- v pomlad! vas nesen. Ustnikov Mesečnik četrtek, ®- februarja 107 '• številka Dr. Albina Nečak - Luk,5trl6l ! Natalija Julmov Če ne prej, pa jo boste ob izidu naslednjega Pena « 1 (bo, če bo 25. marca) začutili v kosteh (in glavi). pen februar 2004 Nero bi piščanca J tekal Napisi padajo Branko to počne javno frbo nemoteno naprej! V ožji in širši okolici prleškega središča praktično ni človeka, ki ne bi vsaj na videz poznal RAJKA MLINARIČA. O njem pravijo, da je ljubitelj narave, zato ga je mogoče srečati zunaj. Tudi pozimi. Pentutarski fotograf ga je nedavno zalotil pri brodu na HOTIZI, ko se je pridružil tistim, ki so si lastnoročno »pajali« kruh. Poučeni trdijo, da je Rajko spajal najboljšega! jog Gornja Radgona ni znana samo po sejmu in dobrem vinu, pač pa v njihovih domovih prebiva na desetme prijaznih štirinožcev. Med njimi tudi NERO, mešan-ček, ki je po hudem otroštvu s pomočjo Veterinarskega inženiringa Nabergoj našel topel in prijeten dom. V družini je še nekaj hišnih ljubljenčkov, a prav vsi so lepo vzgojeni. Tako zelo, da si sami, brez dovoljenja, ne bi nikoli postregli. Pa čeprav je hrustljavo pečen piščanec še tako vab- Čeprav zimski meseci vsaj praviloma niso namenjeni trgatvi, so nekateri obirali grozdje prav v tem letnem času. Pravila so torej zato, da se kršijo, in kršila jih je tudi ena najbolj znanih gostink v GORNJI RADGONI, MAJDA ŠMID. Trgala je v kar topli opravi, kot se za nizke temperature zraka spodobi. Sicer pa Pentute ne poročajo, kako teče iz pozimi potrganega grozdja. Po prvih vesteh bolj malo, a zato toliko bolj sladko. ... Nedavno so slavnostno odprli obnovljeno osnovno šolo DOBROVNIK Učitelji m učenci pravijo, da so pogoji za delo zdaj odlični, da je to tisto, kar so dolgo pričakovali. A glej ga, zlomka, kaj kmalu se je zalomilo, saj sta s sicer ličnega napisa na pročelju padli črki B m N. Sicer pa morajo Pentute priznati, da so se odgovorni hitro zganili in napako medtem že popravili. Učenje gre tako s polno paro BRANKO BAUMAN je iz znane TEŠANOVSKE lončarske družine. Kdor ga pozna, ve, da je vedno dobre volje. Tako je bilo tudi, ko so se folkloristi pripravljali na skupinsko fotografiranje. Branko se je odločil, da bo poziral sam, in to kar pred hotelsko telefonsko govorilnico. V času, ko vsak s svojim mobijem šušlja v kakšnem skritem kotičku, je to več kot hvalevredno dejanje. Branko se je pač odločil, da bo telefoniral javno... gegra Glavno, da teče! War- I Inkognito Pripravljen scenarij za nov SLO-film Meh Pentute so marsikje prve - tudi vest, da bodo na P-RUZALEMU (pri vinskem hramu) začeli snemati nov slovenski celovečerec - objavljamo pred vsemi. Filmu bo naslov KAJ JE DONELO S PRLEŠKIH OLMOV?, pripovedoval pa bo o trti, običajih in EU. 'edro filmske ekipe sestavljajo JANKO KLANJČAR, JOŽKO MLINARIČ in MILAN LUKMAN, ki so omagali na natečaju Viba filma za sezono pomlad -Poletje 2004. Trojica se je nedavno zbrala na Prizorišču., kjer bo padla prva klapa filma. Na sicer a)nem sestanku o filmu so vključili tudi mikrofon, 'la In v v povedano posneli in tako velikim idejam onemogočili pot pozabljenja. Pentute so izbrskale "tudj podatek, da bo scenarist filma Večerov novinar ' ■'■'l Rakuša in da bo v celovečercu tudi nekaj ■ gečkljivih prizorov - tako zelo, da bodo namesto slovenskih igralk nastopile njihove dvojnice, najete umetnice iz Ukrajine. v zraku JOG Žgečk, žgečk! ! Pentutar Jia Kitajskem Mura je nemirna m nepredvidljiva, znana po svojih nevarnih vrtincih in mrtvih rokavih. Za lažjo navigacijo si je zato predsednik Murine (tovarna) uprave BORUT MEH ogledal, kam vijuga njegova Mura. srmeo 10 mrd gor ^ali doj!^ Lidija Kosi in Bojan Peček, novinarja iz nacionalne medijske hiše (R + TV), z zanimanjem spremljata dogajanje v tekstilni industriji Ker ima njun zavod dobre izkušnje s podobnimi poslovnimi rezultati, kot jih dosega Mpra, jima je pri razumevanju problematike veliko lažje. srmeo sicer nima nobene neposredne zveze s J r&dvsem pa ne z njihovo nataliteto, zato pa klavec Erbo navdušen žogobrcar o ni moge) kaj, da ne., bi /'uspešnejših izvoznih artiklov iz SLO na KIT. strelca nogometnih kvalifikacij zah ŠILJKA. Njegov klub je ta cas med /Popularnejšimi na daljnem Kitajskem, reče P/ J' ■ UmjaN SHIDE. Vrli Ermin je bil doslej dva //ollši igralec prvenstvena kroga, kar n Nskem, k|«r je na milijarde ljudi (in na mi ijo n°Someta*~' Desnobreški podžupani Samo 193 nas je Slovenija je država 193 županov in najmanj še enkrat toliko podžupanov (oziroma županj). Povprečje še najbolj dvigujemo na skrajnem severovzhodu, saj premoremo kar 26 občin. Na pentutarski fotografiji sta radgonska podžupana DANIJEL VRZEL (levo) m DUŠAN ZAGORC (desno) ter ljutomerska podžupanja DARJA ODAR. Vsi skupaj so v družbi še ene, ki je »pod«, in sicer SONJA VITSCH (druga z desne), ki je takoj za županom avstrijske Radgone. tekal februar 2004 Pen Erzsebet in Jožef Voroš Otroštvo je živela v Keszthelyu, za katerega pravi, da je najlepši kraj ob Blatnem jezeru na Madžarskem. Z bogato zgodovino, mineralnimi in termalnimi vrelci, predvsem pa s kopališči in zdravilišči privablja obiskovalce od blizu in daleč. Toda vse naravne in druge lepote turističnega mesta niso mogle prepričati Erzsebet, da bi ostala ob Balatonu. Za njen odhod in sedanje življenje v Sloveniji je namreč kriv Jožef Voroš iz Dobrovnika. Poročila sta se leta 1977. Ni dovolj, da samo vidiš cilje Dvakrat poročena Za omenjeno leto Erzsebet pravi, da je bilo najlepše v njenem življenju, saj sta z Jožefom doživela kar dve poroki. Prvo na Madžarskem, drugo v Dobrovniku. Baročni dvorec družine Festetics pri Kestzhelyu je bil tisti večer v apnlu leta 1977 na voljo samo zanju in za svate, ki so se ob dogodku v veliki dvorani z ogledali počutili zelo slovesno. Vsi tisti, ki ste bili udeleženci izleta z Vestnikovim vlakom, že veste, za kateri dvorec gre, za vse druge pa naj zapišemo, da je objekt ponavadi namenjen velikim koncertom, prireditvam in sprejemom. Opolnoči se je nevesta preoblekla v rdečo obleko in zaplesala z vsemi svati. Šlo je za običaj, ki mu na Madžarskem pravijo »prodaja neveste«, saj je moral vsak, ki je želel plesati z Erzsebet, simbolično prispevata nekaj forintov. Druga poroka je bila sredi poletja v Dobrovniku. Tudi nanjo so prišli svatje od blizu in daleč, vendar je za zakonca Voroš hkrati pomenila tudi slovo od Slovenije. Jožef je bil namreč že takrat zaposlen v Švici m z Erzsebet sta se preselila v Amnswill. Denar za cigarete Življenje v Švici je trajalo od leta 1977 do leta 1984. Z zaposlitvijo ni bilo težav. Erzsebet je namreč v Keszthelyu najprej končala gostinsko šolo, nato pa poskušala nadaljevati šolanje na gostinski fakulteti, vendar se ji nanjo hi uspelo vpisati, zato je naredila šolo za strojepisje, se zaposlila v banki in ob delu dokončala višjo šolo za finance. Ker je obvladala nemščino, se je v Amriswillu zaposlila v pisarni. V začetku je bilo tamkajšnje življenje polno presenečenj »Nikakor se nisem mogla navaditi na tako imenovano švicarsko zaprtost in uradnost,« je pripovedovala Erzsebet. Pri tem se je spomnila na dogodek s cigaretami »Ko sem delala v banki na Madžarskem in sem imela na mizi Škatlo cigaret, je prišel kateri od sodelavcev in si brez vprašanja vzel cigareto, v Švici pa sem kar osupnila, ko so mi sodelavci, ki so ostali s načrtujeta daljše potovanje, toda pred tem ju nekaj dela. Poleg slikanje in risanja se najde tudi čas za pej[O sladkih dobrot. praznim zavojčkom, za cigareto iz moje škatle želeli plačati.« Po drugi strani pa se Erzsebet in Jožef strinjata, da ima Švica tudi nekaj dobrih plati Ena od prednosti Švicarjev je njihova točnost. »Švicar ne bo nikoli zamudil, pri nas pa se včasih dogovoriš za srečanje, nato pa lahko včasih čakaš tudi uro ali dve, da drugi končno pride na sestanek,« sta dejala zakonca Voroš. Ampak odnosi so zato toliko pristnejši. V Švici sta namreč doživela, da ju je soseda, ki je bila hkrati lastnica hiše, v kateri sta stanovala, le dvakrat v petih letih povabila na kavo. »V Sloveniji m na Madžarskem pa je ravno nasprotno, saj ljudje v večini primerov na široko odpirajo vrata svojim sosedom in prijateljem,« je bilo slišati od Erzsebet. Potovanja so del življenja_________________________ Zapisali smo že, da zaradi znanja nemščine v Švici ni imela težav z zaposlitvijo. Jezika se je začela učiti že med šolanjem v Keszthelyu. Poleg tega pa je bil na tamkajšnji šoli obvezen tudi pouk ruščine. Prav slednja ji je pomagala, da si je lažje dopisovala z Jožefom, ki ga je spoznala leta 1975 ob Blatnem jezeru. V treh letih do poroke se je med krajema izmenjalo kar veliko pošte, Erzsebet pa je pri pisanju pomagala tudi sosedova hčerka. V nekaterih pismih je nekatere besede v madžarščini in ruščini kmalu zamenjala tudi hrvaščina, ki je bližja slovenščini. Erzsebet je bila namreč od svojega 19 leta kar nekajkrat na počitnicah v hrvaškem Primorju, kjer si je še posebej zapomnila Reko in druge istrske kraje. »Potovanja so del najinega življenja,« sta povedala zakonca Voroš. »Morebiti tudi zaradi tega med bivanjem v Švici ali pa med bivanjem v Sloveniji nimam domotožja,« je menila Erzsebet Kljub temu z možem velikokrat obiščeta Keszthely in se sprehodita ob Blatnem jezeru ter obujata spomine. Njuna pot večkrat vodi tudi v Lenti, kamor se je preselila Erzsebetina mama, da bi bila bliže hčerki. Vsako leto naša sogovornika tudi potujeta v tople kraje, v albumih so fotografije iz Egipta, Kanarskih otokov, TuniTiiB m ša in ša hi lahko naštevali Tudi za letos Piše horoskope Jožef je invalidsko upokojen, Erzsebet pa se j s prav posebnim opravilom. Leta 1991 je začela Ja za Pomurski madžarski radio - MMR, ki ima Lendavi. V začetku je pisala novice, prebirala: : besedila, pripravljala avtomobilsko oddajo, se ukvarja s sestavljanjem horoskopov, ki jim1 •31 poslušalci radi prisluhnejo. »Pišejo mi tudi P1S , 1 katerih me prosijo, naj jim napovem prihod0 srečne številke, ki bi zadele na loteriji,« je P0’. /-' naša sogovornica. Na vprašanje, ali tudi mož '■ • ; v njene horoskope, pa se je nasmehnila m verjame samo v tiste zvezde, ki mu kažejo do Pesmi, slike in druga umetnost _ Jožef ji pomaga tudi pri različnih opravi posodo pomiva, ko jaz ne utegnem,« je op' J -Erzsebet. V kleti svoje hiše ima sobico, kjer ■'' na svilo, ustvarja skulpture, v tem obdobju riše »himes to jas« ali, kakor pravimo v slov' pirhe, med njimi se znajdejo tako golobja jajca. Prosti čas namenja tudi madžarski m s K11 kuhinji »Naučila sem se pripravljati tako ' p.' gibanice in različne rogljiče,« smo izvede . rovniku. Pri tem naj še zapišemo, da v j tudi vsako leto pripravijo pereciado, kjer v । P podinje in gospodinjci tekmujejo v peki l"-^ kadar se najde še kaj časa, potem Erzsebet P1 Naslednjo je ustvarila za bralce Pena: »Ni dovolj, da samo vidiš cilje, temveč moraš iti po svoji poti naprej. Ni dovolj samo dobro misliti, temveč imeti za dobro tudi dovolj volje* ™K29------------------------------- februar 2004 Mamila - naš o vsakdanji kruh Stanko Rojko, inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Slovenija se vrača v Evropo, Evropejci bodo prišli vse do