DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB NO. 216 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 12TH 1986 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Predsednik Roosevelt je prepričan o uspešnosti novega deala, NRA je največ pomagala k industrijskemu napredku Charlotte, N. C., 11. septem-ra- Tu je govoril včeraj predsednik Roosevelt množici, ki se Je zbrala iz sedmih držav, da sliši Predsednika. Najmanj 30,000 ljudi je v močnem deževju stalo 51 a Prostem in navdušeno pozdravljalo Roosevelta. Predsednik sam je bil ves premočen od dežja, toda ohranil je dobro voljo. Tekom govora je Ogovarjal vse odredbe in načrte novega deala, rekoč, da se je lzkazal za pravo pomoč ameriškemu narodu v največji sili. V bližini mesta Asheville se •ie vtrgal oblak, kar je zamudilo Predsednikov vlak za eno uro. Predsednik sam se je v največjem deževju vozil v odprtem avtomobilu po cestah mesta Charlotte, kjer so bile lulice nagnje-nete ljudi. Toda ko je Roosevelt vstal iz avtomobila, da se poda v mestni stadion, kjer bi imel govoriti, je dež prenehal, sonce je posvetilo prikazala se je najlepša mavrica. Roosevelt je govoril v stadionu, katerega so zgradili WPA delavci. Tekom govora je predsednik izjavil, da je depresija za nami, daleč "zadaj za onim historičnim vogalom." Trdil je, da je njegova administracija ustvarila definitivno normalen industrijski položaj. Roosevelt je povedal, da so prišli boljši časi za ameriškega farmarja, za tovarne in za domove. Skoro vse industrije brez izjeme trdijo, da so razmere definitivno ugodne, enako tudi mali trgovci in obrtniki. Zlasti je zagovarjal predsednik NRA. Rekel je, da je NRA tekem svojega kratkega življenja, ko je ustvarila krajše delovne ure, minimalne plače in ko je odpravila delo otrok, doprinesla več dobrega, kot pa katerakoli postava, ki je bila v Zedi-njenin državah sprejeta tekom enega stoletja. Kjerkoli je vozil predsednikov vlak so se zbrali ljudje, da ga pozdravijo. Smatra se, da je predsednika pozdravljalo en četrt milijona ljudi. Po govoru v Charlotte se je Roosevelt odpeljal v Washington. Uporniki so začeli z novimi boji na fronti 11. septembra. a San Sebastian fronti so zaceli včeraj zepet peti smrtno pesem težki topovi upornikov, potem ko je vladalo nekako premirje zadnjih 48 ur. Uporniki ko končno zahtevali, da se mesto San Sebastian brezpogojno preda upornikom, in ker so mestne oblasti to zavrnile, so uporniki začeli s ponovnim streljanjem. Medtem se pa v meistu San Se-bastianu samem vršijo medsebojni boji, in sicer med vojaštvom in med anarhisti. Slednji zagrozili, da bodo mesto zažgali. Mestne banke so izpraznita že vse svoje blagajne in odposlale denar in sekuritete v Bilbao. Konzuli tujezemskih obla-sti so protestirali proti temu ko-raku, češ, da je nepostaven. Vladni tankerji so bili tudi odpeljani iz mesta, polni petroleja gasolina. Anarhisti so nameravali zažgati tankerje, toda jim •le to preprečila narodna garda Baskov, ki drži z mestnimi °blastmi. Potek XV. konvencije J. S. K. J, Konvencija je začela v petek vala doba enega leta. V bodoče bo moral vrhovini zdravnik pregledati tudi vse listine, ki se tičejo porodov, za katere daje J. S. K. J. nagrado. Predlagano je bilo, da se zniža pristojbina, ki jo dobiva vrh. —o- Pri cestni železnici Zastopniki družbe cestne že-leznice v Clevelandu in zastopniki unije uslužbencev cestne ^eznice so včeraj prenehali z obravnavami glede boljših plač m so poverili končno odločitev arbitracijskemu odboru, katerega načelnik je monsignor Rt. Rev. Smith. Ta odbor bo v nekaj dnevih naznanil, če se zvišajo plače uslužbencem cestne že-leznice ali ne. žogometna igra V nedeljo 13. septembra toč-^o ob treh popoldne, se pridne žogometna igra na cerkvenih prostorih na Holmes ave., med Laurich Beers in bimens Painters. Tukaj je vedno polno zabave, zato se pričakuje dosti gledalcev, Na obisku Mrs. Theresa Urbiha, Mr. in Mrs. Prank Urbiha Jr. iz Eve-leth, Minn., so prišli na obisk y Cleveland k Mrs. Jennie Pe-trinčič, 1250 E. 58th St. Direktor Ness pri nas V četrtek nas je obiskal v spremstvu, M'r. Jos. Kriižmana elevelandski direktor javne varnosti, Mr. Elliott Ness, ki se nam je zahvalil, da stojimo za njim v njegovem ogromnem delu, da očisti naše me&to raketirjev. Direktor Ness dela polagoma, pa stvarno in ko bo enkrat podprt z vsemi dokazi, ki jih zdaj zbira, bo Cleveland zavit v tak prah, kot še ni bil od postanka tega mesta. Direktor Ness je sila prijazen človek in po govorjenju se mu takoj pozna, da ni novinec v tem poslu, a se tudi zaveda važnosti njegovega podvzetja. Mesto Cleveland si pač lahko čestita, da ima takega varnostnega direktorja. Prismojeni črnci Na 30. cesti in Scovill Ave. so radi prometne luči ustavili trije "beli" avtomobilisti. Ko so čakali na prometno luč, da postane zelena, so bili napadeni od šestih zamorcev, ki so avtomobi-listom odnesli klobuke. Avtomobilisti pa, ne bodi ga leni, so začeli streljati za zamorci in so vseh šest nevarno ranili, Naha- note jajo se v bolnici, dočim je policija aretirala strelce in jih pozneje izpustila pod varščino. Kako so sleparili? Angleško časopisje v Clevelandu prinaša na dan podatke, da so pod bivšim republikanskim županom Davisom plačevali $1.30 za čevelj cevi, ki je namenjena za gašenje požar j a. Danes plačuje mesto samo 70c za čevelj enake cevi. Kot so se iz javili mestni uradniki, so kom-panije plačevale mestnim urad nikom visoke provizije, da so dobile naročila, pri čemur je me sto Cleveland zgubilo tisoče dolarjev. Kdo je morilec? Tekom enega leta je dobila policija v bližini Kingsbury Run in 34. ceste že šesto truplo moškega, ki je bilo razlsekano na kose. Morilec ima navado, da odreže žrtvi glavo, noge od kolena do pet, potem pa zakoplje razsekane dele trupla v bližini. Nad 100 detektivov je na delu, da najde blaznega morilca. točno ob 9. uri zjutraj z zborovanjem. Najprvo se je vzelo v prijazno naznanje, da bodo v petek večer nastopili posamezni pevci od zbora socialistične Zarje. Obžalovalo se je, ker se napovedan nastop "Kanarčkov" in "Slavčkov" ni vršil. Kdor drugič kaj obljubil pripravljalnemu odboru za konvencijo, naj tudi besedo drži, ker sicer pridfe do zmešnjav in nerednega programa. Sklenjeno je bilo, da se delegacija da slikati v soboto popoldne. Vsi delegati naj bodo zbrani ob 1. uri popoldne pred S. N. Domom. Od tam se bo delegacijo popeljalo pred Umetniški muzej v Wade Parku, kjer bo delegacija slikana po sobratu Bu~ kovniku. Konvencija je slišala tudi govor sobrata A. Grdina, ki je obljubil delegaciji preskrbeti dovolj avtomobilov, da se popeljejo z njimi k slikanju, potem pa na ogled mesta in Velike jezerske rakave. Priglasilo se je 142 delegatov in delegating za to vožnjo. Delegat društva št. 30 iz Chis-holm, Minn., je sporočil konvenciji, da je umrl njih sobrat Jos. Laušin. V znak sožalja je konvencija vstala s sedežev. Potem sta se čitala zapisnika 6. in 7. seje in sta bila. oba zapisnika sprejeta kot čitana. Nadaljevalo se je potem s čitanjem pravil po referentu Janko Roglju. Neki delegat je stavil predlog, da bi moral biti sleherni član gl. odbora J. S. K. Jednote zavarovan vsaj za $1,00'0.00, sicer ne more biti izvoljen v glavni odbor. Konvencija je to skoro enoglasno odklonila. Zapisnik sej glavnega odbora bo v bodoče vodil brat urednik-upravnik "Nove Dobe" in ne več vrhovni tajnik kot doslej. Sprejeto je bilo tudi glede splošnega glasovanja, ki lahko nastane eno leto po konvencijo. Splošno glasovanje se ne more vršiti leto pred konvencijo. Sprejeta je bila točka, da ima vsak član Jednote pravico tožiti kateregakoli glavnega uradnika, ako ima za to tehtne dokaze, in ako tajnik društva, h kateremu član spada, potrdi, da je dotični dobrostoječi član društva in Jed- Kdor ima avtomobil Dasi se jih je že nekaj odzvalo, ki so pripravljeni popeljati delegacijo JSKJ na razgled po mestu za par ur, vendar se jih še potrebuje. Vsi oni, ki imate avtomobile, ste prošeni, da pridete s svojimi avtomobili danes popoldne ob 1:00 pred SND na St. Clair ave. Parado bo vodil policijski škadron in sicer po sledečem redu: Po St. Clair ave., mimo Jugoslovanskega kulturnega