksnega zakona se ukine. Tarifna št. 72 taksnega zakona se spremeni. Za spremembo imena, rodbinskega ali krstnega, se izterja od oseb, ki plačajo letnega državnega neposrednega davka, ki se sumarno knjiži, in sicer do 1000 din davka 100 din pristojbine, več ko 1000 din do 5000 din davka 500 din, takse več ko 5000 do 10.000 din davka 1000 din pristojbine, več ko 10,000 din davka 5000 din pristojbine. Za spremembo nenarodnega rodbinskega imena v narodno ime se plača pristojbina 100 Din, ne glede na to, koliko davka plača oseba. Za istočasno spremembo rodbinskega in krstnega imena se plača večji znesek po tar. št. 72. Sprememba rodbinskega imena pri spremembi verske pripadnosti v skladu z obstoječim zakonom ni podvržena taksi po tar. št. 72. Pristojbina iz tar. št. 58 se pobira od osebe, ki sc sprejme za državljana kraljevine Jugoslavije takrat, kadar ta oseba doseže svoje pravice, in sicer po taksi, ki takrat velja. Za obrazce, spričevala o priroditvi (prirodje-nju) ali o odpusti se ne pobira več od strank pristojbina 5 Din. Dobrovoljci - klerikalci - liberalci »Slovenski Narod' je ponatisnil po belgrajski »Javnosti, glavnem glasilu framasonskih lož, notico >Crna točka«, v kateri je sledeče vprašanje.: :Naj nam »Slovenec* navede vsaj eno ime kakega omladinca iz Slovenjie, ki je pripadal katoliški stranki, a je pobegnil preko meje, da se kot dobrovoljec bori na strani Srbov ...« Vprašanje je pač tako, ki naj vzbudi predvsem v srbski javnosti mnenje, da so bili med dobrovoljci samo pristaši današnje JNS ali bolj razumljivo liberalci, dočim ni bilo med njimi nobenega klerikalca. Ni Iu mesto, da ugotavljamo, koliko je bilo med dobrovoljci pristašev one ali druge stranke, če želijo gospodjo, se bo tudi to zgodilo. Zaenkrat ugotovimo le to, da je bil dobrovoljec zagrebški nadškof Stepinac, da jc bil dobrovoljecboroc frančiškan Aljančič, ravno tako dobrovoljec eden tajnikov bivše SLS, da je padel v Dobrudži vodja katoliške dijaške oniladine Jože Povšič (glej sliko v knjigi »Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije), brat stavca v Misijonski tiskarni v Grobljah. K temu dodamo še dejstvo, da ni bilo med 5 Slovenci — oden je padci pod »Krivo Cuko< in je pokopan v CrniSevein vzhodno od Vetemika in zapadno od Dudicc — XIV. polka timočke divizije nobenega »liberalca« v dobrovoljački čeli ter da niso bile razmere pri XV. polku iste divizije za naše liberalce? nič bolj častne. Tn 7.clo mnogo »klerikalcev« je bilo ludi v drugih polkih. Na vprašanje »Slovenskega Naroda' smo torej odgovorili, on naj nas pa le še kaj vpraša iu mu nc bomo ostali dolžni odgovora. inlormativni sestanek Uprava ljubljanskega Sokola vabi svoje člane na informativen sestanek, ki bo v sredo 16. junija ob 20 v društveni telovadnici v Narodnem domu. Naznanilo pravi, da je na dnevnem redu razgovor p delovnem programu v okviru sokolske Pr-Irovp petletke. Glede na važnost dnevnega rrda pričakuje uprava ljubljanskega Sokola polnošle-vilne udeležbe.. te vesti A vala poroča: Umor na Holandskem. Iz Varšave poročajo po poročilu iz Gdanska, da so v okolici mesta v gozdu našli truplo neznane osebe. Mislijo, da gre za gdanskega socialističnega poslanca Wiclimanna, ki ga od 25. maja pogrešajo. Truplo pa še ni točno ugotovljeno. Boji pri Bilbaou. Iz Victorie poročajo, da so včeraj (14. junija) nacionalisti čistili važne postojanke okrog drugega obrambnega obroča. Zaradi močnega pritiska nacionalnih čet se Baski trumoma udajajo. Odkar so razbili obrambni obroč okrog Bilbaa, so nacionalisti ujeti 5000 baskovskih vojakov. Blum s komunistom Thorezom. Iz Pariza poročajo: 15. junija je predsednik vlade Blum imel po seji ministrskega sveta sestanek 6 poslancem Thorezom in Duclo6om. Angleški imperij. Iz Londona poročajo: Po zaključni seji imperialne konference so odposlanci poslali angleškemu kralju pozdravno brzojavko, v kateri izražajo vladarju svojo zvestobo in iskrenost. Kralj Jurij VI. jim je odgovoril z brzojavko, v kateri se jim za pozdrave zahvaljuje. Tečaji državnih papirjev Belgrad, 15. junija. AA. Na osnovi čl. 12 točko 5 fin. zakona za 1937-38 .je finančni minister s svojim odlokom št. 34.080-V1II z dne 15. junija I. 1. določil za tele državne in po državi jamčene papirje naslednje tečaje: 2 in pol odstotna državna renta za vojne škode za minimale 1000 din; posojilo iz 1. 1021 za noininale 100 din; agrarne obveznice iz 1. 