Slovenije, na rob »zahodnega Balkana«. Stičišče dveh svetov bo na meji med Slovenijo m Hrvaško, v določenem smislu za obe državi neprijetno, vendar iogično • vse dotlej, dokler tudi Hrvaška s svojo izjemno mediteransko tradicijo, srednjeveškimi gradovi, razsvetljensko miselnostjo in moderno 11 e' ivojno politiko ne najde svojega prostora v Evropi, katere so jo potegnile »beograjske koristi«, lažni sen ■ enakopravni Jugoslaviji. '-a koliko se bo s tem odprla Pandorina skrinjica, je lJ ezgodaj govoriti, toda na vrata nam med drugim •' kajo trgovci z belim blagom, tihotapci ljudi, orožja marnji To zadnje se je v zadnjih štirih, petih letih izraslo do stopnje, ki postaja vznemirljiva. Službe državno varnost, varuhi meja, poznajo nekatere ^Pomembnejše poti, po katerih se iz tujine seli °kain v naša kraje. Mogoče je Slovenija trenutno saniu tranzitna dežela, kajti premajhna je za večja ^UHniiišča, skladišča mamil. Čez našo deželo se prehajajo nevarne skupine trgovcev s heroinom in Km poročajo italijanski časopisi, je postalo ■k ' pristanišče evropska baza za ilegalno trgovino ^^mili Ni naključje, da italijanska vlada, predvsem Pos^nci jZ bogatejših severnih italijanskih mest Pakiralo zamisel o gradnji hitre avtomobilske ceste Mst. kovala da hi ujko med drugim mamila hitreje do italijanskih in drugih potrošnikov poslovnežem in nekdanjim članom državne jugoslovanske vaterpolske reprezentance so razpisale tiralico ne samb italijanske, marveč tudi hrvaške oblasti. Namesto njega pa so aretirali štiri druge osumljene Hrvate, med katerimi je bil visoki uslužbenec Oddelka za narkotike pri ministrstvu za notranje zadeve v Zagrebu. Uslužbenec je priznal, da bodo kontejnerje, vkrcane na ladjo Lika v ekvadorskem pristanišču Guayaquil! iztovorili na Reki. Zgodba Slobodana Kašiča je v marsičem podobna filmskemu scenariju: njega so že 1989 na potovanju iz Beograda prek Ljubljane aretirali v švicarskem mestu Lugano, in to zaradi suma, da se je ukvarjal z ilegalno trgovino z mamili Leta 1993 se je pravosodnim oblastem izmuznil: dobil je samo pogojno kazen Pred kratkim so v avstrijskem mestecu Portschachu aretirali sedemdesetletnega Avstrijca, ki naj bi sodeloval z italijanskimi trgovci z mamili, ki so bili zaposleni v piceriji v omenjenem mestecu. Avstrijska policija je prepričana, da je prijela enega od voditeljev v verigi preprodajalcev z mamili. Avstrijec naj bi nadzoroval trgovino z mamili iz Hrvaške prek Slovenije v Avstrijo, od tam pa v Italijo in Češko. Nekaj potnikov z mamili v avtomobilih so aretirali italijanski cariniki v Vidmu Aretiranci so priznali, da so mamila prišla z ladjami do Reke, od tam pa so jih razvozili z osebnimi avtomobili in tovornjaki v Avstrijo in Češko. Tudi policija v Celovcu ima podatke, da je tihotapska pot z Človek, ki se ne približa gozdu, ne more biti deležen njegove lepote, miru in vseh skrivnosti, ki jih za vsakega od nas skriva v svojih stoletnih drevesih. Če se zavedamo ali ne, iz gozda vseeno prejemamo nešteto darov. Les, ki mu celo v reklamah pravijo, da je topel in lep, je le eden od obilice darov gozda. Žal se naš gozd še ne obnaša dovolj »tržno«. Večino darov dobimo zastonj, če navedem le gobe, vodo, čisti zrak, prostore za oddih, požiranje hrupa, prahu in dima, varovanje strmin in brežin pred erozijo ... Naš dobrotnik pa nam pred našimi očmi usiha. Mnogim je to kaj malo mar. Ko gozdarji, skupaj z vsemi, ki ljubijo naravo, bijemo plat _ o podatek da finima, odvisnikov. Če k m znana tesna povezah ma?U jasno- °d ,smjci re s Torinom in Milanom, P° e £vrOpe če A kam vodijo kokainske poti v osmi dr0 ni iavno inhjo, italijanske oblasti P‘ z m&n h * Pn^ušce ne Reki sredisce trgo v na]^eV ^benih razlogov, da ne bi V ■ prep^0^1 in zgodovino mednaro ,„,,«11 Tv se: hrvaška poUcna1 dvsem et dvakrat zaplenila mamila, P e^ostil1"1 ’"’'•ujmi teža 557 kilogramov v skupm p^esc ’bilijonov evrov Takrat so spin ^lum^ S’°Wana Kašiča spoznali za vo PoUC1' rav taborskega »narkodilerja«. ‘ bil P Postregla z dodatnimi podatki, t venjako^a 7 ' osubdien lz lai.m- Am Mike v južno Italic • Branko Šomen Reke skozi Ljubljano in Maribor standarda. Tihotapske družine iz Italije, kot so 'Ndrangheta s Korzike, Cosa Nostra s Sicilije in Camorra iz Neaplja, imajo razpredene svoje tihotapske niti in poti po vsem Sredozemlju, v Grčiji, Turčiji, na Balkanu in v severni Italiji. V zaupnih policijskih zapisih ni omenjena nobena od republik nekdanje Jugoslavije, to pa ne pomeni, da v novonastalih državah ne bi delovali organizirani prekupčevalci z mamili. Ker so nekatera središča v Turčiji in Albaniji, je skorajda razumljivo, da njihove poti vodijo prek Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške do Slovenije in dalje na Zahod. Tako bodo mamila, ki že prihajajo v Evropo, del krute, žalostne, podobe nove Evrope, na katero gledamo z optimističnimi in tudi naivnimi očmi, kot da smo pozabili, da ni vse zlato, kar se sveti. zvona, da je treba takoj nekaj storiti, so vrata po večini zaprta. Ne le vrata uradov, ta se včasih celo odprejo, vrata src ljudi, ki lahko odločajo v prid naravi, ostajajo zaprta, V naravi je vedno več posegov, ki jih menda terja visok tehnološki razvoj naše družbe. Zelo radi s prstom pokažemo na nekoga daleč, kot so recimo ZDA. da noče slišati o zmanjšanju emisije toplogrednih plinov. Res je, da te emisije usodno vplivajo na ves planet, toda lotimo se problemov doma, za začetek pred našim pragom, kar v Pomurju. Kakšna je naša pomurska ravnica? Mura je v koritu že dobrih sto let, proda, ki ga je nosila, ni, ker je ostal za jezovi elektrarn v Avstriji. Večina večjih pritokov Mure, kot sta Ledava in Ščavnica, je že lep čas reguliranih. Ob regulacijah in zlcžbah zemljišč je izginilo veliko omejkov in posameznih dreves. Vse omenjeno poleg upadanja količine padavin in višanja poletnih temperatur močno vpliva na nižanje podtalnih voda v Pomurju. Ker je območje izrazito kmetijsko in monokulturno, lahko bi celo rekli koruzno naravnano, je čiste pitne vode vedno manj. Redki izviri izpod gričevja, ki je nekoliko bolj pokrito z gozdom, so še čisti, vendar je količina te vode majhna in zelo odvisna od padavin, Potem je tu še avtocesta, ki bo očitno zlasti v Prekmurju močno štrlela iz ravnice. Kot da bi se načrtovalci bali velikih povodenj, ki jih že desetletja ni bi lo več in jih ob globoki Muri, ki je stisnjena med visokovodne nasipe, zlepa ni pričakovati. Ljudje ob Muri in njenih pritokih so nekoč gradili le tam, kjer ni bilo poplav. Danes gradimo tik ob vodi, kjer so nekoč stali le mlini. Gozd, ki ga je v regiji le slaba tretjina, le še s težavo zmore blažiti negativne vplive na celotno pokrajino, kar močno vpliva tudi na sušenje dreves, napade različnih rastlinojedih žuželk (podlubnikov, krasnikov, gobarjev, moljev Sicer pa, ali ne bo »skoraj celo« Pomurje razglašeno za območje Nature 2000, In to že I. 5. 2004, ko Slovenija vstopi v EU? Ne Pomurci, država Slovenija bo EU obljubila, da bo stanje v ekološkem pogledu na območjih »nature« ostalo vsaj tako, kot je sedaj Sliši se rahlo ironično, vendar po drugi strani kaže na dejstvo, da lahko našim potomcem, klub packarijam, ki jih delamo, pustimo še veliko naravnih lepot. Končni pečat podobi naše pokrajine daje prav gozd, grmovja ob potokih, posamezna drevesa na poljih. Dan za dnem, ko hodim po gozdovih, ko le jemljem, kar gozd ponuja, mi stari dobrotnik pravi, da je še čas, da je še čas, da je še čas ... čas za KAJ?! februar 2004 pen 30 Ekskluzivno Anton aus Tirol zap^n Antona aus Tirol, dobrega poznavalca Slovenije, še posebej dežele ob Muri, smo zmotili ob njegovem skoraj vsakdanjem prečkanju slo-vensko-avstrijske meje in ga prosili za pogovor. Glede na aktualno politično situacijo, vstop Slovenije v EU, je bil pravi sogovornik za številna vprašanja, ki se nam vsem odpirajo ob majskem dogodku in na katera nam naši vodilni še niso odgovorili - ali niso hoteli ali znali. Brez dlake na jeziku je spregovoril o prihodnosti, pojasnil svoja videnja bližajočih se dogodkov in podal konkretne predloge za večjo razpoznavnost Slovenije v Evropi. • J. * R, Ficko Že v rosnih letih je bil Emil N. Juhnov sistem auf die kolena sprava« Vrsto desetletij živi v Gornji Radgoni Kmetijsko-živilski sejem. Kakšna Je njegova prihodnost v združeni Evropi? »Ja, die živina und traktoren Messe in Obrer-raddkesburg bo hundert prozent in Evropa sehr viel pridobila. Če so bisher na erofrnungo pnsli paradirat, dobro piti, dobro jesti und davati verschidene Verschprehunge nur gospodi aus Ljubljana, jih bo letos empahr dazu iz Evropa « Še malo, pa se bo zgodil 1. maj. Kaj to pomeni za slovensko-avstrijske odnose? »Ja, ja, to bo sehr schnell prišlo in bo za nas Oster reichere sehr gut. Ko bo der 1. Mai uberhaupt nemo brauchali pasoša Ka bi do vas prišli dobro trinken und gut essen, moram nur noch hertzlich priporočati schnellkurse aus slovenski jezik. Če sehr viel Slovenci znate nemški, bi bilo auch gut, ka mi Osterreicheri vemo ein piserli vašo sprano.« Kakšno bo po vašem mnenju naše življenje v Evropi? »Kda de Evropa auch tu in Pomurjeland bo hofentlich auch za vas einpiserli besser, kak je bilo bisher Aus Ljubljana je itak od osamosvojitve von Jugo do toti den niks kšajt nej prišlo. Zato van sehr hertzlich na vaše srce polagan, ka stopite alle zusammen, držite alle zusammen und gratate sehr pomembna pokrajina in evropska unija. Če de mus sein, je auch berlinski zid na Trojaneberg eine von rešitev « Kajpa gospodarstvo, se bo zgodilo več Tobačnih? »Das mit Tabakfabrika pa je zusammen skuhala die vlada und der minister Bavc mit osmrtnica na cigareti škatla. Hofentlich več nede takšnih sehr grosse felerov von vaši ta prednji. Mit vaša pridnost und zufridenost mit plača, ki jo dobite ende vsaki ’ mesec, pa ste interesant za investiren und ne za E zuschperen. Seveda pa je ganz sicher vaša Zukunft turizem und Landvirtschaft. Die kmeta je noch rde Rojen na slovenski strani meje je pogosto obiskoval avstrijsko Tirolsko, kjer je spoznaval jezik, običaje, se učil smučati in jodlati. Vsa ta znanja so mu ostala do danes. Z njimi razveseljuje in prosvetljuje številne Pomurce, ki mu ob vsaki priložnosti radi prisluhnejo. Pred nami so volitve poslancev v evropski p1 r1, ’^l Koga bi vi kot dober poznavalec slovenskih in1 1 . razmer predlagali za najprimernejšega kandi^^ »V Sloveniji sem bil velikokrat. Sem bil in Portor^ Ljubljana, Krein, Marburg pa vse bis hier her in 1 jeland. Immervieder mi je bilo die beste in Gornja " ' in Murska Sobota, in Lutenberg und in Lendava. Vs«P’ na tota stran meje sen meja Begegninge mit Kscb^^ poštenimi personami. Zato bi za sicher und . prihodnost von cela Evropa und ne nur za Puni bilo sehr nujno, če bi v EU parlament sedeli: Herr ', aus Berg (Landvirtschaft), FrauTante Berta (kultura)^ Južek Zamurjenec (gospodarstvo), Herr Cigoju61 4 (monetarna politika), der kletne Vanek (šolstvo), Tirol (turizem und šport).« Knam prihaja tudi nova valuta - evro. »Ja, evro bo na Anfagi ganz počasi, tanbisleto20 vaša Zalunga grata. 