vrta do muzeja moderne umetnosti, kjer se bodo delegatje slikali. Odtod se peljemo na ogled Garfieldove-ga spomenika v Lakeview Cemetery. Odtam po Euclidu do 140. ceste in po 152. cesti do Memorial šole. Odtam po bu-lavardu nazaj do Gordon parka, na Superior ave., čez Public Square, čez Superior most, ob jezeru do West bulevarda, nazaj na Carnegie ave., in na jezersko razstavo. Ker je danes sobota in so trgovci zaposleni, se prosi druge, da dajo svoje avtomobile, da storimo malo uslugo cenjenim gostom, ki so prihiteli od vseh krajev Zed. držav na konvencijo in jim damo priliko, da si nekoliko ogledajo našo metropolo, o kateri gre glas, da je lepa. Torej vsak, ki ima avtomobil, naj pride pred SND! -o-- Slavčki vabijo V slovo delegaciji 15. redne konvencije J. S. K. J. bodo naši mladi "Slavčki" zapeli v ponde-ljck večer ob 7:30 nekaj krasnih pesmic, katere naj vam ostanejo kot lep spomin na našo mladino. ' Drugega vam ne moremo dati v slovo. Poklanjamo vam torej našo lepo slovensko pesem. Obenem se nam poroča, da nastopi tudi mladinski pevski zbor "Kanarčki." Prijazno torej vabijo — Slavčki in Kanarčki. -o-- Biti sirota ni zločin Iz Edwardsville, 111., se poroča, da je tamojšni sodnik Dick Mudge zavrnil zahtevo državnih zaporov, da se vrne v zapor 18 letna Elsie Altizar. Dekle je pripovedovalo, da je bilo 5 let v nekem državnem učnem zavodu za sirote. Ker je pobegnila Sprejeta je bila točka, da mora biti glavni predsednik navzoč, kajdar nadzorniki pregledujejo •Jedmotino imetje in lastnino. Določbe v starih, oziroma sedanjih pravilih so govcyile, da morajo biti gl. predsednik, tajnik in blagajnik stari vsaj trideset let, sicer ne morejo biti kan- iz te šole, so jo zaprli za dve leti didati za dotične urade. Konvencija je določila, da zadostuje starost 21 let za vse te urade, tako da se državljanske in članske pravice nikogar ne kratijo. Starost 21 let velja obenem za vse gl. uradnike. Spremenila se je budi točka glede športnega komisarja. Ta urad je imel dosedaj pri Jedno ti drugi glavni podpredsednik, ki je nekak predstavnik mladine pri Jednoti. V bodoče bo športni komisar J. S. K. J. urednik angleške sekcije "Nove Dobe." Spremenila se je tudi točka, da mora biti vrhovni zdravnik J. S. K. J. najmanj tri leta član Jednote, ako želi biti izvoljen v dotični urad. Dosedaj je zadosto- v državno poboljševalnico, kjer je živela življenje navadne jet-nice. Sodnik je odredil, da Elsie ni storila nobenega zločina, in da je njen edini zločin dejstvo, da je sirota. Odrekel je zahtevo državni oblasti, da se pošlje v zapor in izročil dekle neki dobri družini, ki jo bo vzela za svojo. zdravnik Jednote za pregled posameznih listin. Sedaj je pristojbina 25c. Predlagano je bilo za 20c. K temu je jako dobro pripomnil neki delegat, ki je rekel, da je vrh. zdravnik kot čuvaj ali vratar pri velikem zelj-niku. če vrh. zdravnik temeljito ne pazi na zeljnik, bo kmalu se'™pri-klatilo več grešnih koz v zelnik, ki1 >bi ga opulstošile. Plača zdravnika ostane po starem. Prešlo se je na smernice pisanja uradnega glasila "Nove Dobe." Predlagano je bilo, da piše uredništvo "Nove Dobe" v delavskem smislu, toda delegati so ta zavrnili, češ, da bi s tem zašli v politiko, kar pa nasprotuje načelni izjavi J. S. K. Jednote. Brzojavov in čestitk je dospelo toliko, da jih je gl. tajnik čital 20 minut pred opoldanskim odmorom. Popoldne se je nadaljevala seja ob 1.30. Ponovno so se nekateri pritožili, da bi bil urednik glasila tudi glavni odbornik, toda konvencija se je skoro soglasno strinjala s tem. Sklenilo se je tudi, da se glede odklonjenih dopisov v "Novi Dobi" lahko vsak član pritoži na glavni porotni odbor. Konvencija je črtala določbo v sedanjih pravilih, da b;. se v bodoče sprejemalo politične oglase v "Novo Dobo." — Sprejeta je bila točka, da morajo bodoči glavni nadzorniki biti zmožni knjigovodstva in računstva. Sprejet je bil tudi predlog, da mora biti vsak izmed petih porotnih odbornikov izvoljen iz druge države. Kon-venčni predsednik Anzelc je imel mnogo dela, ko je neki delegat predlagal, da se društveni porotni odbori odpravijo. Tolkel je po mizi, da pomiri delegacijo, ki je končno z ogromno večino sprejela predlog, da ostanejo društveni porotni odbori. Sprejeta je bila določba, da dva člana od ene družine ne moreta biti pomočnika v gl. uradu. Enako so delegati tudi sprejeli točko, da pomočniki in pomočnice v gl. uradu ne delajo več kot 40 ur na teden. Glede tiskanja glasila JSKJ bo obravnavala prihodnja konvencija, katera tiskarna dobi tiskanje glasila. Dosedaj je to delo vršil glavni odbor. Potem je pa prišel na vrsto predlog za starostno pokojnino pri J. S. K. Jednoti. Delegati so takoj spoznali važnost tega predloga in so odglasovali, da se o tem predlogu vodi dovolj obširna debata. V resnici je vzelo delegacijo eno uro in pol, da je odglaso-vala, da se asesment ne sme zvišati. Tozadevno je bilo precej nejasno pojasnjevanje. — Končno je konvencija glasovala, če se zviša asesment ali ne. Volitev se je vršila poimensk Da se ne zviša asesment in da se vpelje starostna pokojnina Zadnji piknik! V nedeljo 13. septembra priredi slovenska fara sv. Kristine iz Euclida svoj zadnji letošnji piknik, ki se vrši na prostornih Špel-kotovih prostorih na St. Clair Ave., Euclid, O. Za piknik so se zavzela skupna društva fare sv. Kristine in se cela dva meseca pripravljajo za najrazno-vrstnejšo robo za ta dan. Toliko bo raznih lepih in koristnih stvari na pikniku, du bo vsak zadovoljen. Za majhen denar boste dobili mnogo koristnih stvari. Najboljša postrežba je zasigurana. Pridite torej vsi, od blizu in daleč na ta piknik fare sv. Kristine v nedeljo. Euclidčani so znani po svoji postrežlji-vosti in v nedeljo se bodo še posebno izkazali. -o-- Vprašanje predsedniških volitev v Ohio zanima vso Columbus, Ohio, 11. septembra. Od leta 1865 je država Ohio samo v treh slučajih oddala svoje elektoralne glasove demokratom. »Na drugi strani pa republikanci niso imeli že svojega go-vernerja v državi Ohio tekom zadnjih osem let. Ali se bo zgodovina tozadevno ponovila v državi Ohio glede predsedniških volitev? Ali bo država Ohio glasovala z večino za demokratičnega predsednika Roosevelta in za republikanskega governerja. Oči skoro vse Amerike so obrnjene napram državi Ohio v tem ■liru. Država Ohio je normalno republikanska, toda v mnogih Rev. (oughlin ponovno in silovito napada Roosevelta Detroit, 11. septembra. Znani radio pridigar Rev. Charles Coughlin je pripravljen za nove napade na predsednika Roosevelta kljub poročilom iz Vatikana, da sveta stolica nikakor ne želi, da Coughlin nadaljuje s svojimi napadi. Sinoči je govoril Rev. Coughlin v Brooklynu svojim pristašem. V obširnem avditoriju se je nahajalo skoro 15,000 oseb. Enak govor je imel pridigar Coughlin včeraj v Detroitu, tekom katerega je napadal sedanjo administracijo, dasi ni direktno omenil imena predsednika Roosevelta. Na Coughlina je bilo stavljeno vprašanje, če je resnica, da je dobil ukor iz Vatikana radi svojih govorov, toda Rev. Coughlin se je umaknil vprašanju in je rekel, da mu tozadevno ni ničesar znanega. Tekom svojega govora v Detroitu je Rev. Coughlin izjavil, da mu je žal, ker mora ponovno izreči besedo proti predsedniku Rocseveltu. Rekel je, da bodo morali ljudje — davkoplačevalci — delati 60 let, predno bodo vrnili vladi svoto, katero je potrošil Roosevelt, da je brezposelnim preskrbel delo , . . -o- Collinwoodski most Kot znano, popravljajo NYC most na 152. cesti. Mesto je hotelo most že popolnoma zapreti radi popravila, kar bi bilo v silno nepriliko ljudem, ki morajo dnevno preko mostu. Za stvar se je potegnila organizacija Col-iinwood Better Business Association, kot nam sporoča Mr. Joe riučajih je pokazala, da zna biti j Perušek, in je dosegla toliko pri mestni upravi, da mostu ne bodo popolnoma zaprli, razen, če'bodo poleg postavili provizorieni most, da bodo šli ljudje lahko čez. Vse priznanje gre tej organizaciji ! Vpisovanje v šole S. N. I). Danes, od 2 do 4 ure popoldne demokratska in v sedmih slučajih S,c ravno glasovi državljanov države Ohio odločili, kdo naj bo predsednik Zedinjenih držav. Nič manj kot 