1934 za nominale 100 din; 0 odstotne hegluške obveznice za nominale 100 din 75 din; delnice priv. agr. banke po 5<)0 din, 200 din; 6 odstotni dalm. agrar za nominale 100 din; slab. pos. v zlatu iz I. 1931 7.a nominale fr. fr. 100 fr. 87; 7 odstotno slab. pos. v zlatu iz 1. 1931 se ima preračunati v dinarje po tečaju 100 fr. fr. je 222.45 din. Ti tečaji veljajo od 20. junija 1937 do preklica in se imajo upoštevali pri drž. ustanovah in samoupravnih telesih tedaj, kadar se obveznice na podlagi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov imajo sprejemati v poroštvo (kavcijo) po borznem tečaju, uori navedena vrednost teli papirjev ostane v veljavi ves čas poroštva, preračunanega po tej vrednosti. S tem se nadomesti odlok štev. 48.000 VIII z dne 10. oktobra 1936. (Službene novice št. 237 z dne 14. oktobra 1936.) Blomberg v Pešto Budimpešta, 15. junija. AA. Madžarski poro čevalski urad poroča: Nemški minister za državno obrambo maršal von Blomberg se je odzval vabilu madžarskega obrambnega ministra generala Roc-derja in sc bo pripeljal 20. t. m. v Budimpešto. Tako bo vrnil nedavni obisk generala Roederja v Berlinu. Alaršal Blomberg ostane na Madžarskeinnekaj dni. Ogledal 6i bo več honvedskih enot in obiskal nekatere važnejše madžarske vojaške ustanove. Upor v Mandžuriji Šanghaj, 15. junija, b. Po vesteh iz Pcipinga se upor v pokrajini Čahar širi naprej. Mandžurske čete, ki so bile poslane, da zadušijo vstajo, so se priključile upornikom in takoj zasedle več okrajev. Po vesteh iz Tiencina so se uporniki pojavili žc v pokrajini Hopej. Francoski obis^ v li'e'u Berlin, 15. un. c. Te dni se mudi v Kielu francoska šolska križaTka »Jeanne d'Arc«. Zanimivo je, da so nemške oblasti priredile francoski vojni ladji najlepši sprejem, danes in včeraj pa so vsi' višji častniki z ladje odpotovali v Berlin, kjer jim je priredil nemški vrhovni poveljnik mornarice admiral dr. Raeder slovesen in prisrčen sprejem. Včeraj popoldne je bila na poveljstvu nemške mornarice čajanka na čast Francozom in udeležili so se je francoski veleposlanik Andre Francois Pon-cet in pa bivši mornariški minister Pietiri, ki je prišel nalašč za to svečanost v Berlin. Na čajanki so bili izmenjani topli govori o bivšem in bodočem prijateljstvu med Nemčijo in Francijo. Dunaj, 15. junija. AA (DNB) Dopoldne okoli desetih je blizu postaje Dalas (Arlberg) skočil s tira brzi vlak Dunaj—Pariz. En potnik je nevarno ranjen, 7 oseb pa manj ranjenih. Dnevi hrvatske kulture Ob priliki dnevov hrvatske kulture v Zagrebu jo imel dr. Maček govor, v katerem je dejal, da naroda nc označuje samo jezik, ampak tudi narodna duša in narodna zavest. Kulturni dnevi v Zagrebu so pokazali etično in estetično moč hrvatskega kmotskega naroda. Hrvatska narodna duša se izraža v njeni pesmi, ki se suče okoli Boga, zemlje, družine, očeta, matere in ljubezni. Sila teh elementov ima svoje korenine v tisočletjih preteklosti in ho še trajala tisoč in tisočletja. Svoj govor je dr. Maček zaključil z vzklikom: »Naj živi svobodna in od nikogar ne pokorjena Hrvatska!« Hodža v Bukarešti Pred sestankom Male zveze Bukarešta, 15. junija. AA. (Rador) Danes dopoldne ob pol desetih se je pripeljal v Bukarešto s posebnim vlakom predsednik češkoslovaški vlade dr. Milan Hodža. Postaja je bila slavnostno okrašena z ruinunskimi in češkoslovaškimi zaslavami. Dr. Milan Hodžo 60 na postaji pozdravili predsednik romunske vlade Tatarescu, vsi člani romunske vlade, poslaniki držav Male zveze, predsednika senata in poslanske zbornice in mnogo drugih uglednih osebnosti. Na vseh železniških postajah do Bukarešte, posebno pa v Satumanu, Oradeu in Cluju 4r> zastopniki ohlastev in prebivalstvo priredili dr. Hod ž i navdušen sprejem. Odgovarjajoč na prisrčne pozdrave je df. Ilodža poudarjal neoniajeno pri ja teljstvo med češkoslovaškim in romunskim narodom in se spominjal viteške skupne borbe obeh narodov za osvoboditev izpod avstro-ogrskili oblasti. Nemška industrija se iz Csl seli v Jugoslavijo Praga. 15. junija, c. Glasila sudetske nemške stranke zelo tožijo, da se nemška industrija v Češkoslovaški seli v Jugoslavijo. Listi dolže vlado, da dela to zato, da bi oslabila gospodarsko moč nemške manjšine v CSR. Te dni se seli iz nemškega dela CSR v lugoslavijo velika lekstilna industrija, ki šteje 14.000 statev Vsi stroji so /c v Jugoslaviji.