100 procentno je nej ganz # se pa lahko zgodi: mit evro bo die plača šla na gOJ cene na dol. In Evropa de krava dala več mleko, če hektar donosu zuviel prasicengeistov dabei ud jP‘ Jeder poštenjak dobi pošteno zahlungo und kore*1 j M ka si spije mit genuss eine kupica Wein. Vaša ■ Pomurjeland pa _________________. je turizem « Kakšen naj bi bil po I vašem mnenju । ■ s!ogun L J Pomurja kot turistične destinacije Evrope? 'y . ■ J »Slogan za 4 deutschprachige | turisten je. : J POMURJE J W U LIBER ALLES!« .3; 'I MIT EVRO DIE PLAČA NA GOR UND DIE CENE NA DOL pen februar 2004 Velika TRIPENKETA Sest znanih Pomurk in Pomurcey smo tokrat mučili s tremi župansko-zims o evropskimi vprašanji. Odgovori so Pre vami, vi pa si svoje (odgovore namreč zamislite sami! Sonja Kreslin Qv pomurski politiki nekaj ne »Štirna«, saj nimamo nobene županje. Zakaj je tako? Zimske radosti. Katera od teh vas je to zimo najbolj spravila v dobro voljo? Vas scenarij praznovanja ob vstopu v EU 30. aprila zvečer? Brigita Bavčar samostojna podjetnica iz Radenec ^Ljudski rek Politika je k...a je eden najbolj znanih m uporabljanih. Biti edina ženska v družbi 25 mos 1 predstavljate, s kakšnimi imeni bi jo v družbi, jer glavnem »merijo« ljudi po tem, kaj se o njih govor, ** pa po tem, kaj o njih »govorijo« njihovi os®z žigosali Pomurci? Pomurke, le pogumno v 0| s d_.ljdi ^predsodki! Šele v vaši družbi bodo pomurski zupo। I Želim si da bl |e-ta pane ^^rnisem ljubiteljica zime, me najbolj razveseljuje z9o^ _o>oplih. odnosov med ljudmi v regiji, državi m ce . ve£erja«. Povabljeni so vse °* ^ojwerarii praznovanja ob vstopu v EU ima nazi (tradicionalna kulmon a), jo p ^nci. vX od držav članic EU priskrbi hranoy| gla$bi bi v. zap^ do Avenijo ir organizira brezplačno razdelitev povab * JO kot bodo »z-zgah« drug., I^hočl, ko bi se vsi Slovenci dokončno zave i. » drugo si bomo morali »iz on i« hčerjo pa je bj|0 zadnje, kar nam je Evropo po an odgovorna urednica, Idea TV - Kanal 10 'Županj v Pomurju nimamo zoto, ker sledi tukajšnja politika vzoru slovenske in je predvsem moška zadeva, kar dokazujejo tudi volitve v evropski parlament. Da je tako, pa so ženske krive same, ker toko na lokalnih kot državnih volitvah volijo moške in ne predstavnic svojega spola. Pri tem pa se ne zavedajo, da bi tako kot v vsakdanjem življenju moralo biti tudi v politiki ravnovesje spolov in manj »ubrisanih«. Med radostmi te s snegom skope zime sta sprehajanje s psom v soboškem parku in najina razposajena igra. V dobro voljo sta me spravila njegovo lovljenje snežink in nerodna hoja, čeprav po Štirih, na zaledeneli ploskvi ribnika, kjer bi oba skoraj »nadrsala«. Ferenc Hajos Nimam svojega scenarija praznovanja ob vstopu v Evropsko unijo, kot novinarka pa bom z ekipo Idee TV težko poročala z vseh proslav, ki jih načrtujejo župani tukajšnjih obmejnih občin, Še posebno, prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem, iz Lendave ^Prav zares je skrajni čas, da tudi v Pomurju v kateri od občin izvolimo županjo! Morda pa imamo Pomurci naše ženske tako radi, da jih ne želimo izpostaviti nevšečnostim županovanja, ali pa raje vidimo, da ostanejo doma in nam podpirajo tri vogale, tako da nam ostane samo eden. © Pravih zimskih radosti letos, ko niti prave zime nismo imeli, zares ni bilo. Morda me je še najbolj spravila v dobro voljo pravzaprav »nezimska« radost - srebrna medalja Slovenije na evropskem prvenstvu v rokometu. N že 1 ‘^bnegg scenarija praznovanja ob tem sicer pomembnem dogodku, ker menim, da smo Ustali J' ^e^rav ^institucionalno, del Evrope. Razmišljal po bom ob tej priložnosti o evropski o Evropi dveh hitrort, o vvetftii evro v Sloveniji ter o tem, kda| bomo postali neto r proračun EU. če bodo vse na predvečer 1. majo, ko bi rada sodelovala na osrednji prireditvi v Gornji Radgoni. prodajalec na tržnici, Murska Sobota Menim, da se ženskam v Pomurju še vedno, no žalost, pripisuje samo vloga žen in mater, čeprav so ob tem sposobne n.arediti veliko več. Ženske so natančnejše, pozornejše in se v stvari bolj poglobijo. Te pozitivne lastnosti bi lahko izboljšale politiko Pomurja @ Mojo radost so prijetni večeri z družino v topli domači kuhinji, kjer nikoli ne manjka sosedov, sorodnikov in znancev, s katerimi obujamo spomine, kartamo in z druženjem pozabljamo na vsakdanje skrbi. Ta zimska radost me greje v mrzlih dneh na tržnici. © 7a Slovenijo bo to velik korak, ki ga moramo vsaj dobro Vinko Rous ^°kojenec občinski svetnik, Radgona M proslaviti, saj ne vemo, kaj nas čaka. Moj scenarij bi vseboval prireditve v vseh občinah po Sloveniji, kjer bi se ob kulturnem programu, glasbi in seveda dobri hrani in pijači veselili, upajmo, svetle prihodnosti. Drago Kunčič 01 bu bi imeli tudi županje Seveda ne zora I j . ' življenju, pač pa zato, ker sem PkePr' ' nič manjše sposobnosti m možnos i z jan|e tovrstnih nalog. Je pa od njih samih odvisno, ^Pr'pravh'- " tak ižsrv sprejeti, saj tovrstna foun j ^2 1° ^^dnevno delo, pogosto tudi nočni angaž 5,^.1 " J 'r'n| doma Je pa tudi odločilno, da jim vo i e n i da B'QW na volitvah. Za nas (moške) |e znano, In se jim ne odrekamo. , n n j r ■ ki i‘h * ™i' «• X i0nK ” 'T .L o iaigd' * kat®f'®11 1'1' dcžlvijam. Razveselila pa m® I® . ta zmago panes'® «® rnom ov®nc®®> Vlila vat samozavesti in samospos ®( zahtevnega scenama, o ne bi bij0 če bomo v Gornji Radgoni nekatere z ° S|cer pa o vstopu v EU; bodimo optimisti! vinogradnik in evropski prvak v elektronskem pikadu, Banfi - Razkrižje 4)1 V pomurski politiki res ni nobene županje, čeprav toliko govorimo o enakopravnosti. Res mislim, da bi se mi, moški, morali ob tem zamisliti. Še posebej tam, kjer moški niso uspešni. A ženske so tudi same krive, saj se ne zavedajo, da bi s svojim šarmom in avtoriteto (če jo imajo) lahko bile na vodilnih položajih. Q Mene kot človeka, ki ljubi vse, kar je lepo in naravno, to zimo mati narava ni mogla spraviti v dobro voljo. So me pa slovenski rokometaši z odličnimi igrami na evropskem prvenstvu, razen na tekmi s Hrvaško. In seveda moje dobre igre v pikadu, ki smo jih primerno zalili z družinskim vinom. Le 13 srečnih ali manj srečnih let je minilo od osamosvojitve Slovenije. Čeprav južna meja še vedno ni določena, bo zahodna, upam, za vedno odstranjena in bo Slovenija del civilizirane družbe. Vendar bo to za ene boljše, za druge slabše. Eni bodo več delali, drugi manj. Eni bodo praktično izolirani ob hrvaški meji, kjer bo več policije kot prebivalstva. Prav zato evforije ni smiselno pripravljati Eni naj si pač nalijejo slajše, drugi pa bolj kislo vino. VlHHNHdlMl februar 2004 pen 32 ven TU so moje korenine Prijazne besede so lahko kratke in enostaW njihov odmev pa je neskončen. - sem se vračam (Mati Tepi Prvič, ko je po osemintridesetih letih, to je bilo leta triindevetdeset, skupaj s svojima staršema, ki sta oba iz Od-ranec, znova stopila na domačo slovensko zemljo, čuti s tem krajem neverjetno vez in to, kot sama pravi, prav zaradi svojih korenin. Zdaj je H ožja nova družina pred letom I960 že v svoji hiši v Avstraliji. Mala Cirila sedi v sredini. V DPM Dokležovje, ki je letošnjega 4. februarja praznovalo \ obletnico, delamo tako, da je naše delovanje čimbolj odiB^ ožji in širši okolici. Upam, da smo v teh petih letih izpolnili & programske cilje, saj smo na občnem zboru ugotavljali, da veliko kar presegli, _ Obletnica Društva prijatelje' mladine v Dokležovju bila na obisku v Sloveniji že devetič. Cirila Smith, rojena Hozjan iz Odra-nec, se ]e rodila kot tretji otrok pri Hozja-novih v Odrancih Za njo se je rodil še mlajši brat, mlajša sestra pa se je rodila v Avstraliji. Kot nešteto drugih izseljencev med vojnama in po vojni, sta se tudi mlada Hozjanova skupaj z otroki, Cinli je bilo štiri leta in pol, podala brez papirjev - na črno - čez Kučnico v Avstrijo, kjer so nekaj časa preživeli v »lagerju«. Kolo, na katerem staHozjanova peljala svoje imetje in štiri otroke, jima je posodil očetov brat. Zmenjeno je bilo, da bo brat prišel po kolo v Av strijo, vendar ga nikoli ni našel na mestu, za katero je bilo zmenjeno, da ga bodo tam pustili. Težko prehodna pot ob meji je bila seveda tvegana, kajti jugoslovanska vojska jo je strogo varovala, toda v »lager« so prišli srečno s pomočjo dobrih ljudi, ki so jim na poti dali nekaj hrane in jih niso izdali državnim organom. Končno so se Hozjanovi toplega 9. julija leta 1957 v Italiji v neapeljskem pristanišču vkrcali na ladjo in pluli dolg mesec dni do obljubljene dežele - Avstralije. Z očetom se je njihova družina, le redko videvala, saj je bil zaposlen pri ladjah, kjer je služil denar, da je poplačal stroške plovbe za vso družino. Avstrali ja, zemlja, kakršne evropski človek ni bil vajen, jim je postala druga domovina. Ob prihodu na to celino so živeli dve leti v kampu za priseljence, da so zbrali določeno vsoto dfenarja in nato zaživeli po svoje ter si postavili hišo sto šestdeset kilometrov severno od Sydneja, v New-castlu. Oče je nekaj časa celo kopal drage kamne opale, pri čemer pa m bilo ravno najboljše najdbe. Med tem je dobila Cirila mlajšo sestro Lilly in klub petim otrokom v družini so se vsi izšolali ter vsi uspeli v življenju. Cirila je poročena z Avstralcem ter ima tri ot- roke, ki pa so že vsi poročeni in univerzitetno izobraženi. Izkazala se je v najrazličnejših poklicih, bila je lastnica konfekcijske trgovine, trgovala s hišami, študirala za učiteljico, kar je nekaj časa tudi bila, zdaj pa je tajnica na eni od univerz v Newcastlu. Ker jo zanimajo najrazličnejše stvan v življenju, ima zelo rada potovanja, zdaj potuje sama, prej pa je z družino. Po tistem, ko so se sinovi poročili, potuje po Avstraliji z možem, dlje pa se odpravi sama. Razen Afrike in Azije ima rada vse dežele, blizu ji je predvsem Evropa, od evropskih držav je na prvem mestu Slovenija, zatem Švedska in Švica. Z mehko slovensko-prekmursko govorico je Cirila povedala, da se najraje vrača v Odrance, zaradi vezi iz otroštva, svoje še živeče babice, Čikove mamce, stare dvainde- Cirila Smith po skoraj petdesetih letih ponovno na snegu, in sicer v rodnih Odrancih. Cirila pri prvem svetem obhajilu. Ob njej sta starša, vetdeset let. V Odrancih ima Cirila kar nekaj bratrancev in sestričen, pri eni od njih tudi stanuje, ko je na obisku v Sloveniji, pri vseh drugih pa je dobrodošla. Slovenijo je obiskala v januarju, ker jo je prignala predvsem radovednost, kakšna je zima v naših krajih, pred tem pa je bila na obisku oktobra lani. Zaradi nizkih temperatur, ko se je namreč usedla v Sydneyu v letalo, je termometer zunaj kazal 30 stopinj Celzija, v Ljubljani pa 12 stopinj pod ničlo, in ker je padla ne ledu in si zlomila levo roko, nad zimo ni navdušena. V kraj svojih korenin se bo še vrnila, njena želja in želja njenih pa je, da bi prišla z bratoma, sestrama in starši. V Avstraliji pa jim je najlepše, ko obujajo spomine na svojo rodno domovino ali se odpeljejo do slovenskega društva v Newcastle ali v nekoliko oddaljen Sydney. Bojan Zadravec V našem društvu se je v tem času menjalo veliko generacij otrok in mladine, ki so pridno ustvarjale v najrazličnejših delavnicah: likovni, literarni, lutkovno-gledališki, recitatorski, glasbeni... V društvenih prostorih smo pripravili bogato likovno razstavo