115 Časopisov je na delu te dni, cla dožene, kaj mislijo državljani države Ohio glede Roosevelta in njegovega no- vega deala. Oči vse Amerike so1 se vrši vpisovanje mladine v vprte v državo Ohio, da se po- Slovensko šolo in Umetniško šo- lzve za mnenje ohijskih državljanov. Rezultati poskusnega glasova- lo S. N. Doma in sicer v uradu cajnika SND, 6409 St. Clair Ave. Priporočamo staršem, da vpiše- nja bodo poznani tekom prihod- te vse svoje otroke v Slovensko njih par tednov. Politični eks-jšolo in z,a slikanje nadarjene pa perti pravijo, da kakor bo drža-1 v Umetniško šolo. Pričetek šole va Ohio glasovala, tako bodo šle j bo v soboto 19. septembra, glasovnice tudi po ostalih ame- Odprtija gostilne Danes se praznuje na slovesen način odprtija gostilne Jerry Moharja v novih prostorih riških državah. Bomo videli! --—o- Slike v Euclidu V nedeljo se bodo v Slovenskem društvenem domu v Eu- na 6033 St. Clair Ave. Servira-la se bo kokošja večerja. clidu kazale premikajoče slike iz širne Amerike. Kazal jih bo Richard Brunett, znani potova- lec po širnem svetu. Nobene vstopnine ni. Začetek je ob pol . xt __svrho pobiranja asesmenta osmih zvečer. Ne zamudite te ____x ____, ,.v prilike videti nekaj lepega iz Amerike in tudi od drugod. Asesment! | Danes večer se bo nahajala ! tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ med 6 in 7 zvečer v stari šoli sv. Vida v Zvon na radiju V nedeljo zvečer od 6:15 do 6:45 bo pelo priljubljeno društvo Zvon pod vodstvom Mr. Ivana Zormana na WJAY radio oddajni postaji na Pilsener Brew programu. * Vladni posredovalci v San Franciscu so poravnali štrajk pristaniških delavcev. Važen sestanek Razstava podaljšana Vodstvo Velike jezerske razstave v Clevelandu je včeraj sklenilo, da podaljša razstavo za je glasovalo 47 delegatov, proti zvišanju asesmenta in proti pokojnini pa 100 delegatov. S tem je bilo zasedanje v petek večer gotovo ob 5.35. Danes zboruje konvencija samo do opoldne. Popoldne se da pa slikati pri Art muzeju, nakar si delegacija ogleda mesto, Veliko jezersko razstavo, zvečer pa priredijo skupna angleško poslujoča društva prijetno zabavo v po-čast delegaciji. Vsi tisti, ki imate nabiralne osem dni in bo definitivno za-pole za šmihelsko brizgalno in tvorjena 12. oktobra. Vodstvo vsi tisti, ki se zanimate za to, je to storilo na pritisk mnogih pridite na sestanek v Mervarje- javnih uradnikov in na pritisk vo dvorano v torek večer 15. občinstva, ki še ni imelo čas •eptembra, ob pol osmih. Hrvatje na razstavi V nedeljo je na jezerski razstavi hrvatski dan. Njih glavni stan je v gostilni Ljubljana. m ogledati si to nad vse zanimivo razstavo. V bolnici Mr. Joe Lunder, 1221 E. 60. St., se nahaja v .Emergency Zlasti mnogo Hrvatov pride iz bolnici, kjer ga prijatelji lah-Pittsburgha, Pa. Vodil jih bo ko obiščejo popoldne od 2 do tajnik pittsburškega župana, 4, in zvečer od 7 do 8. Želimo Mr. Gregori Zatkovich. mu skorajšnjega okrevanja. "AMERIŠKA DOMOVINA" JL1EK1CAN HUMIH _ 8LOTBNIAH DAILY HflWBPAFIl MM M. Oltdr At«, OUvtlwid. OWo _rwbUahod dally ypietyi Bandar« and HoUHayi_ NAROČNINA: Zm Ameriko In Kanado, ua teto S5.S0. Za Olerelama, po pottl, celo teto 17.00 £a Ameriko In Kanado, pol leta |3.00. Za Cleveland, po polti, pol leta 13-SO Ta Cleveland, po razna&alclh: celo leto, »6.60, pol leta. »3.00. Za tvropo. celo leto, »8.00. PoBaraecna itevllka, I cent« SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, «.60 per year; Cleveland, bj mall, «7.00 per rear. D. a and Canada VtA0 tor • mcntba; Cleveland, by mall, M.60 for • month* Cleveland and Buelld by earrlen, Itil per year. N.N fcr « month«. Blagi« coplee I centa. European eubacrlptlon, »».0> per year. JAMBS DXBXVXO and LOUIS J. PJRO, Kdlton and Publisher« ■ntered u eecond class matter January 6th, 180», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March M, 1171 83 No. 216, Sat., Sept. 12, 1936 Fašizem ali demokracija Ena glavnih pridobitev fašističnih diktatorjev je brez-dvomno Oživljenje militarizma v Evropi. Govoreč o oboroževanju Anglije, je Anthony Eden, minister zunanjih zadev, izjavil: "Mi živimo v Evropi v času, ko je zavladal skoraj popolni mrk vsega liberalnega mnenja. V naši deželi imamo še svobodni tisk in svobodno mnenje, in te svoboščine hočemo tudi obdržati." Z drugimi besedami povedano: Anglija se oborožuje proti silam, ki ogrožajo državljanske demokratske svoboščine. Iz tega je razvidno, da se Anglija tozadevno ne boji Francije, temveč fašističnih sil, ki so edine, katere so povzročile "mrk liberalnega mnenja." Tako jasno, kolikor se le, da v diplomatskem jeziku povedati, je Anthony Eden s temi besedami povedal, da se Velika Britanija oborožuje proti fašističnim diktatorjem. j;; >;-. s;: Jasno je, da imajo diktatorji velike prednosti v državah, kjer se mora vsakdo ukloniti ukazom, ki prihajajo od zgoraj, kjer je zatrto vsako javno mnenje, kjer ne eksisti-rajo nobene ustavne svoboščine, kjer ni nobenih parlamentarnih ali volivnih sitnosti, katerim bi morala vlada posvečati svojo skrb, kjer je celo trošenje javnega denarja, kakor v Italiji in Nemčiji, državna tajnost. Ljudski standard življenja se mora podvreči in žrtvovati potrebam militarizma — kakor v Italiji in Nemčiji — pa ni nikjer nikogar, ki bi se drznil protestirati. Posameznike, ki so na potu vladi, se enostavno pozapre ali "ikvidira," pa je stvar opravljena. S tako močjo v rokah, se bo znašel vsak vladar, ni treba, da bi bil baš Mussolini ali Hitler, v mnogo lažjem položaju vladanja kakor pa oni vladarji, ki so ljudstvu odgovorni za svoja dejanja in neha-nja. Tudi diplomacijo so ti diktatorji zelo poenostavili. Ker nima nobenih obligacij in ker se mu ni treba brigati za javno mnenje svojih podanikov, diktator lahko blufa in grozi po mili volji, ker ima neprestano pred očmi, da se bo nasprotnik, ki hoče mir, končno le podal. To je igra, katero Hitler in Mussolini tako uspešno igrata. Onadva lahko tvegata vojno, dočim se voditelji demokratskih držav tega ne drznejo. Ta taktika je temelj njihove diplomacije, ker diktatorji lahko preko noči izpremene svoje države v muni-cijske tovarne, ne da bi se jim bilo treba brigati za standarde in plače raznih strokovnih unij (ki so bile itak vse odpravljene), ali pa za pacifistični sentiment, ki se smatra za zločin. Diktatorji so tako zaposleni z ustvarjanjem fanatizma in sovraštva, mesto da bi skušali reševati razne probleme, da bi bila nenadna izprememba njihove politike skrajno težavna. Vzemimo na primer Nemčijo, kjer temelji vsa nemška ekonomija na zopetni oborožitvi dežele. Hitlerju danes ne bi bilo lahko ustaviti kolesja vojne industrije, zakaj s tem bi se znašlo milijone delavcev na cestah. Fašizem je poganjan od dinamičnega in revolucionarnega impulza, da mora neprestano izzivati svoje nasprotnike. Ves duh fašizma je duh bojevitosti in vojne. On se ne more obrniti nazaj ali se ustaviti na enem mestu, temveč mora iskati vedno novih poti in zavojevanj, zato je pacifi-zem najhujši sovražnik fašizma. Diktatorji morajo — hočeš, nočeš — plavati v nevarnih tokih, ki sq jim sami odprli jezove. Gledati morajo, da se obdrže na površju teh tokov, ali pa jih vrtinci potegnejo v globino, kjer bodo morali žalostno poginiti, ---o-- Rev. M. Jaf/er: Poročilo vatikanskega glasila o grozodejstvih v Španiji stalo vprašanje, da naj varčujemo s človeško krvjo, potem naj bo jasno, da je za nas življenje enega samega delavca več vredno kot življenje 10 buržujskih krvosesov." Istega večera so komunisti v Barceloni rekvirirali vse zasebne avtomobile. Dobili so jih okrog 4,000 ter so jih razdelili med 15,000 miličnikov. Kot obsedeni in blazni so potem avtomobili dirjali z miličniki po mestu ter pometali ulice z ognjem iz strojnic, ne da bi se ozirali, kam streli padajo. Ko so po ulicah vse postrelili, kar se ni umaknilo v hiše, so z revolverji v rokah udirali v posamezne hiše, kjer so brez izbire vse streljali, kar jim je prišlo nasproti ali kar so osumili kot sovražnika. Od svojih žrtev so zahtevali, da morajo Boga preklinjati. Ako tega niso storili, so jih enostavno pobili z revolverji. duhovniki so bili organizirani pravcati lovi. Do 1000 na licu