Naš dom
Leopold  Paljk
Vrtnaričice — pridno sefte in presajajte!
Še je čas, da posejete na gredico podzemeljske kolerabe, ohrovt, kodrasti kapus in kolerabe. Na sončno, toplo in zavetno leho, z globoko, rahlo ter močno pregnojeno zemljo posejte kumare. Najprej izkopljite po sredi grede 25 cm globok in 30—40 cm širok jarek, napolnite ga do vrha s konjskim gnojem, ki ga nato pohodite ter jarek spet zasujte z rahlo zemljo 15—20 cm visoko. Po sredi grebena potaknite prav plitvo 50 cm narazen po 3—4 semena. Ko rastline poženejo 5. ali 6. list, pinciramo, t. j. prikrajšamo poganjek za 4. listom. Zaradi tega poženejo rastline iz ostalih listnih pazduh nove stranske poganjke, ki so mnogo rodovitnejši kot je glavni poganjek. Ker pa potrebujejo kumare zelo dosti \lage, jih zlasti zjutraj pridno zalivajte, a vedno le s postano in ogreto vodo. Zapomnite si, da je mrzla voda za kumare strup. Pri zalivanju pazite, da ne zmočite listov, ki jih kaj  rada napadata rja in plesen.
Prav tako kot kumare gojimo užitne buče, ki tudi zahtevajo mnogo gnoja,  sonca  in  vode.
283
Vi vsi gotovo poznate m e 1 o n e ali d i n j e. V južnih krajih naše države jih nazivajo lubenice in jih goje na veliko ter izvaža|o poleti v velikih množinah tudi k nam. Melone pa uspevajo tudi pri nas. Seveda jim moramo odkazati najbolj sončno lego, saj so to rastline južnega, vročega podnebja. V 25 cm globoko jamo nasujemo konjskega gnoja do pol metra visoko. Nato pokrijemo gnoi s plastjo rahle zemlje. V sredino kupa potaknemo v jamico 3 zrna. Ko rastlina požene 5 listov, ji priščipnemo poganjek za 3. listom. Stranske poganjke priščipnemo pozneje še enkrat za 6. listoni. Ako je poletje toplo in ste melonam pridno zalivale, boste tudi pridelale lepo število okusnih plodov, s katerimi se boste sladkale in krepčale v poletnih dneh. Poizkusite, vrtnaričice, ne bo vam žal!
Paradižnike presadite na prosto šele sredi maia, ko ni več nevarnosti pred slano. Tudi ta rastlina ljubi zelo sončno lego in ranlo sprsteninasto zemljo. Posamezne sadike sadimo %—1 m narazen. Še prej pa zataknimo v zemljo kole, na katere bomo privezovali poganjke. V gnojni in rahli zemlji paradižnik bujno raste in doseže v višino tudi do 2 m in še več. Posamezni rastlini pustimo le enega, kvečjemu dva poganjka. Zato pa moramo vse stranske poganjke, tako imenovane zalistnike, sproti odstranjevati. Pa tudi številne poganjke iz korenin moramo pravočasno odrezati. Ker potrebuje tudi paradižnik mnogo vlage, ga moramo pridno zalivati, a pri tem paziti, da ne zmočimo listov. Naibolje storimo, ako napravimo okrog stebla plitvo jamico, kamor izlivamo vodo. Paradižnike- napada p a 1 e ž, ki ga povzroča neka glivica. Proti tej bolezni škrope z uspehom mnogi vrtnarji z 1% bordoško ali bakrenoapneno brozgo.
V dobro pregnojeno sprsteninasto zemljo posadite na prosto tudi papriko, ki ste jo posejali in prepikirali v tople grede. Zdaj tudi že lahko sejete š p i -načo, solato, korenček, redkvico in grah, sadite fižol preklar in presajate rano zelje, karfijole, kolerabe, rdečo peso, zeleno in   s o 1 a t o.
Ne pozabite rastline večkrat skrbno opleti in okopati, ob suši pa zaliti, zlasti z\ečer.
Tudi cvetličarice ne drže v tem času križem rok.
Ali ste že posadile dalije in mečke? Ako jih še niste, storite to čimprej! Zdaj presadite cvetice enoletnice na prosto! V maju še lahko sejete na prosto vse one cvetice enoletnice, ki sem jih omenil v zadnji štev. »Vrtca« na str. 250.
Proti koncu rneseca ali v začetku junija že lahko posejete v lesene zabojčke seme cvetic dvoletnic, t. i. takšnih, ki nam cvetejo šele prihodnjo spomlad, n. pr. spominčice, mač e n e, n a g 1 j e tako imenovane »grenadine«, zlati šeboj in zimske levkoje.
Ako še niste presadile cvetic lončnic, storite to sedaj v maju! Cvetočih lončnic pa ne smemo presajati; rajši počakajmo, da prej odcveio. Zapomnite si, da je najprimernejši čas za presajanje takrat, ko rastlina odcvete ali pa preden začne znova odganjati. Ko cvetice lončnice presajate, vzemiie vedno le za spo-znanje večji lonček. V prevelikem loncu rastlina slabo uspeva. Tudi ne pozabite položiti na dno cvetličnega lonca črepinje, da se luknja ne zamaši z zemljo. Zaradi boljšega in hitrejšega odtoka vode je dobro, če nasujemo na dno tudi nekoliko peska. Pri presajanju pazite, da ne poškodujete korenin. Zato nikar ne vlecite rastline iz lonca s silo, marveč obrnite lonec z rastlino narobe ter z robom lonca narahlo potrkajte ob mizni rob! Če je le mogoče, vzeinite celo koreninsko grudo iz lonca. Nato previdno zrahljajte staro prst med koreninami z lesenim klinčkom in napolnite lonec z novo redilnejšo zemljo. Pri tem delu večkrat rast-lino narahlo potresite, da se zemlja uleže med korenine. Presajene cvetice zalijte in postavite na toplo in senčno okno!
Sadjarčki — pozor!
Ker je sadno drevje večinoma odcvetelo, že lahko opazujemo letošnji sadni nastavek. Zdaj je vaše najvažnejše opravilo mlada sadna drevesa ob suši pridno in temeljito zalivaii. Zlasti velja to za marelice ob zidu in breskve, katerim kaj radi odpadejo plodovi zaradi pomanjkanja zemeljske vlage. Na ta način tudi pre-prečimo kolikor toliko kodravost breskvinega listja, ki se silno pojavlja zfasti ob suši, Okoli sadnega drevja, ki raste na strmini, izkopljite primerno velike jarke, kamor se lahko steka v dežju voda. Da bo bogato obrodilo jagodičje, to je ribez   in   kosmulja,   zalijte večkrat grmiče z  razredčeno  gnojnico!
284