naših otrok. Vsako leto ustvarjamo za natečaj Likovni svet otrok v Šoštanju in vsako leto prejmejo posamezniki tudi priznanja, prav tako društvo in mentorica. Tako se je v teh petih letih zbralo kar lepo število priznanj, ki krasijo naše prostore. Prav tako ustvarjamo v okviru natečaja Slovenskih železnic (likovni in literarni), kjer so dobili posamezniki in tudi vsi udeleženci nagrade. Tako smo se kar nekajkrat popeljali z vlakom v Ljubljano, kjer smo si ogledali znamenitosti in seveda živalski vrt, o čemer bi lahko napisali zanimivo reportažo, mogoče pa jo kdaj celo bomo. Najbolj pa smo ponosni na naš skupni projekt »Kak je negda fajn bi- gam, saj smo gostovali v vunreuu, z Murski Soboti, Krogu, Kobilju, Naš sprevod je bil zelo pester in |e Dolencih, Budincih, Rogasovcih kar nekajkrat tudi v domačem V lanskem letu smo obudili že P0' j običaj »vlečenje kopanje« in v pustu1 vključili veliko najrazličnejših Podelitev priznanj otrokom za sodelovanje na natečaju Likovni svet otrok Šoštanj 2003 z mentorico Marijo Zver. lou«, ki vključuje različne generacije - starejše in mlajše. Z našim delom poskušamo ohranjati že pozabljene običaje dedkov in babic, ki tonejo v pozabo Zbiramo pisno gradivo (stare pesmi, zgodbe, predmete ...), ki jih potem uporabimo v naših predstavitvah. S projektom smo pred štirimi leti sodelovali tudi na natečaju Ford - za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2000. Slavnostna podelitev priznanj in diplom je bila v muzeju premogovništva v Velenju, ki je takrat prejel prvo nagrado. Na našo diplomo smo zelo ponosni in nas hkrati tudi zavezuje, da nadaljujemo naše začrtano delo in s skupnimi močmi uredimo muzej v naši KS. Eh Pri Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Vsako leto se udeležimo folklori^ vala v Beltincih, kjer se predstavlja^ ne skupnosti naše občine, in vedno ■ vimo kaj novega. Pot pa nas zanese gam, saj smo gostovali v Vuhredu, ■ H te ■ dosegel svoj namen. V društvu delujeta tudi ženski ■' ‘ ki se vsako leto udeleži pevskega Šentvidu pri Stični, in mladinska P0, . pina, ki jo vodi dirigent Leon nastopajo na domačih prirediN3^ drugje. Zelo pa smo ponosni na ■ skih pevk, ki je izdala svojo kas®10 naslovom »Lepšega poula nej-. v letu pa pripravlja izdajo videoka-^^ V društvu pa organiziramo tud1 z umetniki - pesniki, pisatelji, lutU®1' V ci, glasbeniki . - ter pripravlja razstave in razne druge priredit*® Pogumno stopamo naprej in ■ ■ te za prihodnje delo, ki jih ni mai°’ f vedamo, da: »Edini pogum, ki kaj ’ ki te popelje do jutri!« (M M. । '• ■ m! predsednica Ljudske pevke so nastopile tudi na 50. obletnici DU Beltinci ter srečanju ljudskih pevc® Beltincih. VESTNIK 33 Zlatko je Angelo peljal na službeno potovanje ... išče o zetih & Zeti o taščah Angela Dokl iz Murske Sobote, 67-letna mati Angelce (dipl, arhitektka) in Milene (učiteljica), je tokratna tašča naše nadaljevankeČeprav ima dva pridna zeta, je tokrat v ospredju tisti s »Štajera«, in sicer Zlatko Mir iz Radencev. Sogovornica si )e pokojnino zaslužila v soboški bolnišnici in Pomurki, sedaj pa živita sama z možem Vladom, saj sta si obe hčerki ustvarili družini in živita posebej. Ne glede na to pa so veliko skupaj in se vsi dobro razumejo Zanimivost je v tem, da je Angela dobila oba zeta v le nekaj urah, kajti čeprav sta rojena v Radencih (Zlatko) In Zadru (Emil), je razlika med njunima rojstvoma Le 11 ur Hčerki dobila v dobrem letu, oba zeta pav slabega pol dneva Morebiti 1° razumevanje v celotni družini zelo dobro tudi zaradi tega, ker '■ nekako ujemajo tudi zvezde Čeprav ima Angela zeta Zlatka 1 rlda, se je težko natančno spomnila, kdaj ga je prvič spoznala. ' ° po mojem niti ni najpomembnejše, temveč je več kot Pomembno, da sem dobila dobrega zeta. Kljub temu se tudi spomnim, da je Zlato k nam prvič prišel konec leta 1989 Z možem sva bila vesela, da se je Angelca tako odločila, in potem nisva ^ola nič proti. Nisem se niti malo želela vtikati v njuno življenje, Poldrugo leto pozneje pa je že prišlo do poroke in mislim, da sta 1 lena m ustvarjena druga za drugega. Za naju z možem P menita zeta povečanje družine, torej sva ju vzela popolnoma Za svoja. Kaj naj še rečem? Zlato je zelo pozoren, veliko smo A upaj, prepirov ni bilo nikoli, celo grdega pogleda se ne ■ Pomnim,« nam je povedala tašča Angela Zlatko je star 41 let, je ekonomist, ki je svojo kariero začel Radenski, po petih letih se je preselil na Pomurski sejem, kjer ha delovnem mestu projektnega vodje že 11 let O tem, kako je ^hšlo do »povezave« z Angelino hčerko, pa pravi: »Angelca je 1 v času, ko sem bil še v Radenski, tam pripravnica. In res jo tu in tam srečeval v podjetju, toda vse se je začelo, ko sem ^trt. nekega dne na službeno potovanje v Ljubljano. Tudi ona Tioralana neko izobraževanje v Ljubljano in je lahko izbirala, $ gre z javnim prevozom ali se pelje z mano. Jaz seveda ■U'11 imel nič proti in tako se je začelo. Torej naključno potovanje ■Nbljano jeseni 1989. je bilo usodno. Nekaj tednov pozneje sem **’*nal tudi njeno družino, ob prvem obisku pa mi je bilo zelo r°dno, saj so imeli veliko gostov. . ored osamosvo-bočila uta se 22 e 1W' \°re1a ktvenovojno, Inko sta se peljala n pa sta se vr^ cestah. 50 ju nnkmavalu vojaška letal , Kšnjh stran hoaudr- Wencem, sta morala potovati po pO severov & ^ako sva pač spoznala več manj j-nunN je tudi _banja, kar nam gotovo ni škodova _ omeji v a tam- kjer smolil sicer ^ovaro^ ^Ijub temu Nekega dopoldneva, ^ikoptef vo Ko Mšnje športno igrišče priletel voj rlšču grablje mi v letel je na hudega vzdrževalca, ki je nadenj kar ^ti, h 1B heIik°Pter menda natoerav helikopterw ml samo pilot, ki se) vzletel m p k c . 2 ko ie ■zagledal vzdrževalca z v dru-gi6’1' Pr aV ‘ „ z ženo ' smo tevudeu pozneje, predal nekje vkatero stas j« p,.4 z družinico živi v lastnim brlh%latkovth bresehi« skupaj z 8-letno navihano, sQ ^veh pri Starino, ki žeto rada pleše in poje ° jezikava P wdi širših v Radencih »Vesela sva hčerke, 1 je p0 ma * dobre lahnosti pa unitpomeni Mog^cna dejavnost^ ^ra risarka, sa| je to mamina po da se ■' uiesionalna deformacija Zanimiv , ReS je -^oli nisva sporekla, kaj šele grdo P S g^upai tolia svakom prihaja do konfliktov, če ne zivir" ga naju s sk„„a, m ni nobenih težav tudl •'«-«„.10 preveč razvaja, med drugim ^ubano g°ve ^5 midva teliva Sam imam ~ ratenim krompirjem in hrenom, kai 7 — pen — Naši daljni predniki, živeči ob reki Muri, so preživljali izjemno težke čase, V obrambo pred Turki so bile v minulih stoletjih v pripravljenosti straže pešcev in konjenikov. Posebej bogato pisno in ustno izročilo je o tem času ohranjeno v Veržeju, naselju ob reki Muri na Murskem polju. Tam so delovali verzejski šicarji oziroma strelci že pred 453 leti. Njihova vloga se je skozi čas preoblikovala od obrambne do elitne vaške čete. Ukinjena je bila šele ob začetku druge svetovne vojne. Od obrambne do elitne trške čete Zgodovinski viri poročajo, da so Turki ogrožali Ljutomer, Veržej in druge kraje na Murskem polju že leta 1531. Vpade so ponavljali. Še posebej so plenili na tem območju leta 1640 Štiri tisoč turskih konjenikov pa je leta 1649 prijezdilo na levi breg reke Mure pred Mursko Soboto. Zatem so prodrli do radgonskega gradu, vendar ga niso mogli zavzeti in so se zato znesli nad okoliškimi naselji. Nemočno prebivalstvo je bežalo pred številnimi in pogostimi plenilci, se skrivalo. Moški in fantje pa so organizirali obrambo. Leta 1550 oziroma, pred 453 leti zgodovinski vir prvič omenja veržejske strelce oziroma šicarje. Junaško so se borili s Turki in kruci. O njih se je veliko govorilo in pisalo. Avstro-ogrski cesar Josip I. je 27 novembra leta 1706 pohvalil pogum, zvestobo in požrtvovalnost veržejskih strelcev Med vodji sta se najbolj izkazala krajana Čopora in Ropoša. Čopora je bil sodar Njegovo čokato postavo je v bojih ščitil železen oklep. In ljudstvo je zložilo v spomin na junaškega Veržejca Štefana Ropoša pesem, ki je še do nedavnega krožila med prebivalstvom Murskega polja, Prlekije in Slovenskih goric: Ropoša si brke vije in v kremi sedi in majoliko vina v desni roki drži. Ropoša, kruci gredo'proti Veržeju, kaj bo - kaj bo? Naj le pridejo, jaz jim že pokažem, s svincem jim ogrske glave namažem. Oh, ti razbojniki ravno pred uro bojno prebredli zeleno so Muro. Ropoša jih hitro zagleda in zažvižga - halo! Kruci ga vprašajo, kaj pa jsomeni žvižganje to? To žvižganje nič ne pomeni. Jaz žvižgam z navade, da postrašim zajce in lisice mlade. Ropoša drugič glasneje zažvižga - halo! Kaj pa spet pomeni žvižganje to? Nato še Ropoša glasneje zažvižga - sedaj iz gozda na kruce tovarišev roj. Strašna in krvava se bitka zdaj vname. Kruci kričijo, potem bežijo, kolikor jih od mrtvih ostane. Zadovoljno se Ropoša smeje in kliče kruce v Veržej: Pridite, pridite, dokler še Štefan Ropoša diha naprej! In kdo so bili kruci? Bili so ogrski uporniki proti cesarskemu absolutizmu po velikem razširjenju habsburške oblasti na Ogrskem 1699. leta. V tem času je vladal Maksimilijan I. To je bil protest zaradi odpravljene verske svobode protestantom m kalvin-cem med tako imenovano dunajsko vojno in kmečkimi upori zoper novosti v zemljiškogospodarskem režimu. Najhuje je bilo med velikim ogrskim uporom od 1703. do 1711 leta, ki ga je vodil F. Rakoczy II. Verfejska trška garda leta 1923 Uniforme so po nareku oblastnikov takratne kraljevine Jugoslavije. ■ februar 2004 — Veržejski strelci omenjeni že pred 453 leti in dejavni skoraj 400 let Veržejski strelci leta 1887. Zanimive so njihove prvobitne uniforme in oborožitev. Ime kruc izvira iz časov križarskih vojn. Uporniki so imeli na obleki pripete križe Ime se je prvič pojavilo že v kmečkem uporu pod vodstvom Jurija Dože 1514. leta. Ogrski kmetje so se zbrali, da bi šli nad Turke, a so si premislili in pričeli namesto njih napadati ogrske graščine. In Turki so jih k uporu celo spodbujali. Pozneje se je zgodilo, da so šli Turki v sovraštvu do Habsburžanov tako daleč, da je sultan imenoval Emenka Tokblyja za kralja krucev in mu podelil gospodarstvo nad osrednjim območjem Ogrske. Kralj je prejel krono, zastavo m žezlo in pod njegovim vodstvom je bilo na tisoče mož. In sčasoma so se kruci prelevili v običajne roparje in pogosto so ropali med Dravo in Muro. Zanimivo je, da so se veržejski strelci obdržali vse do druge svetovne vojne Seveda se je njihova vloga skozi stolet ja spreminjala. Nazadnje so bili oborožena trška garda. Obstoj te dobro organizirane trške skupine in njeno zastavo je odobrila celo cesarica Marija Terezija. Od leta 1938 do 1941 je bil poveljnik veržejske trške garde Martin Šonaja. Nemški okupatorji so leta. 1941 pobrali orožje in skupino raz formirali. Leta 1967 je zadnji poveljnik Šonaja, ki mu je bilo takrat 84 let, povedal, da so do konca prve svetovne vojne nosili šicarji zelo lepe uniforme. Obute so imeli visoke nagubane škornje, oblečene jahalne hlače črne barve in črne srajce s stoječimi ovratniki Na ovratnikih so imeli zvezdice. Glave so si pokrivali s črnimi klobuki, podobni so bili polcilindrom s perjanico Imeli so opasače z bajoneti. In oficirji so nosili sablje. Do okoli leta 1906 so nosili