mesta. Po bolnišnicah so se morale sestre preobleči v posvetno obleko in same znašati na kupe svete podobe in male oltarčke. Ker so se zo-perstavljale, so jih pobijali ali jih vrgli ven med podivjane množice. . . Predno so cerkve in zasedene hiše, kjer so našli oltarčke, požgali in uničili, so jih seveda temeljito izropali. Z veliko jezo so se vrgli tudi na uničevanje knjig. Cele dragocene zasebne knjižnice so bile uničene. Od cerkva pa do grmad, kamor so nosili svete predmete in knjige, je bila cesta tlakovana s cerkvenimi plašči in dragocenimi knjigami. "Vemo, zakaj ste močnejši od nas," so vpili komunisti, "zato, ker imate več knjig kot mi! Sedaj vam bomo pa knjige uničili. . .!" Zaustavili se tudi niso pred pokopališči. Čakati smo morali več kot tisoč let, da smo prišli v naše tako imenovano kulturno stoletje in da smo do-pezet (4000 dinarjev) je bilo i čakali skrunstva, kot so se do-razpisanih na glavo vsakega Iga j ala v Barceloni. Barbari duhovnika, za duhovnike, ki so bili vsled svojega delovanja bolj znani, pa do 3000 pezet. Kar jih v mestu niso mogli pobiti, so jih šli lovit v predmestja in okolico, kamor so davnih dni. Barbarski narodi Afrike in Azije spoštujejo svo je mrtve. Celo stari poganski Rim se ni upal dotakniti grobov prvih kristjanov, čeprav so bili vsled svoje vere pomor- zbežali. Streljali so jih kot jeni. V Barceloni pa smo do- To poročilo je prinesel katoliški slovenski dnevnik "Slovenec" dne 23. avg. 1936. Glasi se sledeče: Glasilo Vatikana "Osservato-re Romano" objavlja v svoji številki z dne 19. avgusta naslednjo strašno sliko o državljanski vojni v Španiji in to na podlagi nepristranskih poročil, ki jih je dobil od očividcev in beguncev, predvsem pa iz cerkvenih krogov, ki so morali poročati o položaju. Uvodoma spominja "Osser-vatore Romano" na govor, ki ga je imel sv. oče letos spomladi, dne 11. majnika in v katerem je med drugim dejal: "da je treba njegova svarila glede komunistične nevarnosti vzeti resno in da njega mnogo bolj skrbi usoda posvetnih ustanov, ko pa usoda katoliške Cerkve. Kajti sovražniki lahko svoje sovraštvo še povečajo in svoje napade še pomnožijo, toda pred seboj vidijo napis, ki gre čez vsa stoletja in čez vse zemlje: Non pravealebund — ne bodo je premagali! To je božja beseda in človeška sila resničnosti božjih besed ne bo omajala. To velja za katoliško Cerkev. Toda za posvetne, človeške ustanove pa ne velja božja previdnost in one so tiste, ki bodo najbolj trpele." Od takrat sta minila dva meseca in grozodejstva, ki jih opravljajo komunisti v Španiji, so nam priklicala nazaj v spomin te papeževe besede. Poglejmo potek dogodkov. Dne 18. julija je bil upor vojske v Barceloni že zadušen. Dan pozneje beremo v "Van-gardia," da je "ljudska fronta" imela v glavnem gledališču v Barceloni veliko zborovanje, kjer sta kot govornika nastopila Gorkin in Nin. Gorkin je v svojem govoru dejal: "Mi gotovo nismo žejni človeške krvi in ne iščemo maščevanja, toda če bi kdaj na- "zajce." Tudi redovniki, ki so stregli bolnikom, sirotam in starčkom po raznih ustanovah so prišli na črno listo in jih je posebno mladina vzela na muho in jih postrelila. Toda predno so jih postrelili ali pobili, so ž njimi uganjali še strašne stvari, o katerih je bolje, da se ne govori. ("Osser-vatore Romano" misli tukaj brez dvoma na ostudna zverin-stva z redovnicami, ki so jih slečene vlačili po ulicah, jih polivali z bencinom in sežiga-li ali jih zvezali z električno žico in potem skozi nje napeljali smrtonosni tok itd. itd. — Op. ured.). Toda ne samo na duhovnike in redovnice so organizirali lov. Tudi na bogate in revne meščane in delavce, ki so komunistične ali anarhistične ideje odklanjali. Kot pse so jih pobijali. . . Zadostovalo je, da so kje nudili duhovniku ali redovniku kratko zavetišče, pa je že zgorela hiša in so bili lastniki postreljeni. Večina smrtnih žrtev je padla od strelov. Toda ne vsi. — Mnogo jih je bilo živih sežganih, med njimi tudi škofje, drugi so bili z bencinom politi in na križe pribiti ter prižgani, zopet drugi so umirali pod različnimi mukami. Gorkin pa si je upal v svo-jem govoru trditi: "Nismo človeške kfrvi žejni. . ." Za Gorkinom je govoril Nin. Dejal je: "Mnogo problemov je v Španiji, ki jih je treba rešiti. Republikanski meščani se ž njimi niso bavili. Problem Cerkve smo že rešili, kajti sedaj ne stoji v Kataloniji nobena cerkev več. . ." Nin se je najbrže motil. Toda izpovedal je z okrutno jasnostjo, kaj komunisti v Španiji, in drugod hočejo. V Barce-j Ioni je od 180 cerkva ostalo le j še par, ki pa so bile vse strašno oskrunjene. Za požiganje in uničevanje cerkva so komunisti uporabljali posebne vrste eksplozivnih snovi, s katerimi je bilo mogoče v eni kratki uri zažgati vsako poslopje. (Podobne, poprej neznane tekoče eksplozivne snovi so našli tudi pri znani marksistični revoluciji na Dunaju in je sedaj ugotovljeno, da prihajajo iz rus-Wh tvornic. Op. upred.). Toda podiranje cerkva še ni bilo zadostno. Komunisti in anarhisti so se z zverinsko strast-nostjo vrgli tudi na svete podobe, na hišne oltarčke itd. Ko so vdirali v hiše in opravljali !hišne preiskave, je bilo prvo I njih vprašanje: Ali imate kakšen oltar v hiši ? Ako so ga našli, je zletel skozi okno na cesto, lastnika pa so ustrelili živeli dejanja, kot jih zgodovina človeštva ne pozna. — "Osservatore Romano" nato opisuje vlom komunističnih tolp v samostanska grobišča, iz katerih so znosili rakve na ulico, jih odpirali ter mrliče javno izpostavljali ter ž njimi uganjali strahotne svinjarije. Celi deli mesta so postali navadna klavnica. Nikdo ne čisti ulic, nikdo ni odstranjeval mrliških trupel, ki so ležala po kupih naokrog ter začela gniti na vročem soncu. Nikdo se ni brigal za krik ranjencev, nikdo za vpitje ljudi, ki so v dneh splošne morije zblazneli in so kot živina v tolpah letali okrog po ulicah. Končno se je občina odločila ter začela s požiganjem vse nesnage. Blazneže so postrelili, ranjence so usmrtili in vse pometali na kupe in požgali. Smrad nagni-tih in polsežganih človeških trupel, dim, ki se je valil iz cerkva in samostanov ter širil svojevrsten duh, hreščeče vpitje znorelega ljudstva, vse to je nudilo stahotno peklensko sliko, kot je človeštvo še ni videlo. Človek bi mislil, da je bilo to razdejanje delo samo nekaterih posameznikov, ki so jih njihovi zverinski nagoni zapeljali do takih činov. Toda na žalost moramo reči, da to ni očitku, da so lažnjivci niso v Vatikanu kakor pocestni pobalini! Naši rdečkarji razglašajo vsa ta poročila za "klerikalno propagando." To je seveda najenostavnejši pro-tidokaz: tajiti in lagati, da ni vse skupaj nič res, ampak da je vse to "klerikalna propaganda!" Poleg tega začno še otročje - neslano smešiti in se norčevati. Proti takim ljudem je seveda vsako dokazovanje in polemika brezuspešno delo! In kdor ima ob takih neslano otročjih opazkah še užitek in zabavo, pač kaže, da je njegovo duševno stanje enako nizko. Največji učenjak, najzgovornejši govornik, najspretnejši pisatelj takim ljudem ne bo kos, ker lagati in tajiti in smešiti se da brez konca! In Kristusa pomilujejo naši rdečkarji! In ga še hočejo razglašati kot privrženca tistih ljudi v Španiji, ki so divjali v prvi vrsti najbolj proti vsemu, kar je v zvezi žnjim! Hinavci! In samo to vedo iz njegovega nauka, da je učil ljubezen do bližnjega. Nočejo pa prav nič vedeti o njegovih nastopih zoper tedanje zapeljivce ljudstva, farizeje in pismarje. Pa ko bi rdečkarji poznali ljubezen do bližnjega res v dejanju! Marveč poznajo jo samo tedaj, kadar je treba udariti katoličane, ker branijo to, kar jim je sveto. Hinavci! In iz Kristusovega namestnika na zemlji, sv. očeta se norčujejo. Vse njihove opazke o papežu so polne sarkazma in ironije, zasmeha, še tedaj ko govore o njegovi bolezni! Še nikdar se ni "Enakopravnost" tako jasno pokazala v svoji pravi barvi, kakor sedaj. Mislim, da sedaj pač ona nosi rdečo zastavo pred drugimi rdečimi časopisi med Slovenci v Ameriki. In popolnoma je prav tako, da se pokažejo v pravi luči. Cim prej se bodo pokazali naši rdečkarji, kaj prav za prav so, tem prej se bodo morali tudi naši ljudje odločiti: ali hočejo še naprej podpirati tiste, ki imajo za Kristusovo Cerkev samo zabavljanje in obrekovanje in zlobno zavijanje, ali pa hočejo odločno odstopiti proč od njih in jim odreči vsako podporo! Cim prej se zvrši ta ločitev duhov, tem bolje za nas! -o- Bravo, Mrs. M. Modrijan! Bravo! Vaš dopis v "Enakopravnosti" z dne 9. septembra, je bil poper za protiver-ske rdečkarje, kakor bi ga jaz nikdar ne mogel hujšega jim natresti! In povedali ste jim resnico, bridko, prebridko resnico, ki bi jo jaz lahko vsako dokazal, če bi bilo treba! Iz vašega dopisa vidim, da ste tudi Vi v dobri veri šli za socialisti, ki so tako zapeljivo govorili o delavskem stanu in delavcih, kako jim bodo pomagali. Toda .spregledujete in spoznavate vedno bolj, da je njim glavno in v prvi vrsti boj proti Cerkvi, boj proti veri, boj proti vsemu, kar je v zvezi s Cerkvijo in kar pospešuje versko mišljenje in življenje! Seveda, ta boj skrivajo pod pretvezo, da se oni bore proti "klerikalizmu," kar je samo pesek oči lahkovernim bralcem, ki imajo še več ali manj vere, ki pa sami ne mislijo dosti. Vse najhujše vedo povedati o Cerkvi, o katoličanih, ti so krivi vsega zla na svetu, neprimerno več kakor pa kapitalisti. Kar jih pa trobi žnjimi v isti rog, to je pa vse najboljše in najbolj nedolžno! In koliko so za delavce, je pa najboljši dokaz Rusija, kjer imajo rdečkarji absolutno oblast, kakor je nima niti Mussolini, niti Hitler, niti kak indijski maharadža, pa so v Rusiji nižji delavski in kmečki sloji veliko na hujšem kakor so bili pod zloglasnim prejšnjim caristič-nim režimom. Samo nekaj sto-tisoč "delavskih" voditeljev se tam sonči na soncu samodržca, diktatorja Stalina, in uživa vse dobrote in privilegije, desetine milijonov pa dela, krvavo Velik dan za Collinwood Piknik fare sv. Kristine Euclid, O. — Napisala bi rada par vrstic za naš farni piknik fare sv. Kristine, ki se vrši v nedeljo 13. septembra na Špelkotovih prostorih. To bo eden največjih piknikov, kar so jih še priredila naša skupna društva. Lepo vabimo vse na-res. Niso posamezniki morili ge prijatelje od blizu in daleč, in požigali in uničevali, mar več gre za organizirano delo, izpeljano po v naprej pripravljenih načrtih, ki veljajo ne samo za Španijo, temveč za ves svet. Isto, kar je komunizem napravil v Španiji, po načrtu, sistematično in preudarno, to hoče izvesti po vsem svetu. V Španiji je bila komunistična stranka osnovni temelj za "ljudsko fronto," ki se je okrog nje zbrala in organizirala. Moskovska Kominterna je dne 20. avgusta 1935 odobrila letno poročilo španske komunistične stranke in ji dala na razpolago 5 milijonov pezet (120 milijonov dinarjev) za nadaljno "delovanje," katerega sadove sedaj vidimo. . . Generalni napadalni načrt je izročil vodstvo komunistične vstaje v Kataloniji (Barcelona je katalonska prestolnica)- anarhistični iberski zvezi in anarhistična zveza je tudi bila, ki je v imenu Kominterne izvedla vsa nešteta zverinstva v Barceloni. Tako se glasi poročilo vatikanskega glasila. Vsa ta njegova poročila so brez dvoma zadostno dokazana, sicer jih ne bi priobčili, ker pač se ne bi hoteli v Vatikanu izpostavljati da pridete na naš piknik. Ne boste se kesali. Boste videli, koliko stvari bo na razpolago. Ce nam bo Bog dal še lepo vreme, bo neznansko prijetno na tem pikniku. Mnogo lepih stvari s ako se seve ne srečajo s Sa- dukom." "Torej že veš?" "Da." "Kje si zvedel?" "Halef mi je pravil." "Kaj bo sedaj?" ga je skrbelo. "Dvoje je mogoče. Saduk bo našel zasledovalce in jih bo nemudoma pripeljal nazaj. To je vsekakor mogoče. Mogoče je pa tudi, da vobče ne bo šel iskat svojih zaveznikov, ampak da bo ostal blizu našega tabora in čakal na priliko, da se maščuje. Na vsak način je pa položaj či- sto spremenjen in v nevarnosti smo." "Boš šel Saduka iskat?" Najprvo moramo nemudoma odtod. Tu gori nismo več var- naroči svojim ljudem, naj se pripravijo na odhod. Ne povej jim pa, kam poj demo in jim poslej vobče nikoli več ne daj vedeti, kaj nameravaš." Odšel je v utico k ženskam in mi prinesel vezi, dvoje vrvi, jermen in kos sukna, ki so ž njim Saduku usta zamašili. Lotil sem se preiskovanja. Vezi so bile prerezane z nožem ali pa z bodalom. Rezne ploskve na jermenu in vrveh sem kmalu pregledal, težava pa je bila s suknom, dolgo sem se mučil, da sem ga zložil v gube, kakor je bilo ovito okoli jetnikove"glave. Končno se mi je posrečilo in natančno sem preiskal rez-no ploskev. "Reci svojim ljudem, naj pridejo sem!" sem naročil Per-zu, ki je radovedno opazoval moje preiskovanje. Sklical jih je, vsi so prišli, ne da bi slutili, kaj da bo ž re. Kot mlad kaplan je so ustanavljal prosvetno društvo v Škof j i Loki, kot kaplan v Št. Petru pa je ustanovil prosvetno društvo v Mostah, kot župniku pa so bile najbolj pri srcu razne dobrodelne organizacije. Ogromna fara je od svojega župnika zahtevala veliko moči in vztrajnosti in je bilo za to župnika Petriča le malo opaziti zunaj. —Josip Hudobivnik, organist v Dragatušu in vnet prosvetni delavec v župniji, se je ponesrečil pri vojakih dne 6. avgu-ta na Milanovem vrhu nad Gabrom in še istega dne umrl na Sušaku. S pridnostjo je postal organist in svoje znanje v orglarski šoli dobro izpopolnil, da ga je bila župnija ve-isela. Z vzornim življenjem in vnetim prosvetnim delom je postal voditelj mladine. _Smrt pri delu. Pri montiranju električne napeljave Preše naprodaj Več preš na rjuhe je naprodaj, od 14 do ene tone. Naprodaj so tudi mlini za prešanje grozdja. Vprašajte na 1410 E. 52nd St. (Sept. 5, 9, 12) SEDAJ JE ČAS! Sedaj lahko instalirate novo plumbingo parne all na gorko vodo furneze na 36 mesečna odplačila potom vladne FHA. Mi tudi popravljamo, odpremo odvodne cevi in denemo bakrene vodne cevi, kopljemo samo če je potreba. A. J. Budnick & Co. PLUMBING & HEATING 6707 St. Clair Ave. Tel. IIEnderson 3289 976 E. 250th St. Res. KEnmore 0238-M Denite v hišo furnes sedaj In plačajte jeseni! SEDAJ JE PRAVI CAS! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke, popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in boiler je. Vprašajte za slovenskega zastopnica Stefan Robash. WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard Tel. GL 9218—921» POZOR GOSPODARJI HIŠ Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilje, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznam tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. REpublic 4336-J Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH Stični je zadel mrtvoud Aloj Matjašiča iz Grosupelj, m. Zapustiti moramo to tabo- tale njimi. Tem siromakom se pač!.. še sanjalo ni, da kakovost-rez'-|^lžbenca pri banovinskem ne ploskve lahko izda rezilo 111 elektrovodu. Truplo so pripe-tudi njegovega lastnika. Grosuplje. "Pokažite mi nože in bocla-i •|£l__n_ la!" sem zapovedal., Vsak mi je pomolil svoj nož ali svoje bodalo, kar je pač imel. Ogledal sem si rezila, pri tem pa ostro opazoval obraze lastnikov. Ravnodušno so me gledali, še vedno niso slutili, kaj nameravam. Ko sem bil gotov, sem mimogrede in kakor slučajno dejal: Vezi je namreč nekdo prerezal s trioglatim bodalom. . . Zločinca bom kmalu našel." V vsej četi Hasanovega spremstva je bilo samo dvoje trioglatih bodal in opazil sem, da je eden od obeh lastnikov pri mojih besedah nenadoma prebledel. Videl sem tudi, da je dvignil peto kakor človek, ki se pripravlja na skok. Spet sem dejal: "Zločinec bi rad ušel. Naj tega ne stori, ker bi si svoj položaj še poslabšal. Le odkrito priznanje ga more rešiti stroge kazni." Mirza me je zavzet gledal in njegove ženske, ki so izza ogla utice radovedno opazovale preiskavo, so si začudene šepe nttitJHJUtiitJttttJt SPECIAL! Ako prinesete ta oglas k nam do 25. septembra, vam bomo SIMON1ZAL1 vaš avtomobil za samo $3.00. Mi popravljamo tudi ogrodje, fender je in barvamo avtomobile. — Najfinejše delo, zmerne cene. SUPERIOR BODY & PAINT CO. 8404 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKO PODJETJE rišče in si poiskati drugega. (Dalje prihodnjič.) MESTNE VESTI Davev in Bricker V Mount Sterling, Ohio, je govoril včeraj generalni državni pravdnik Bricker, ki je republikanski kandidat za governerja države Ohio. Napadal