puške, ki so jih polnili spredaj. Tri leta pozneje so dobili šestdeset novejših pušk z bajonetom in drugo opremo. V četi je bilo od 60 do 80 mož in fantov Četa se je delila v dva voda Imeli so tudi svojo konjenico Posebno nalogo so imeli trobentač in bobnar ter zastavonoša. V zadnjih letih obstoja je bila njihova poglavitna naloga, da so sodelovali kot elitna četa na raznih prazničnih shodih. Oblast v kraljevini Jugoslaviji jim m dovolila nositi nekdanjih uniform Izdelati so si morali nove po vzoru takratnih vojaških oblačil. Namesto klobukov so odslej nosili šajkače. Namesto zvezdic so jim ramena krasile epulete. Poslednji bobnar je bil Ivan Štefanec. Leta 1926, ko je dobila garda novo zastavo, je bil najstarejši član godbe V njej je bil od 1881. leta. Na predvečer parade oziroma trške slovesnosti je bobnal po Veržeju. Tako je opozarjal oziroma vabil prebivalstvo na bližajoče se praznovanje Bobnal je tudi na dan prireditve. Ob štirih zjutraj je začel z budnico. Za sprejem v trško gardo ni bilo posebnih pogojev. V njej so bili celo mladi trški fantje pred odsluženo vojaščino. In skoraj vsi so bili potem dobri vojaki. Skupina se je vzdrževala s prostovoljnimi prispevki Prirejala pa je tudi letni ples z namenom, napolniti društveno blagajno Po drugi svetovni vojni so nameravali veržejsko gardo znova obnoviti. Po pripovedi zadnjega in že dolgo pokojnega poveljnika Martina Šonaje so želeli dati izdelati uniforme po stari predlogi. Ostalo pa je pri dobri volji. Društvena zastava, statut, del opreme, različni dokumenti veržejske trške garde so zdaj shranjeni v muzejih v Prlekiji in Prekmurju. Franček Štefanec Pen februar 2004 Po Pomurju smo pustovali: Jože G., Oste B., Jure Z. in Irma B Gostujoča skupina maškar iz Lipovec je s svojimi pozvačini in drugim' maskami izstopala. Trojček na fotografiji si je pomagal z izvirnim'' slame, po katerih so Lipovci znani doma in po svetu. Po prastarem izročilu s pustnimi obredi Še danes iz dežele od- Najlepše krofe je po mnenju strokovne žirije prines101 razstavo Eli ca Velner, med posamičnimi maskami za duhovito predstavitev prvo nagrado dobila mm"0 dojenček, ki zaman čakata na atijevo vrnitev ali vs°l denarno nakazilo iz Nemčije. Na večini pustovanj so odmevali aktualni politični dogodki, na moravskem pa je bilo opazno prisotno ljudsko izročilo. Kar dve gostuvanji smo lahko spremljali. Člani turističnega društva Martin iz Marijanec so domačega fanta ekumensko poročili z Ljubljančanko, svatovska družba iz Vučje Gomile (na fotografiji) pa je dobila za svoj izvirni sprevod drugo nagrado. V veselo pustno razpoloženje v središču Prlekije tradicionalno najprej zarajajo najmlajši, ki so navdušili množico obiskovalcev na Glavnem trgu, čeprav je tudi tu zima opletala z repom -bilo je vetrovno in deževno. Za pustovanje so se posebej potrudile vzgojiteljice iz domačega vrtca. Same so se našemile v »vragičke«, njihove varovančke pa so starši spremenili v zanimive in duhovite like iz otroškega sveta. Ocenjevalce so navdušili mali klovn, Indijanka s Suhega Vrha in Robin Hood (po domače Marko), ki si je prislužil prvo nagrado. Zelo zgovorno so p ■ iz daljnih h ki so v Mur^e na| »sakši prež'^ občilu sa pre- ,o navdušili - j£ je namenila prvo nagrado med . 3 ganjamo zle zimske duhove. Minulo soboto so imele maškare z njimi pošteno resno B delo, saj so hladili z B vsemi močmi. Mraz je presenetil celo severne medvede, ki so prišli v AB . terme odganjat revmo, ' , pa jih je mrazilo bolj kot na severu. Zato pa so vse druge maškare vztrajno plesale in se krepčale s toplimi napitki, da so na koncu zmagale in zimi v prihodnjih dneh dovolile le še nekaj zamahov z repom. V drugo je maškare v Moravske Toplice zvabil tamkajšnji Turistično informativni center (T1C) z novo vodjo Gito Sever na čelu. Pustovanje uživa podporo tudi v občinskih krogih, kar je župan Franc Cipot potrdil s svojo udeležbo v sprevodu in nagradami, ki jih je občina prispevala za najboljše maškare. V sprevodu pustnih mask so se lotili tako preteklosti kot sedanjosti in prihodnosti. Nostalgični spomini na socialistično podjetništvo, ko je bila jH tekstilna delavka za svoje , garanje dobro plačano, danes pa trepeta za svojo slabo plačano službo ... Vendar maškare vsega ne vidijo \ samo Črno ... na po- BL hodu je EUROTEKST, , ki pomurskim tekstil- SR cem napoveduje med in mleko v obilnih koli- j ■ činah ... Prleški kmetje so domača polja m “ , na ljutomerski a* ■ pa bodo kmeta plug v prihodnjeL potrebovali v me-1 Časi za vsakim vpijejo: PriloŽno^ zamujena, ne vrn' ,.-0 nobena. Tudi v VESTNIK 3? februar 2004 Prišli zdaj smo mi v Evropo Pen Žrtve sa poplačale svoj dolg, zdaj je prišel čas za praznovanje. Na čelu prazničnega sprevoda evropsko zastava, za njo mercedes in v njem sam velespoštovani evropski komisar Adolf Schonstodt (lepa država} s spremljevalko Elizabete Mayer iz Švabske. Stez končka treme pred novimi članicami (stare ima že itak pod komando) je stopil pred mikrofon in nagovoril množico v svojem znanem stilu. Nedelja, 22. februarja 2004, ob 11. uri na velikem trgu sredi evropskega središča in na prizorišču osrednje evropske prireditve ob širitvi Unije na Cankovi, kjer se sekajo poti med Ljubljano, Dunajem in Budimpešto in kjer je čutiti prisotnost evropskega, točneje nemškega duha, je zadonelo: Dogodek pa ni »skupaj spravil« le vseh dosedanjih in novih članic EU, uspelo mu je celo, da sta stopila skupaj župan Drago Vogrinčič in ravnateljica Osnovne šole Cankova Hilda Vogrinčič Kaj bo z evropskimi zaobljubami, se ne ve, in te bodo daleč od oči in daleč od srca. To, kar bosta v prihodnje skupaj naredila oba Vogrinčičeva, pa bo ljudem tako no očeh kot pri srcu. In še to: Reportaža je samo za časopis prirejen drobec velikega dogodka na Cankovi. Tu in tam smo kaj po svoje priredili, zato scenarista Branka prosimo za razumevanje. Nič pa nismo ponaredili, sa| je bilo vse skupaj narejeno pred množico prihodnjih Evropejcev Vodenje osrednjega ceremoniala sprejemanja novih članic sta vodila Vilma in Feri z agencije Viktorija in dokazala, da odlična obvladata evropske zadeve Njuni posebni vrlini sta večjezičnost in še večja prilagodljivost trenutnim interesom in potrebam. Najprej sta dala besedo starim članicam unije, da bi nove s še večjim navdušenjem pristopile ali si zadnji hip premislile. Slednjim so prav do srca segli predstavniki Anglije, ki so takole povedali vesoljnemu občinstvu, kako jim gre v skupni družini. In nekaj kandidatk so res uspeli prepričati, da so se sprejemu odpovedale. Dragi nam Angleži so se kar udomačili v Gornjih Črncih. Den bidi) se na nedelo, daj z zahoda de letalo, si junaki s toga kraja prenagel: so se graja, prenageh so se graja. Za Evropa (za Evropo), z našov vladov (z nosov vladov), Švabske mo pogače geli, bleke mo vsi pune meli, te pa mo si fejst vesejli, te pa mo si fejst veseli. Najbolje se v EU počutijo Nemci. Na sprejem so prišli dobre volje s polnimi kozarci piva in debelimi denarnicami. In pri evropskem komisarju so prav posebej spoštovana članica, pri kateri hi skoparil niti z najvišjo oceno. Tako je to v Evropi ... _ Jh Predstavitvi vseh starih članic EU so se njihovim zastavam začele pridruževati nove. Nekaj kandidatk si je premislilo, večina pa je vendarle e$la, da bodo spoštovale novi red: da bodo jedle švabske pogače, cvrle francoske zrezke, vlagale samo brezhibno raščene holanske kumarice ... Madžarke. začasno bivajoče na . so obljubile, da bodo pridne Ev-bodo poslušale evropskega to^P 50 9a našle, tu je v vsej.oče-vej ' Očima iz Moskve ne poznajo ‘ai |im itak ni nič zapustil... In vrhunec navdušenja med publiko je, ko Uniji prisegajo gostitelji osrednje evropske proslave ob Širitvi - domačinke s Cankove. »Slovenija, od kod1 lepote tvoje,« bo poslej odmevalo tudi po bruseljskih ulicah in v sejnih dvoranah po evropskih državah. Unija v svoje vrste vendarle dobiva strateško najpomembnejšo članico!!! Poljaki so '.veto prisegli, >n tu ■ častno besedo šlezijskih rudarjev, po novem so doma v Gerltndh, da s svojim črnim premogom ne bodo več onesnaževali okolja. gonske »face« za nekaj minut Ker se od lani prometne razmere v Gornji Radgoni niso prav nič izboljšale m se skozi mesto še naprej valijo kolone tovornjakov, radgonske maškare niso imele druge izbire. Če so hotele prečkati magistralo Maribor- Murska Soboto, so morale za nekaj minut izsiliti zaporo 5. evropskega koridorja. V opomin in spomin na lanskoletni neposredni napad no magistralo, ki bo na naslednjega pusta, če se ne bo nič spremenilo na bolje, prerasel v zasedbo. Aktualno pustovanje na Cankovi je potekalo po scenariju Branka Pintariča, ki je tankovski zet in mogoče prav zato neobremenjen s preteklostjo, ki pogosto razdvaja ljudi v občini. Z idejo, da bodo z evropsko proslavo ob širitvi prehiteli prav vse organizatorje, je ljudi navdušil za aktivno sodelovanje. »Naredili so veliko več, kot sem si upal želeti, in zato sem jim iskreno hvaležen,« nam je o nedeljskem dogajanju navdušeno pripovedoval dan pc prireditvi. Posebej je omenil prispevek Janka Duriča in Tadeje Hercog, ki sta osrednjo proslavo izjemno dobro povezovala, profesionalno pa je vlogo Elizabete, spremljevalke glavnega evropskega komisarja (odigral ga je prav Branko Pintarič), odigrala tudi Mateja Rožman in še sedemdeset drugih iz vseh krajev občine Cankova. podporo štadgončanom so V\a pncm^aW tadr kurenti "'pr n\\hgre vedno zarest Glavnino sprevoda so predstavljali gornjera 9 osnovnošolci, ki so se našemili v nekaj sto raz podob, saj je šlo vendar za njihcjvo var Prihodnosti Na koncu pa je bila tudi do ra , 7naarc rajanje, ples, petje, šaljive igrice, tekmovanje ob koncu zadovoljen glavni organizator usan rtagrade. Bili smo angažirani in še za ava Društva prijateljev mladine in podžupan o čine. ravnatelj radgonske osnovne šole in hkrati pre 1 Prišli zdaj smo mij v Evropo, pe/naz de non leto z nejba, vsi lidgej s toga kraja, zdaj pa zgrabi, ko šlo more, zdaj pa zgrabi, ka što rriore. V Evropi (v Evropi) z našov vladov (z nosov vladov) mejd po mlejko se cidijta, nindri krnice zdaj več nega, fric nas s svojga brejga glejda, Jrk nas s svojga breiga glejda fašenek bil je cejli teden Pen---------------------------------------------36 vesi* Lepo je lahko ob tistem, kar si sam sposoben videti v danem okolju. Je tudi harmonija, ki je pomešana s spomini iz daljnega Pred dobrimi šestimi leti sem sodelovala kot študentka oblikovanja oblačil pri modni reviji v Buenos Airesu in tako obiskala še nekatere druge južnoameriške kraje. Argentina je bila takrat prva, Peru pa zadnja postaja mojega potovanja. Prepričanje, da se verjetno ne bom več vrnila, je bilo napačno. Vmes sem diplomirala (kolekcija oblačil za golf), se zaposlila v Muri kot modna oblikovalka in se poročila s Perujcem. Tokratni Peru z drobci doživljanja Lime in življenja v 8-milijonskem mestu nasploh je tretji obisk dežele, ki je na svetovnem spletu označena kot tretja najbolj priporočana turistična destinacija na svetu. Moje oko je sledilo tudi modi, navadam in razvadam Perujcev, ki so me na novo presenetili s hrano. Nekaj utrinkov sem ujela tudi za vas. Polja