je Da-veya radi prodajnega davka, in da Davey ni iskren, ko zagovarja odpravo prodajnega davka na živila. Če bi bilo Daveyu v resnici za odpravo prodajnega davka, bi to že lahko prej izposloval potom državne postavodaje. Bricker je izjavil, da je tudi on za odpravo prodajnega flavka na živila, in je to idejo dosledno zagovarjal. --o- Prijet ropar Policija je pripeljala enega izmed dveh roparjev, ki sta preteklo sredo večer prišla v Glen-ville bolnico in odnesla telefonisti* i nad $500.00, ki so bili last bolnišnice in deloma bolnikov. Policija je prepričana, da bo dobila v kratkem tudi drugega ro-Iparja. Prijeti ropar je neki 'bivši zločinec, ki je bil paroliran. Odprtija gostilne Danes bomo obhajali slovesno otvoritev naše gostilne v novih prostorih. Vabimo vse prijatelje in znance, da nas posetijo v obilnem številu. Servirali bomo fino večerjo in fino pijačo. Igrala bo izvrstna godba. Se toplo priporočam za obilen obisk JERRY MOHAR 6033 ST. CLAIR AVE. NAZNANILO Cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel pod svoje vodstvo GASOLINSKO POSTAJO NA VOGALU WATERLOO RD. IN 152. STREET Dolgoletna izkušnja v tem poslu vam naj bo zagotovilo, da bo vsakdo najboljše postrežen karkoli rabi vaš avtomobil. MOBIL GAS in MOBIL OIL je najboljši gas in olje za vaš avtomobil, če hočete imeti varno in brezhibno delovanje avto-motorja. Namaiemo vaš avtomobil in ga pregledamo po zmerno nizki ceni. Delo garantiramo. Poslužite se naše gasolinskc postaje v prepričanju najboljše postrežbe. JOHN PAULIN vogal Waterloo Rd. m E. 152d St. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je previden s svetimi zakramenti za umirajoče v Bogu za vedno preminul naš ljubljeni soprog, oče, brat in star ioče Frank Marinčič Blagopokojnik je bil rojen dne 29. januarja leta 1878 v Št. Vidu pri Zatični na Dol. Umrl je previden s tolažili svete vere dne 14. avgusta ob 12:05 uri po polnoči ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni za-dušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. na Kalvari j o pokopališče dne 17. avgusta ob 9 uri dopoldne. Pokojnik je bil član društva Sv. Janeza Krst-nika št. 37, JSKJ. Poleg močno žalujoče soproge in otrok zapušča v stari domovini brata vojnega kurata Ignacija, brata Karola ter tukaj in v stari domovini več bližnjih sorodnikov. V hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili vence ob krsti nezab-nega soproga ter dobrega in skrbnega očeta. Naša zahvala naj velja sledečim: Družina Mrs. Joseph Marinčič, družina Zaplata, družina Anton Wahčič, družina Math Zdravije, družina George Kuhar, družina John Kuhar, družina Frank Godlar, družina Martin Štrukelj, družina Joseph Kmett, Mrs. John Brušs, Mr. Frank Jakos E. 159th St., Mr. in Mrs. Joseph Sinjur W. 115th St., Mr. in Mrs. Ludwig Raddell, Mr. Frank Pike, družina Dremell E. 156th St., Mr. in Mrs. Al. Bruss, Mr. in Mrs. L. Pickel, Mr. in Miss Frank in Josephine Terček, Mr. Anton Morrella, Mr. in Mrs. Anton Strnad, Mr. in Mrs. Charles Marinčič, Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs. John Rosel Jr., Mr. in Mrs. Frank Jelerčič, Mr. Anton Zupančič, E. 152nd St., družina Gorišek, Warrensville Heights, Mr. in Mrs. Jerry Stro-jin in Miss Mary Lazar, Geneva, Ohio, Mr. in Mrs. Joseph čebular, Vandling, Pa., Mrs. Theresa Anzlovar, Vandling, Pa., društvo Sv. Janeza Krstnika št, 37, JSKJ, The Richman Employee Pants Shop No. 2 and Betty Homan, Inspectors and Filers Graphite Bronze Ford Dept. Izraz naše najlepše zahvale naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, ki se bodo brale v mirni pokoj blage rajne duše. Naša globoka zahvala naj velja sledečim: Mrs. Pizmoh, Mr. Anton Grdina & Sons, Mrs. Joseph Marinčič, Mr. in Mrs, Kozorok E. 65th St., Mr. in Mrs. J. Jert E. 93rd St., Mr. in Mrs. John Rosel, Mr. in Mrs. Line, Mr. in Mrs. M. Jerič Jr., Mr. in Mrs. F. Godlar, Frances Sanders in Mary Fier, Mr. Albert Pausic, Mr. in Mrs. Anton Wahcic, Mr. in Mrs. B. Popovič, Mr. in Mrs. L. Mandel, Mr. in Mrs. Kelly, Mr. in Mrs. T. Mausar, Mr. Frank Sober, družina M. Pinculič, Mr. in Mrs. Shirrilla, Mr. Martin Štrukelj, Mr. Domin Skufca, Miss A. Jerele, Mr. in Mrs. Stroj in, Mr. Ceglar, Mr. Champa, Mrs. Frances Gorshe, Mrs. Molly Pod jed, Mr. in Mrs, Jack Kurat, Mr. in Mrs. Ante« Gorišek, Warrensville, Ohio, Mr. Frank Zibert., Mr. Vrhovec, E. 222nd St., Mr. in Mrs. Gospodarich, Mr. in Mrs. Joseph Jakos, Mr. Anton Cugel, Geneva, Ohio, Mr. in Mrs. Praznik, Mr. in Mrs. John Kausek, Mr. John Kozar, Mr. Frank Beretič, Mr. Jim Gospodarich, Mrs. Rose Zupančič, Mr/in Mrs. Rakovec W. 45th St., Miss Frances Perusek, Mr. in Mrs. Turk, Randall, O., Mr. Peter Bukovnik, Mr. in Mrs. Joseph Tekaucic, Mr. Toporic, Mr. Anton Mestek, Mr. Anton Boldin E. 78th St., Mr. in Mrs. Duša, Mr. Frank Krall in Mr. Joseph Verbic, Luther Ave., Mr. Frank Wahcic. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brez-I plačno na razpolago. Našo največjo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Frank Wahcic, Mr. Anton Zaplata, Mr. Joseph Kmett, Mr. George Kuhar, Mrs. John Bruss, Mr. Martin Jeric, Mrs. Tomle, Mr. J. Možina, Miss J. II. Terček, Mr. Jos. Pretnar, Mr. Anton Smole, Mr. Joseph Spendal, Mr. Chas. Lesjak, Mrs. Zer-zumbek, Mr. John Zalar, Mr. Frank Line, Mr. Martin Kotnik, Mr. Joseph Sinjur, Mr. Jim Pižmoht, Mr. Valentin-Turk, Mr. Frank Sober, Mrs. T. Mausar, Mr. F. Stago, Mr. Math Zdravije in Mr. Rakovec. Najlepšo zahvalo naj prejmejo Rev. L. Kužni k, Rev. Čelesnik in Rev. Z willing za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, tolažilne obiske v bolnici, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu J os. žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Našo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so prišli bla-gopokojnika kropit, so pri njem culi, nas tolažili ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času največje žalosti v družini. Hvala tudi onim, če .je njih ime pomotoma v zahvali izostalo. Dragi in ljubljeni soprog ter dober in skrben oče. Težka je misel, da Te ni več med nami — družino, ki Ti je bila globoko udana v ljubezni in spoštovanju. Od vsega najdražjega na 'svetu nam je ostal mrzli grob in blagi spomini. Močno žalostni Ti kličemo: "Mirno počivaj ljubi soprog in oče v tuji zemlji do srečanja nad zvezdami. žalujoči ostali: ANA MARINČIČ, soproga: MARY, pot-oč Popovič, JEAN, poroč. Jakos, ANA, poreč. Kuhar, JOSEPHINE in ŠTEFANIJA, hčere; FRANK JR., RUDOLF in JOHN, sinovi; vnuki in vnukinje. Cleveland, Ohio, 12. septembra, 1936. asr Jack London: ROMAN TREH SRC (psa). - — Tu jih pustimo, — je dejala carica in moški so potegnili čolne na breg. — Preostaja nam še kratek rov, po katerem pridemo do majhne odprtine v skali. Ta skala se dviga nad planoto, kjer je staJ nekoč moj dom. Ko stopimo iz podzemlja, se spustimo po vrvi k jezeru. Žleb je visok kakih petdeset čevljev, tako da ni nobene nevarnosti. Spredaj je šel Henry s carico in držal pred seboj električno svetilko, zadaj sta šla Enrico in Leoncie, ki sta pazila, da bi strahopetni peoni ne pobegnili nazaj. Ko so pa prišli na kraj rova, niso našli nobene odprtine. Izhod je bil zasut z ogromnimi kepami prsti in kamenja. — Kdo je zasul izhod? — je vzkliknila carica srdito. Henry je pregledal pregra-in in potolažil razjarjeno carico. — Skala se je sesula, — je dejal smeje. — Z dinamitom bo ta ovira kmalu odstranjena. K sreči smo vzeli nekaj nabojev s seboj. Toda delo je trajalo dolgo. Vse popoldne in vso noč so morali delati predno so izči-stili izhod. Henry se je bal zažgati večjo količino dinami-ta, ker se mu je zdela vsa skala sumljiva tem bolj, ker se je en del že sesul. Tako so morali razstreliti z dinamitom vsak kamen posebej ter nositi gramoz nazaj v rov. Drugi dan ob osmih zjutraj je bil razstreljen zadnji kamen in končno so zagledal! dnevno svetlobo. Zdaj so delali počasi in oprezno, da bi se skala znova ne sesula. V zadnjem hipu jim je zapiral pot v dolino velik kamen. Na obeh straneh kamna so bile špranje in ko so porinili skozi nje prste, so čutili sončne žarke. Toda kamen jim je bil še vedno na poti. Najprej so ga skušali odvaliti s koli in ker je bil ves trud zaman, se je Henry odločil za zadnji dinamitni naboj. Računal je, da se kamen po eksploziji premakne in zatrklja y dolino. — Izgubljene duše itak vedo, da se bližajo tujci, — je dejal smeje in položil dinamitni naboj v špranjo. — Saj smo vso noč pošteno trkali na vrata. * * H« Prebivalci doline Izgubljenih duš so bili zbrani pred Velikim domom in so res vedeli, da se bližajo tujci. Dobro so se še spominjali zadnjega po-seta, ko je zgorel dom nad jezerom. Požar in smrt njihove earice je bila tako katastrofalna, da so kleče prosili bo-žanstveno sonce, naj jim nikar več ne pošilja tujcev. Na svečenikovo prigovarjanje so trdno sklenili ubiti takoj vsakega tujca, ki pride v njihovo dolino. — Celo Da Vasca! — je kričal svečenik. — Celo Da Vasca! — so mu odgovarjale Izgubljene duše. Oborožene so bile s kopji, palicami in puščicami. V pričakovanju nepovabljenih gostov so ves čas molili pred oltarjem sonca. Vsakih pet minut so se vračali z jezera sli, ki so poročali, da gora še vedno bobni, da se pa ni še nihče prikazal. Deklica, ki je nedavno zabavala v Velikem Domu Leon-cijo, je prva opazila nadležne tujce. Vse pleme je namreč ogledovalo bobne'čo goro nad jezerom in tako nihče ni opazil prišlecev z nasprotne strani doline. — Da Vasco!" — je vzkliknila deklica. — Da Vasco! Vsi so se ozrli in zagledali kakih petdeset jardov pred seboj Torresa, poglavarja in njune pajdaše. Torres je imel tudi to pot na glavi čelado, ki jo je ukradel svojemu mumi-ficiranemu predniku. Izgubljene duše so sprejele tujce s ploho puščic, od katerih sta obležala dva Torreso-va spremljevalca takoj mrtva. Nato so moške in ženske Izgubljene duše navalile na tujce, ki so začeli v odgovor streljati. Toda napad je bil tako nepričakovan in nagel, razdalja med Izgubljenimi dušami in tujci pa tako majhna, da so mnogi napadalci dosegli tujce, dasi je obležalo 'na bojišču več mrtvih. Vnel se je I jut boj. Puške so izgubile svojo veljavo. Težke palice Izgubljenih duš so padale po glavah, sulice so predirale tujcem prsa in vrste Torresovih spremljevalcev so se kmalu znatno skrčile. Koncem koncev je bil napad Izgubljenih duš odbit — v lahko streljali tudi od blizu. Mnogo Izgubljenih duš je obležalo na bojnem polju, druge so pa pobegnile. Pa tudi izgube tujcev so bile velike. Polovico so jih domačini pobili, zakaj neusmiljene ženske so poskrbele, da noben ranjenec ni ostal živ. Poglavar je ležal na tleh s puščico v komolcu in skakal od bolečin. Vincento mu je moral izreza-ti skupno z mesom njeno zakrivljeno konico. Ker ni bilo ranjencev, ki bi jih morali obvezovati, sta odvedla Torres in poglavar ostale pajdaše k jezeru. Tu sta zavila ob obali in prišla do razvalin caričinega doma. Torresa je pogled na razvaline zelo presenetil. Poglavar je pa začel besneti. — Tu je stala hiša, v kateri je bil kovčeg z zakladom, — je zajecljal Torres. — Vrag vzemi še to ekspedi-cijo! Prav zdi se mi, da lovimo meglo, — je tarnal poglavar. — Senor Torres, vedno se mi je zdelo, da ste tepec! — Kako pa naj bi vedel, da so zažgali to hišo? — Morali bi vedeti. Saj pravite, da vse veste! — je zakričal poglavar. — Le nikar se ne izgovarjajte! Mene ne speljete na led. Ves čas sem vas opazoval. Videl sem, kako ste ukradli rubine in smaragde iz očesnih duplin obeh kipov. Te dragulje si bova pošteno razdelila in sicer takoj! — Čakajte, čakajte, samo trenutek potrpljenja! — je prosil Torres. — Dovolite, da vam vse to pojasnim. Pomeniva se raje tako, kakor se spodobi prijateljema. Seveda vam drage volje izročim dva dragulja, toda kaj je to v primeri s celim kovčegom? Hiša je bila slabo zgrajena. Kovčeg je padel najbrže v jezero, ko se je hiša podrla. Voda pa draguljev ne more pokvariti. Poglavar je velel svojim služabnikom preiskati dno. Takoj so se začeli potapljati in stikati na dnu med ožganimi ostanki hiše. Pri tem so se zelo skrbno izogibali vrtinca. — Naposled je naletel Augusti-no blizu jezera na nekaj trdega. — Pod nogami čutim nekaj! — je vzkliknil. Voda mu je segala samo do kolen. Torres je stopil v vodo ter otipal dotični predmet. — Kovčeg je, prepričan sem, da je kovčeg! — je vzkliknil ves vzradoščen. — Le hitro sem! Vsi do zadnjega k me- The Younger Sel at St. Christine's tujci revolverje, s katerimi so ni! Ko so kovčeg potegnili iz vode in ko je hotel Torres že dvigniti pokrov, ga je poglavar ustavil. — Vrnite se v vodo — vsi prvi vrsti zato, ker so imeli, se vrniteJ ~ J'e zapovedal svo- jim služabnikom. — Tam je še več takih zabojev in vsa ekspedicija nam ne bo nič koristila, če jih ne najdemo. En kovčeg nam niti stroškov ne povrne. In šele, ko so se vsi pogla varjevi služabniki razkropili po vodi in začeli stikati po dnu, je Tores dvignil pokrov. Poglavar je ostrmel pri pogledu na ogromno bogastvo. Bil je tako presenečen in ves omaljen, da ni spravil iz sebe nobene besede. — Zdaj verjamete, a? ga je vprašal Torres. — Ti dragulji se sploh ne dajo oceniti. Midva sva najbogatejša človeka v Panami, v Južni Ameriki, na vsem svetu. — To je zaklad plemena Maya Še kot otroci smo slišali o njem. Naši očetje in pradedje so sanjali o njem. In zdaj je vse to neizmerno bogastvo na jino, najino! V tem ko sta stala Torres iu poglavar vsa očarana, so prilezli njuni spremljevalci po vrsti iz vode in se zbrali okrog zaklada. Poglavar in Torres sta bila tako zavarovana v svojo srečo, da nista slišala njihovih korakov. Carnival Tony Martincic missed his vocation when he didn't join the police force. As a guard at- the carnival he displayed all the hard-heartedness of an Irish traffic cop. No gate crashers got past him. Who was the young lady whom Wencel Frank wished to drive home to Newburg. Not having the keys to the car he innocently asked his brother Stanley for them. "In order," as he stated, "to get my pipe." The answer, "Why don't you take a street car." Wenc, you better see Martincic about this. Joe Zele must be wanted by the cops. Upon discovering that Mary Modic was going to take his picture he hid his face and kept it hidden though I certainly can't see anything valuabe or pleasing in it. Perhaps he stole some baby's milk. That's just about his speed. What everyone would like to know: Is Larry Klein-dienst a cardshark or just naturally lucky. Rudy Praznik talking through the amplifier. Now he says he was on the radio. How fast is fast? Ask Ernie Ogrinc, he made it to the third floorin 0001 seconds when Joe Skrbeč rattled the door and everyone yelled "Holdup!" Why did the guards make Herman Ogrinc carry in the chairs during the rain? Was it love for neighbor or self. What Casanova (he lives on Bonna) tried to take Bertha Gregorac home because he thought that since she worked at the fishpond she must be a fish? Watch yourself, < Bertha. Were Ann Luzar &nH Mary Modic serving in the gostilna? They were but mostly themselves. It was a surprise to see how pleasant John Cerar and Frank Doles were to all the customers who were 18 and good-looking. What a personality these two boys have when they turn it on! Why did Anthony Vidmar refuse to work at any time except Monday night. Is it because he wanted to come to the committee's party with the least possible effort? Rudy Otonicar trying to get to the exit at 3:30 in the morning and not making it. Frank Turk looks like an interne when dressed all in white. Jean Tome and' Josephine Just giving me the personality smiles when I walked past. Ha, ha! I was broke. Who was it that saw Bill Tome holding up the safety zone and yawning of a Tuesday morning. Emil Frank and Tony Martincic taking off their shoes and sighing with pleasure. Kramer's hamburger and Father Ponikvar's salami certainly tasted good in the wee small hours. Marty Svete looking haggard after the night before. Why was that poor fellow frightened when Lew Krajc flashed his badge and said gruffly: "When did you get outa?" Was he ever in? Was Bobbie Karlinger interested in Johnnie Cerar or in the Expo souvenir cap? Did Dr. Opaskar miss the good round table discussions we usually have? Why was that electrical genius Frank Stefa-novic embarrassed Monday night? Did Sophie Lah try to sell him something? "Gimme