le nekaj kilometrov iz Lime Bombaj kot ga še nisem videla. Polja so s,fnl tudi do 60-hektarske površine. Tudi v Peruju je veliko vrst kaktusov. Sadeži nekaterih so izvrstnega okusa. Ljudje nekaj kilometrov iz Lime so veliko prijaznejši. Njihova življenja so povezana z naravo in nasmeh je bil več kot dobrodošel. »Lahko me fotografiraš, a ne povedat', da se danes nisem stuširal,« nas je popolnoma nasmejal glavni med druščino. Puščavski pesek nekaj kilometrov od Lime obdaja Pacifik, ki je viden v daljavi. Najvišja temperatura oceana je med 18 in 20 “C. Lunahuana je kraj, od Lime oddaljen okrog 200 km. Videti je kot oaza sredi puščave, kjer rastejo tudi drevesa avokada in je veliko vinogradov. Iz grozdnega soka pridobivajo pjsco, ki je se najbolj podobna našemu šnopsu. Kaktusov sadež s tržnice, ki mu pravijo tuna, po naše naj bi bil opuncija. Inkovska kultura. Tipični ročni izdelki neskončnih barvnih kombinacij. Med živopisano bafV ’ ’ .nb*1' tržnice lahko vidimo tip’ paprike oranžne barve. Chirimoya - okus sladkeEI0^., svežega je enostavno edin | ksdhk« po južnoameriško Papaj, banica vonjav na tržnici je od distih ^todajajo z imenom kane a, je . blio videti ki sem jih prepoznala. na ^jano in sesekljano zelenim - ^ar )e pfl. ^vodo. Toda vse našteto so le ■ sedem ^ilomojo pozornost, je sadje. ž. popolnoma neznanih sadežev, gi sie. okušati tudi pri nas. Napisano ana, tuna, foruma. chirimoya, granadilla, ^irimoja, ^-Pino papaya, kar slišimo kot u oapaja. Med Vanadija, guanavana, tuna, pepino najbolj ne morem pozabiti ^moje oSuiJi o njei žai ne morem e barve in $'je sladka in sveža hkrati. So de£a ki mu okusa pa |u sok kaktusovega Veliko sla7''JUlr^^ Jim da’e’° šarilC 16 druSačnm f Jne govorimo. ^zi samosvoj okus. Da o sladol tržnica v Chaclacayu je tudi krat * '£W' m kjer ni niti sledi o tem, da si v S vebka . 1Mglwao mesto) Slednja je skupaj z „rekaša M' Slovenija, po številu prebivalcev pa 11 vl;udi. 1: Jtfat. Celoten Peru ima približno 24 mik) -$Jhizou-------------------------------------- S0 dokai resna zadeva 111 ^^LahnD’O1^ v Vrez brezhibnega make upa rečarno in poljub na lice je ritual, ki ga a , ane ki ■ vsej Južni Ameriki Sledi ritual uživanj r/ tepo ' ^res odlična. Za predjed je ponavadi sol Francisco ho Pancho "'O'/oieinega veselja. ne Za srečo v novem letu se pod mizo pozoba dvanajst grozdnih jagod, kot je videti na sliki - Maria Isabel. Novo leto je treba pričakati v rumenem - Alejandro. pen PERU - ta prostrana država raznolikih naravnih danosti je enostavno drugačna. Sama po sebi je zrcalo dveh kultur (naslednic inkovske ter španske po letu 1533) in zelo različnih obrazov. Statistika pravi, da je v Republiki Peru 45 % indijanskega prebivalstva (potomcev Inkov), 32 % mesticev (mešancev med evropskim in indijanskim rodom), 12 % ljudi španskega rodu, preostalo so črnci, Azijci in drugi. Najlepšo sliko dobi obiskovalec, ko se odpravi na tržnico, kjer se znajde med pisano paleto popolnoma novih barvnih tonov, oblik, da o okusih sadežev ne govorimo. Z dvema besedama bi lahko opisali občutek takole ČISTA EKSOTIKA Majhne ribiške ladje Loma saitodo je jed, ki jo lahko pripravimo tudi pri nas. Glavne sestavine so govedina, čebula in paradižnik. Vsaka sestavina se posebej na hitro popraži, nato jih združimo, posolimo in popramo Bistveno je, da so kosi sestavin dokaj na veliko narezani in da se ne kuha predolgo. zrelega avokada in paradižnika. Juha je pri njih drugotnega pomena, saj je bolj podobna mineštri Glavne jedi pa so zelo različne. Slani okusi omak se pogosto mešajo z rahlo pikantnimi začimbami. Zanimivo je predvsem to, da imajo poleg toliko različnih vrst krompirja, ki ga pridelujejo, bolj poseben odnos do riža. Morda je to vpliv Kitajcev, ki so bili v preteklosti priseljeni kot sužnji. Sladice imajo posebno mesto ob kavi in morda drugih slanih prigrizkih v popoldanskem času. S tem vam postrežejo, če ste povabljeni na lonche (slišimo kot lonce) Rumene spodnjice za srečo v novem letu Rumena je barva zlata, pšenice in sonca, torej denarja, hrane in toplote, so mi razložili, ko so mi na Silvestrovo podarili rumene spodnjice. Čakanje na novi dan v letu je bilo sila zabavno, posebej zame, saj sem zvedela, da za srečo v naslednjem letu moram še marsikaj postoriti Kdor si namreč želi v naslednjem letu potovanja, mora opolnoči obkrožiti hišo z jablanami, in sicer s polno potovalko. Ko odbije polnoč, se pod mizo pozoba dvanajst grozdnih jagod, ki jih morajo spremljati največje želje. Meni vsega Slika z daljnega prvenstva v plesu marinera. Par pred kolonialno hišo plese v nosi iz kraja Monsefu na severu Peruja. tega naenkrat m uspelo, mogoče pa bo prihodnje leto bolje. Marinera - s plesom se zapeljuje Peru je tako velik, da so običaji, hrana in ljudje lahko zelo različni. Čarni ples s severa, ki se imenuje morinera, je tako popularen, da sedaj pripravljajo že 44. tekmovanje na državni ravni. Z lansko državno pr vakinjo Mario Marto sem se pogovarjala, ko je prišla s plesnih vaj. Ob pregledovaju albumov s fotografijami z različnih tekmovanj mi je razlagala pomen plesa marinera in razkrila, da se s plesom zapeljuje že od nekdaj. Čar je v tem, da moški sledi ženskim gibom (mali umetnosti brzdanja bosih nog); zapleteta se v ritem kolonialne glasbe in ponosno iščeta odgovor strasti v očeh. Plesna obleka, ki je čakala na novo prvenstvo, me je navdala s spoštovanjem. Kraljevsko rdeča m okrašena s črnimi vezeninami je bila le ena od vseh, ki bi jih lahko še in še občudovala 1:0- Peru je zmagal____________________________ Moji načrti o obisku centra Lime so spet padli v vodo, ko so mi povedali, da je prenevarno, zaradi najpomembnejše tekme na svetu. Nogomet med Perujem (Cienciano) in Argentino (River) je bil tistega devetnajstega decembra lani najpomembnejši praznik v letu Meni nedoumljive skrivnosti tega športa so me prepričale le o enem. Nikoli nisem videla toliko različnih ljudi naenkrat veselih Peru je sijal od enosti in igra, ki ima moč združiti in postaviti na noge ves narod, je vsaj v mojih očeh dobila drugoten pomen Vse smo spremljali seveda le po televizijskem sprejemniku. Bikini Kopalna sezona se začenja decembra, vrhunec pa doseže februarja, ko se temperatura morja povzpne na dobrih 20 °C. Za nas dokaj hladen Pacifik je za njih popoln raj. Takrat imajo nekatera dekleta vsaj tretji par novih bikink Najbolj priljubljeno nakupovanje je tisto s prijateljicami. Ko pomerjajo kopalke, se začenja tekmovanje zrcalce, zrcalce na steni povej... Ob priliki so mi povedale, da so bikinke nujne kot srajca za službo. Potrebujejo jih več, saj kopalna sezona traja, tri mesece, torej skoraj vse vikende, ko si večina išče svoj košček plaže pod soncem. Lima je seveda obmorsko mesto, vendar je lahko želena plaža oddaljena tudi 100 ali več kilometrov. Nekaj jih zahaja v obplažne klube zaprtega tipa, kjer je videti bazene z morsko vodo in celotno infrastrukturo ugodja Slednje zdaleč ni zastonj, saj začetno članstvo lahko stane nekaj 100 do več tisoč ameriških dolarjev. pen februar 2004 Majo počutila kol kraljica je vseeno hotela biti prijazna, zato se je ponudila s podatki, ali bom me bo znal Šlo. Ko Timotej, Maja in Matej uspelo. Fantom prav nič čudno se m zdeio in tako se p naučiti smučanja. Po ni tn m Začel sem se spraševati, končno našel nekoga, ki Čeprav zima ni čisto taka, kot bi se spodobilo, se v naši mali državici še vedno najde dovolj snega, da si lahko privoščimo, kot nekateri pravijo, največji užitek zime ... spust po zasneženem hribu, pa naj bo s smučmi ali snowboardom. Ttidi mi smo se tokrat od pravih na sneg, i natančneje na zasnežena pobočja Zreškega Pohorja, na ~ Roglo. Tokrat nas je zanimalo, 4^ kako prijazni so ljudje, če se | človek na smučišču ne znajde najbolje. Nam se je zgodilo veliko nevšečnosti. Imeli smo težave z bolečinami v križu pa Ožil' tudi po hribu se nas je bilo strah spustiti. Za pomoč smo poprosili tudi Melito iz Martjanec. Toda pri njej ni šlo. Hitela je razlagati, da je pravkar končala s prvo uro tečaja smučanja in da nikakor ne more pomagati. Mlada profesorica zgodovine trudil... in končno Od mlajših k starejšim-smo našli tudi stamps gospoda. Tudi on nae**! pomoči ni odrekel10 spustil, Čeprav precej na kolena in Majo 'pril^ na desko. Toda tako ■' ° šlo več potem, ko je bife zapeli tudi jopo in spraviti v pogon. CeprO* trudil, je bilo očitno, do18 počuti najbolj lagodno,^ je 50 metrov stran žena. Toda gentekne11’ r pomagal Maji in ji ponn« spremstvo do konca 'Zdravo! Mi lahko, prosim, parnagaš križurTaltaje začelo^ je bi| pogledal, ko pa |e « el da Ima g^ XT Todt XZ" bil problem. Brez večjih težav je kot 'jack" zadovoljil punco. sem že skoraj obupal, je mimo pridrvel Blaž iz Postojne, učitelj smučanja. Super! Najprei ga je zanimalo, ali hočem smučati paralelno ali ptožiH ... 'Kaj je to paralelno? "Začela sva s tem. Sledila je prijazna razlago z veliko nasveti, kako stati in obstat, na smučeh. Potem pa praksa. Bolj sem se trudil, da bi Blažu otežil delo bolj se je trudil, da bi mi pomagal. Ko sem mu končno razložil, da snemamo Penovo akcijo, pa se je od srca nasmejal in oddrvel po smučini. ali nas zanima kaj iz zgodovine, 'smučatipo ne znam naučiti nikogar,' je še končala. Janez iz Ptuja me je najprej nekoliko Čudno pogledal, pa^’ ’ sva se odpravila. Najprej mi je razložil, kako ostati na ’m'"*11 kako se pravilno ustaviti. Super, uspelo mi je. Toda kako spr smuči v pogon? To je že nekoliko težje, ne vem, ali bo slo- 'n začnem premikati ... pufff... in znajdem se na tleh. Toda B13 ni izgubil potrpljenja in tako sva počasi, meter za metrom, nadaljevala svojo pol po smučišču. Ko sem gospodu Jane* razložil, da pre za Penovo akcijo, se je od srca nasmejal ‘n preden sva se poslovila, še pohvalil, da je bil na smučarske1" tekmovanju upokojencev kar drugouvrščeni. M " * M “ - m " M,1” kratek ča, Kmol * k? mm »epohriba, omm*0 f”i’»b“P™«£*»ilo: 'M»P Smajgnj, obJZXlp P''d'°9°m' d° P'’1*?’ Izgubilamed rant|e so neverjetno presenečali. Majina drugo žrtev je bila sicer nekoliko^ faja kljub teiw» je Tomaž zelo trudil, trudile Zapeti desko in namazati ustnice še nekako gre, toda ko je treba nekomu razložiti, kako se smuča, se stvari nekoliko zapletejo. Nekateri so zelo veseli, ko lahko svoje znanje delijo Še z drugimi, drugim pa je nerodno, ker tudi sami niso najbolj vešči. In naj potem še kdo pove, da Slovenci nismo prijazni ljudje. VESTNIK39 pen februar 2004 Vaša čustva Sele igraš z mano!___________ Pokličeš me pozno zvečer, samo zato, da bi mi zaželel lahko noč. Tako prijazen si in !ahi prijetno zveni tvoj glas, ko se na nebu rišejo zvezde in luna. Naspim s tabo in ti si moja prva ’nisei, ko se zjutraj zbudim. Ne M kako si želim, da te zjutraj srečam, in najraje bi ti kar skočila v objem. Ti pa si v družbi prijateljev in me le hladno pozdraviš. Komaj mi nameniš pogled. Kot da me ni ali kot da znanka z železniške postaje kaj? Kot da si me nekoč nekje ’•vici pa se ne spomniš niti, kje. to boli in kako sem ob tem - kostna! In ko že mislim, da iz tega ne bo nič, da si me pozabil, Noj klic pa je bil le trenutek sla-kosti, se vse spet spremeni. Potem pa me tako prijazno Ogovoriš, st> me net no db ah pa pokličeš. Zmedeš '• - da te še vprašati ne morem, delaš tako. Se le igraš z '' -mo ali misliš resno? Le kdaj J-"'i izvedela odgovor? Šifra: Maj Vaše pesmi l ^4aju tfpj, 1111(11 dolgi so brez tebe, ' ^er tebe ob meni ni. dos 1''' m°le liabezni Jebe ne čutiš ti. L, h. 11 kakšno besedo r ■ turneji o^i, ,J0S' kako v or v beseda ■ ' ; majhni poljub, 1^ flz srca ezen za naju dva. j - Malena ________ grenek nasmeh, kot N tvoj pogled, hKi bi uč™ ^irimi stenami si, $ ^do te Sv°koden kot ptica, '?»«TTnebub°lMii ker Vat 1 la te, 4 žU' nasmeh, se zdi, kot dva, ^bi^ " " ° midva ’ba ni lahko. Sonja f) ~jer' je srce, ki v meni gori, u je zvezda ki na nebu žan. te lo, Imr čutiva jaz in ti. Nataša C. Prav nora leta so tista, ko se različne teme prikradejo v misli. To je obdobje, ko se velika razmišlja in veliko tuhta. Tudi o medsebojnih odnosih, in to na različnih ravneh, od staršev, prijateljev, sošolcev, in tudi na drugi spol se v teh letih začne gledati drugače. Vanjo, Lauro in Nena smo povprašali o tem, kaj se z njimi dogaja, ko začnejo delati hormoni, ter kako to vpliva na odnose in o čem se največ pogovarjajo. Najstnik želi biti »in« in starši nasploh bi potrebovali več izobraževanja na področju vzgoje V anketi so tudi ugotovili, da je večina mladih na spolnost pripravljena pri 17,18 letih. Med njimi pa so tudi taki, ki so prepričani, da so za spolnost pripravljeni že v višjih razredih osnovne šole. »O zdravi spolnosti lahko govorimo tedaj, ko sta oba ZA in se zaščitita.« Na koncu pa so vseeno prišli do spoznanja, da so telesno resda zreli za spolnost, zanjo pa niso zreli duševno. Kar je pri tem seveda najpomembnejše. Zelo zanimivo je, da razmišljajo zelo odgovorno, da se zavedajo, da spolni odnos brez ljubezni ni nič. Za spolnost se po njihovem mnenju ne odločiš, ker je to tvoj prijatelj že izkusil, ampak ko Vanja Vrečič, 7. razred osemletke OŠ Puconci:_______ ugega spoštlj Laura Vaš, 7. razred 9-letke OŠ I Murska Sobota:___________ Neno Kozar, 8. a-razred 8-letke, Murska Sobota:________________ Pogovarjali smo se o medsebojnih odnosih v soli, kako se moramo med seboj obnašati, kako moramo biti prijatelji, da se ne smemo med seboj kregati ali se celo pretepati. Do nestrpnosti pride, ker se med seboj ne razumejo dobro. Vzroki so lahko različni, fantje se tepejo zaradi kakšne punce, vzrok je lahko šolska naloga, ker je nekdo bolje pisal in podobno. Eni so v odnosih do drugih bolj tolerantni, drugi manj Dobro bi bilo, da bi tiste, ki imajo slabše ocene, potolažili in jim pomagali. Po moje so prijateljstva boljša, če sta skupaj fant in dekle. Moj izkušnja je takšna. Nekoč so me sošolke zapustile, bila sem osamljena, potem pa Mi smo se največ pogovarjali o medsebojnih odnosih v družini. Naši sklepi so bili, da morajo biti mladi drug do Otroci že v osnovni šoli začenjajo razmišljati, kakšni so zdravi medsebojni odnosi in kaj bi bilo treba narediti in spremeniti, da bi bili taki, da bi se v tem odnosu vsi dobro počutili. Da bi se dobro počutili v družini, v šoli, med prijatelji in tudi v kakšni drugi družbi. Za to smo odgovorni vsi, ki v nekem odnosu sodelujemo. Na 14 regijskem otroškem parlamentu, ki je v četrtek potekal na I. osnovni šoli v Murski Soboti, so osnovnošolci razmišljali o medsebojnih odnosih, vrednotah, norih letih in tudi o spolnosti. V svojih nastopih so večkrat opozorili, da lahko različne vrednote botrujejo generacijskim nespora zumom. Starost je laluco velika ovi ra, saj posamezne generacije živijo v različnih okoljih in imajo s tem Mi pa smo se največ pogovarjali na temo o ljubezni. Osredotočili smo se na ljubezen, saj smo v teh letih, ko nam ljubezen in vse, kar je povezano s tem, precej hodi po glavi. V tem času srna izvedeli veliko novega in koristnega, še posebno takrat, ko so na Oddelku za mladostnike pripravili predavanje. O tej temi se bolj pogovarjajo med seboj dečki, deklice pa zopet med seboj. Čeprav za deklice ne vem natančno. Se pa dečki med seboj o ljubezni in spolnosti kar precej pogovarjamo. Vsak kaj ve in mislim, da smo dovolj seznanjeni. Sprašujemo drug drugega in vemo, kateri ve več in kateri manj. Spolnost pa je v naših letih in v naši generaciji bolj tabu in se o tem samo veliko govori. Po resnici povedano je izkušenj bolj malo. Eni se radi s tem hvalijo, ampak so bolj redki. Po moje jih je manj aktivnih, kot se govori. 'V nwlfi letih ni od- veliko razmišljajo o prvi ljubezni, prvih dotikih in tudi spolnosti. O tem se pogovarjamo v šoli, s svetovalci, s starši, najbolj pa zaupamo svojim sošolcem in prijateljem. brezpogojna ljubezen staršev do otrok, da mora družina dajati občutek varnosti in da mora vsak otrok odraščati v enakopravni družini. To je ideal, v resničnosti pa je povsem drugače V vsaki družini so kakšne težave. Posebnost našega obdobja pa je tudi puberteta, ki prinese v družino konflikte, in takrat so doma bolj napeti odnosi, Puberteta je nekaj naravnega, hormoni podivjajo, mladi pa si mislijo, do so odrasli, to pa še zdaleč ni res. Ze obnašanje kaže drugače. Večkrat se skregajo, to pa vpliva tudi na najstnika. Najstnik želi na vsak način biti »in« in želi biti sprejet. Mene v tem trenutku še ni zajel val pubertete. Mislim pa, da za tistega, ki se znajde v puberteti, ni tako težek čas, za vse druge pa je. me je ogovoril fant in postala sva zelo dobra prijatelja. Najino prijateljstvo traja že eno leto in mi zelo veliko nttuu.it pomeni. Tolaživa drug drugega, ko je kaj slabega, in se skupaj veseliva, če kateremu I IIUWLi" pred kratkim v dveh PeVs . syp 'fiJTio v lovskem. Kdor poje, slabo ne H. Ficko organist in pevovodja Bil je nadvse dober in spoštovan človek, m to ne le v zboru. Pred njim na tleh sedi njegova hčerka Tilka, Valentin Kocbek pa je bil oče pisatelja Edvarda Kocbeka, ki letos praznuje stoto obletnico rojstva. V dolgoletnem obdobju zbora je nastalo veliko anekdot, nekateri so si s težavo zapomnili besedilo pesmi, pevovodja pa jih je nato na šaljiv način kregal. Vaje so imeli v »huti pri Pergarci«, sem zvedel po pripovedovanju Kristine Križanič, hčerke ene od nekdanjih pevk v zboru. Njihovo štinglasno petje se je slišalo vsako nedeljo, včasih tudi pri vseh treh mašah, pogrebih, na božjih poteh - romanjih - in ob drugih priložnostih. Peti v zboru je bilo ugledno in razvedrilno, saj jim je bilo druženje obenem dano z obiskovanjem drugih Ja, samo še malo, pa mo gratali Evropejci. Čiglij, kelko ges znan je naš falat zemle, ka se njemi Slovenija pravi, že od rim Ijanofdale tli ge je, se pravi v Evropi. Bar toga se ne da zbrisati, kak se da sefele drujgo, Naši poslanci dobesedno zagnje atome mouči napinjajo. Do 1. maja morejo sprejeti še 39 zakonof, s šterimi mo v našoj državi glij se tak meli zriktano, kak v Evropi majo zriktano. Gospod Rop so pravit, ka nega nikše nevoule, ka poslanci sploj ne bi znali , zakoj roke zdigavlejo pr ton ali pa ovon zakoni. F poslovniki delovanja državnoga zbora nigi ne pijše, ka zakone poslanci prle kak rokico zdignejo morejo prešteti. Super, ges se zaj v šouli tuj javin, pa da de me učitelca kaj pijtala mo samo tuo, pa mo pravo, ka nigi f poslovniki šoule ne pijše, ka ge moren tuj kaj znati, če rokou zdignen. Veselijo se upokojenci. Naša bajca tuj, ka so njin od 2.6 do 3.2% pokojnine zdignoli. Atiji se je najbole vidla, izjava enoga poslane^, ka je ob toj priliki pravo, ka je nej slovenski pokojninski sistem v razpadanji, liki je prej v razpadanji pamet šteroga od poslanca f. Ati je tou nej cul, bi pagvušno pravo, ka bar polovici kaj razno kaple. Naša bajca so pravli, ka < ( mi za tou povišico penzije eno oubo ku/pijo ka san sigdar razoglaven. Ne ven , da so nazagnje v bauti bilij, mislin pa ka nančza bun-clek nede zadosta. Dosta se je te dnij gučalo od plače gospe predstojnice psihitrične klinike v Luhlani. Dva milijona 700 gezero je prej dobila plače. Pa si zasluži telko? Stouprocentno. Še bi njoj trbelo dati dodatek za sendvič, kakši 10 durdof, ka znankar sirouta nanč za malco nema časa. Ati je pravo, ka tou dru jgo biti nemre, ka so k njoj vozili paciente z državnoga zbora. Pa ka so zaj rejsan zvračeni je dokaz , ka delajo s tejmi izbrisanimi. Takse sloge smo že dugo nej vidli. Si kak eden se trgajo za izbrisane. Nažalost sakši po svoje. krajev, kamor so občasno hodili prepevat Poleg cerkvenih pesmi so peli različne ljudske pesmi, znani pa so bik skorajda že po svoji himni Šumi, šumi gozd zeleni Iz pevskega zbora so se razvila različna društva, na primer Orli, društveni sklop, ki je bil izključno katoliški Zbor je obstajal do druge svetovne vojne, takrat pa se je vse spremenilo, kajti čutil se je precejšnji vpliv takratnega režima in kar nekaj pevcev se je tudi opredelilo za novo politiko ali pa so bili z njo povezani s sorodstvenimi vezmi. Seveda potem niso več peli v zboru. Župnik Franc Štuhec pa je bil zaradi kršenja pravil komunističnega režima izgnan na Hrvaško. Bojan Zadravec Kak so si pač vb zračunali. Ka de njin boukše za svojo stranko. Najmenje se pa ide za lidij - Izbrisane. Dosta bole pa za vol ilne točke. No, vej je tou nej nika nouvoga. Sigdar se kaj najde, od koj se te lejko svajujejo. Nas je pa zapujsto gospod Rode. Na jako visiko funkcijo so ga pouzvali v Vatikan. Što de nas pa zaj razsvetljeval ? Što de nan sakše leto z Brezij povedo, .kak velki grešniki živemo f Sloveniji. Mo vidli. Bar tu je samo ena stranka, pa se nedeo meli od koj dukati. Doživeli pa preživeli smo pa slovenski izbor za pesem Evrovizije. Ati je tak na polovici, samo inouk odišo pa selotejp, pa je cejlo televijo ob strani fkilp zakelo, Ges san ga z bejlin gledo, ka njemi ge. Pa je pravo, ka ga je straj, ka šteroj nastopajočoj nebi cecek vb spadno. Tak so stepale, ka bil pred dvoranof rešilec, če bi si štera kakši štero okončino strla. Sega je bilou, muzike pa najmenje. Če bi od sej nastopajoči ženskoga spola cote fkuper dal bi glij za eno dugo obleko doubo blaga. F Turčijo de zmagovalno pesem spremijo san gospod Peterle. Če de popejvo, se še Hi ne vej. Mogoče de pa f premori, pred glasovanjon zel frajto-narco, pa pokazo, kak smo slo venci kredi za evropsko unijo. Nigdarse ne vej. Od naši prejgnji lejko se čakamo. Fašenik je zijmo odneso. Larfe so pa ostale. Tak pravi naš ati, da gleda, te naše prejgnje. Niš-terni so pač tak, ka misilijo ka je cejlo leto fašenik. Je pa te fašenski čas lekar idealen za izbris direktorof. Kaplejo kak muje, da ji s pipson pošprickaš. Zaj te, te ete letij. Ati je pravo, ka je tak kak je že inda bilou. Te je partija nastavlala, ge de stoj direktor, zaj so pa tou delo prevzele demokratične strankarske sile. Na odgovorni mestaj pa ja nucaš človeka šteromu lejko zavupaš , ka te nigdar vo ne povej, kelko sta pod sebe skopala. P.S. Nika san nej pozabo. Fajn mi bojte, pa se veselte nouvi zakonof, pa nouvi delovni zmag naši politikof, pa velki plač naši prejgnji. 