girl" Mary Modic. Don't forget more hotter next week. S. S. C. U. The four act play "Stari in mladi" which was presented for the edification of the SSCU delegates, was given for the third time, locally. It was directed by Father Jager and sponsored . by the St. Vitus Dramatic Guild. ST. MARY'S NEWS To Oscar My dear Oscar Oscillator: Your open letter of Sept. 5th was not as anonymous as you may have hoped it to have been. I have plans for the re-organization of our writing staff and column so if your nose for news is as audaciously ram-buctious as the uncomplimentary remarks you wrote you may supply my column a little of the very dry humor of yours. From appearances you wouldn't remain very popular with some people. And they have no gongs but gongers. Writing gossip isn't what it's cracked up to be. You may write it but the conception and consequences may be a different tale altogether. That's what you call personals. As for happenings etc. they don't happen fast enough so suppose you do something funny. There is not a set schedule for affairs so they usually happen in rapid succession. I take it my dear Oscillator that you know and may have participated in some of our affairs and are very close to the H. N. so why didn't you see me personally? I thought as you may have judged that your leter is of poor taste. Your H. N. Corresppndent, Freddie. Picnic Tomorrow is the day we have all been waiting for. Yes, tomorrow is Sept. 13. St. Christine's final and biggest picnic of the season will be held at Spelko's farm, just a little way down beyond Babbitt Rd. on St. Clair Ave. Dancing, bowling and amusements galore will be featured at the picnic. If it should want to rain, be not discouraged, because adequate shelter is available to all who attend. All Are invited, so don't miss the fun. Drill Team A drill team is being organized among the younger members of the SŽZ No. 32 branch. Details will be discussed at a yard at not more than eight miles an hour. Which reminds me the hours are slipping by fast so I say So Long until next Saturday when I may have more news and gossip for you. Your H. N. Correspondent, Freddie. Mrs. T. Potokar's home, 19850 Renwood Ave. All members who wish to become a guard must attend this meeting. I wonder if the women are preparing for war? Who's Next? Last week Miss Antoinette Gerjevic entered the race for popularity queen. We have now three contestants competing for the crown of popularity, Josephine Cervan, Mary Sker-janc and Antoinette Gerjevic. The contestants are known to be hard workers, so we should look forward to a fairly close race. I still wonder where all the fair young ladies are a-hid-ing. More should have entered this contest to make it real interesting. Holy Name Last Sunday the Holy Name men held their annual outing on Coleman's premises. Just as usual, their favorite sport was downing beer. Tomorrow is our day in church, Holy Name, so let's be there in large numbers. * * T All Around Town + * * * Informal Get-Together—Sept. 13 Concert by Maksimovic Brothers—Sept. 23 Proud Papa Anthony Urbas of 1022 E. 72 St., a charter member of the Holy Name Society, is the proud father of an eight pound boy. Congratulations, Tony. Station ICU Ladies and gentlemen, that rhythmetic music that you love to sway and dance to, played by Johnnie Pecan (who by the way plays at Euclid Park), will make the H. N. Fall Dance twice as good as any dance previously held by the H. N. The professional wall-flowers will become professional dancers. Do you blame them with that music making the blood surge thru their veins. What's the date for this dance? Well, the date is October 3. And the place is the church hall. You will get double enjoyment for the same price (25 cents) and please let's see lots and lots of new faces and quarters. Tell your friends; I'm sure you will not regret it. You shall also see our new bar at which you can refresh yourself but I warn you; you shan't want to pause because that rhythm will get you. Ah, but you can drink and pause between dances! How pleasant! —Rawther, isn't it?. So join the crowd and I'll be in that crowd that goes to the dance. Remember to patronize the H. N. dances is smart and mod-ernly accentuated. Gossip Bear Anzlin is seen pulling his hair. Oh, it must be time for a handout. There are six sodalists who have a secret. I'm sure you'd like to know. Mary Bencar and ??? were to have a date but something happened and ?? wants to know the details for the next, date. A few of the girls and fellows riding down luxury bull-special meeting Sept. 17, at the The officials of the Great Lakes Exposition have set aside Sunday, Sept. 13, as the Jugoslav University Day. This, of course, is an invitation to all Cleveland members and their friends as well as an invitation to all other Jugoslav university men and women throughout the United States to attend this really great exposition and thereby show that the Jugoslavs have not only a few university men and women but a great many of them. This will also be an excellent opportunity for the members to better acquaint themselves with one another and thereby spend a very lovely afternoon and evening together. The program planned is very interesting: the place, the Slovenian Tavern in the Streets of the World ; time, come early to see as many exhibits as possible, then at 6 p. m. be at the Slovenian Tavern, where the real entertainment will begin. In event any of you have not already received your invitation, we wish to extend it to you at this time, and sincerely hope that you will all join us on this day. Sunday, Sept. 13, will also serve as a "rally" for the great concert which will be given by the Maksimovich Brothers, under the auspices of the Jugoslav University Club of Cleveland, on Wednesday, Sept. 23, at 8 :30 p. m. at the Slovenian National Home, St. Clair Ave. and E. 65th St. The club's portion of the proceeds will go toward the scholarship fund. Perhaps the name Maksimovich Brothers may sound somewhat new to some of you. Here is a little data on them: They are four brothers of Serbian extraction; students at the University of Belgrade, who under the leadership of Mr. Popovic have made concert tours through almost all the larger cities in Europe and have now come to the United States to do likewise. They are also known as the International Quartet, for they sing not only Jugoslav folk and classic songs but also sing in several other foreign languages. The boys have made few appearances at the International Circle of the Great Lakes Exposition, where perhaps some of you have already heard them. You are all strongly urged to attend this concert, for by so doing you will not only treat yourself to a very lovely evening, but at the same time will help to put some deserving young man or woman through college by being donators toward the scholarship fund. This point alone is, and should be, enough to induce everyone to attend, for who knows, but maybe some day your children, or perhaps thek children will benefit through this fund. Is it not true that by giving the boys and girls an opportunity to better themselves by further education that we are laying down the foundation for better young men and women ; young men and women who will be a pride to the American-Jugoslav people? With the interest of our own people at heart, let Sept. 13 and Sept. 23 be your date nights with the Jugoslav University Club. You'll not be sorry for keeping these dates, but will remember them for the nice time you have enjoyed and for the good cause you have helped along. F. M. B. ORELS ON DIAMOND This year again as in,the past eight years the Orels of St. Vitus' have proven their strength in the baseball division of the Interlodge League. After eliminating the St. Josephs KSKJ and Betsy Ross JSKJ teams, the Orels now have to defeat the SNPJ Federation team, whom they meet Sunday, Sept. 13, at Gordon Park beginning at 2 p. m. By winning this important game they will earn the right to play the Pioneers HBZ for the Jugoslav championship of all lodges. They will meet Sunday, Sept. 20.