040: februar 2004 42 vni Predstavljamo novo Vestnikovo sodelavko Boštjana Žajdela Z našega štedilnika iz osrčja Prlekije -ni O | »Pri mojem imenu ni ponagajal noben tipkarski škrat, ampak sem dejansko Boštjan+a, zaradi česar sem v pisnih kontaktih velikokrat Boštjan. Ampak na to sem že navajena od osnovne šole, ki sem jo obiskovala v Cezanjevcih, nakar sem se vpisala na Srednjo strojno in tekstilno šolo v Murski Soboti. Svojo študijsko pot sedaj nadaljujem na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, kjer sem leta 2000 diplomirala na visokostrokov-nem programu iz tekstilstva, smer konfekcijska tehnologija. Ker se mi je ponudila priložnost za nadaljevanje študija na univerzitetnem programu, sem to tudi izkoristila in v septembru 2003 diplomirala iz tekstilstva, smer inženirski management. S študijem sem si pridobila temeljna znanja iz osnovnih naravoslovnih ved in poglobljena tehnično-tehno-loška znanja ter vsa potrebna znanja s področja managementa ter posredno tudi osnove znanja o varovanju okolja,* uvodoma pravi Boštjana Žajdela. Kot je znano, je pred kratkim postala zelo angažirana avtorica prispevkov o varstvu okolja Zanimalo nas je, kaj jo je spodbudilo k tovrstnemu pisanju? »Zanimanje za ekologijo me je tako navdušilo, da sedaj ob delu nadaljujem v tej smeri podiplomski študij, smer tehnično varstvo okolja S tem študijem si bom pridobila znanstveno znanje in se izpopolnila na tem strokovnem področju. Upam, da bom s svojim izobraževanjem pripomogla k razvoju in uspešnosti ohranitve narave, saj opažam nazadovanje le te, predvsem na našem področju. Raziskovalno delo me zelo veseli in do sedaj sem pridobila že nekaj znanja in novih izkušenj tudi o manage mentu, analizah in projektiranju, predvsem pa s področja tekstilne kemije in varstva okolja « In kaj ji pomeni študij? »Na dodiplomskem študiju sem poleg trdega študija okusila tudi veliko radosti študentskega življenja tako v Mariboru kot tujini. Za en mesec sem prek organizacije Ceepus gostovala na Tehnical University of Liberec na Češkem in prav tako en mesec na Faculty of Textile Engineering and Marketing Lodzu na Poljskem. Moje veselje do kemije in varstva narave je potrdil tudi 3-mesečni študij na University of Leeds, Department of Colour Chemistry v Veliki Britaniji« Seveda smo jo povprašali tudi o tem, s čim se najraje ukvarja v prostem času? »Sem popotniške narave in v mojem dosjeju so zapisani tudi Irska, Francija, Španija, Madžarska, Turčija, kjer sem spoznavala njihove posebnosti, kulturo in znamenitosti O sebi menim, da sem dinamičen človek, in iščem vedno nove izzive in predvsem optimistično gledam na svet. Aktivna poskušam biti na različnih področjih, med drugim sem pri pomur skem Vestniku honorarna sodelavka na področju varovanja okolja in moje članke lahko preberete v rubriki Ekomurje,« končuje Boštjana Žajdela. Juha iz leče in prekajene slanine 30 g olja, 80 g čebule, 80 g korenčka, 40 g peteršiljevega korena, 180 g rdeče leče, 150 g prekajene slanine, 150 g krompirja, 3 stroki česna, lovorjev list, poper v zrnju, majaron, sol, sesekljan zeleni peteršilj V posodi prepražimo sesekljano čebulo ter na kocke narezano korenje in petršilj. Nekaj minut pražimo, potem dodamo na kocke narezano slanino, lečo, krompir in začimbe. Zalijemo z jušno osnovo ali vodo in kuhamo na šibkem ognju, dokler se leča in zelenjava ne zmehčata. Po okusu še solimo, popramo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Pikantna piščančja bedra s sezarnom 8 piščančjih bedrc (spodnji del), 2 žlici sezamovih semen, ščepec bazilike Pikantna omaka: 2 žlici olivnega olja, 50 g paradižnikovega kečapa, 30 g gorčice, 100 g čebule, 1 strok česna, 20 g sladkorja, sol, poper, 1 dl piva Najprej pripravimo pikantno omako. Čebulo, česen, olje, gorcico, sladkor, kečap in pivo zmešamo v mešalniku, da dobimo glad ko zmes. V vsako bedro zarežemo tri zareze in jih zložimo v pekač Prelijemo s pripravljeno omako in potresemo s polovico sezamovih semen. V vnaprej ogreti pečici pečemo pri 200 ’C 30 minut. Vmes jih obrnemo, prelijemo z omako in potresemo z drugo polovico sezamovih semen. Preden ponudimo, potresemo z nasekljano baziliko. Brokolijev narastek s sirom 250 ml mleka, 40 g moke, 40 g masla, 100 g sira trapista, 120 g brokolija. 4 jajca, sol, poper, muškatni orešček, 30 g drobtin, 20 g masla za mazanje modela Brokoli razcvetkamo na majhne cvetove Danijel KOZAR vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 in skuhamo v slanem kropu Posebej maslu prepražimo moko, zalijemo z kom in kuhamo, da se lepo zgosti. Solin10 ter začinimo s poprom in muškatni’11 oreščkom. Ko se ohladi, dodamo narib®1 sir, rumenjake, brokoli in drobtine beljakov naredimo sneg in ga nara^0 primešamo pripravljeni masi. Ognjevar110 posodo namažemo z maslom m potrese®0 z drobtinami. Pripravljeno maso strese®0 v posodo in pečemo v ogreti pečici 30 Ocvrte ajdove palačinke s sadig®- Testo za palačinke: 80 g ostre moke, ajdove moke. 2 dl mleka, 2 jajci, ščepec olje za pečenje Sadn i nadev: 120g olupljenih bana^ g breskev iz kompota, 120 g svežih jagod a iz kompota, 100 g brusničevega dže^' žlici beldežurja, ščepec vanilin sladko I* odklanjajte in pri odgovorih ne bodite poznanstvo. Knjiga vam bo delala “° t in vas zadovoljila, zato ji dajte pni®11 ji Izdaja ga Podjetje za inforfuranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Hltuper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Julmov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emn. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! :—- P®".----------------- ---februar 2004 Šele po 14 letih mu je sodišče dokončno »opralo« ime baSl 09 ©®O@@© O®@OOO Kako so Mladena Rajha iz Prlekije neupravičeno obsojali Znana pregovora Pravica vedno zmaga in Pravica 11114 dolge noge sta se še zlasti potrdila v primeru danes ^-letnega Mladena Rajha iz Slamnjaka pri Ljutomeru. Ob pomoči svojega zagovornika, uglednega odvetnika Jožeta Šafariča, mu je namreč po natanko 14 letih nemirnega spanja le uspelo dokončno dokazati, da ni storil očitanega kaznivega dejanja - naklepnega speljevanja drugega, da bi storil kaznivo dejanje Wjra. Po oprostilni sodbi okrožnega sodišča v Murski Soboti, je bila izrečena že 3. marca 1999, je to P° pritožbi kožnega državnega tožilstva približno dve leti pozneje botnii[ tudi pritožbeni senat Višjega sodišča v Mariboru, čerema je predsedoval sodnik svetnik Peter Haupt-1111 Sicer pa naj bi omenjeni, ki je sedaj samostojni Pdeški podjetnik, napeljeval k umoru moža nekdanje flavte Vse skupaj naj bi se zgodilo pred sedemnaj-kh (leta 1987) in obdolženi je bil že na prvi obravnavi takratnim Temeljnim sodiščem v Ljutomeru leta oproščen obtožbe napeljevanja k umoru m se ^^turijn kaznivim dejanjem, toda Višje sodišče v Odboru je na pritožbo takratnega Državnega tožilstva ‘^valo novo obravnavo. Zaradi tega je kar nekaj časa P^aj ponovni pOStopek pred senatom okrožnega Murski Soboti, kateremu je predsedoval okroz-Roman Petek [že nekaj let je Roman odvetnik, P )> ki se je končal marca 1999, toda po vnovični Gostilu sodbi je državni tožilec spet napisal pi itož o. In o čem je pravzaprav v tej več kot 17 let stari zgodbi odločalo sodišče? Obtožnica, ki jo je zastopal državni javni tožilec Žarko Bejek, je namreč očitala Rajhu, v času dogajanja trgovcu v podeželski trgovini v Cezanjevcih pri Ljutomeru, da je, kot ga je obdolžil znanec in nekoč menda tudi prijatelj Rudolf Markoč, slednjega napeljeval k umoru Miroslava Ozmeca, moža nekdanje Rajhove sodelavke Ljudmile Ozmec, ker da je bil Rajh vanjo zaljubljen. Ponujal naj bi mu, tako obtožnica, takratnih 10 000,00 nemških mark, če bi Ozmeca denimo med ribarjenjem udaril po glavi m ga vrgel v ribnik ali če bi insceniral kakšno drugo »nezgodo«, ki bi Ozmeca pahnila v smrt. K umoru Miroslava Ozmeca naj bi napeljeval tudi Dušana Belo, za kar naj bi mu ponujal polovico prejšnjega zneska, pozneje pa naj bi Belo napeljeval tudi k umoru Rudolfa Markoča, ker da se mu je preveč zaupal, zato naj ne bi smel več živeti. Obdolženi Mladen Rajh, ki je bil zaradi teh obtožb slabe tri mesece tudi v priporu zaradi domnevne nevarnosti za okolico, je na obravnavah vse navedbe Rudolfa Markoča vseskozi zanikal m trdil, da gre za zaroto zoper njega Po drugi strani pa je ključna priča Rudolf Markoč, ki je leta 1984 menda prostovoljno izstopil iz policije, trdil, da nima niti najmanjšega vzroka, da bi po nedolžnem obtoževal Rajha Markoč je na vseh zaslišanjih nenehno ponavljal, da ga je Rajh napeljeval k umoru moža Ljudmile Ozmec. »Dejal mi je, da se mora znebiti Ozmeca, in to naj bi opravil jaz. Tega nisem hotel storiti, toda ko je začel groziti, da je treba umoriti tudi mene, sem vse skupaj moral prijaviti policiji,« je med drugim poudarjal Markoč, toda s tem sodišča ni uspel prepričati. Še več, tri ključne priče -Dušan Bela, Branko Rajh m Srečko Pintarič - so v glavnem, tudi med soočenjem z Markočem, potrjevale navedbe obdolženega Rajha ter celo obdolževale Markoča. Tako je sodišče tudi takrat sledilo pričam in drugim dokazom. In ker ni bilo trdnih dokazov za očitana huda kazniva dejanja, je bil Rajh ponovno oproščen obtožbe, hkrati pa ni bil dolžan plačati sodnih stroškov. To oprostilno sodbo je kljub pritožbi okrožnega tožilstva potrdilo tudi višje sodišče v Mariboru in s tem je zadeva le končana. Toda čeprav je od domnevnega dogodka do končno pravnomočne sodbe minilo kar 14 let, si je tudi Mladen Rajh, kateremu je celotna zadeva povzročila velikansko materialno in moralno škodo ter duševne bolečine, končno oddahnil. Kljub vsemu pa od države niti od nikogar drugega m zahteval nobene odškodnino za čas, ki ga je prebil v priporu, m še za kaj ... Zanj je, kot kaže, najpomembnejše, da je po dolgem pravdanju le uspel dokazati, da so ga neupravičene obsojali za huda kazniva dejanja. S tem se je s pomočjo odvetnika Šafariča tudi za vedno rešil dolgoletne hude »nočne more«. Na pomurskih cestah vedno več povožene divjadi Vsak dan končajo pod kolesi skoraj tri živali. V letu 2003 v pomurski regiji [uradno] povoženih natanko 1.038 (leta 2002:906] živali - Enota zavarovalnice Triglav lani zabeležila 1.061 povoženih živali in izplačala 130.000.000,00 odškodnine... £ s Ki glede na lo dn policisti V ^ lvena situacij^ kBko Ugodna je splošnai va r^1Cmh Mami Iter v občutno znizal prometnih ^inialmh kaznivih dejanj pa u vedno u vedno manj, so v . J^ed po^rs^ kostni rekordi In poleg tega, da ]e taksnih, prometnih nesreč nekak prekmurja kl * pregloboko pogledali v kožar-c, dežele z WAi|e oprijel tudi vzdevek » ^ih div- num namreč dan, da v p in . to da bdo obravnava deSet, op P divjih živali (včasih tudl rStnih trčenj, ^■aprav je vregiji tudi največ' ' ‘ v letu, ki se |u ravnokar rite , na d io^ pOVozenih divjadi, a g 0> da se 2002 povoženih »le« 906 zwak 1 se z tep dabša takšnih po Q toVrstnih va^i tukaj je samo p° trčenjih, ki so prijavljena policiji. Nekateri vozniki takšnih »bližnjih srečanj « sploh ne prijavijo, bodisi da na vozilu m bilo škode, so vozili »okajeni« ali zaradi kakšnega drugega vzroka, tako da bi prihod policije lahko stal še več kot popravilo zvite pločevine. Tildi predstavnik Policijske uprave Murska Sobota za stike z javnostmi Zoran Kosi pravi, da je število povoženih živali, predvsem divjadi, še bistveno večje, toda policisti zabeležijo predvsem tiste, ko vozniki povoženje prijavijo m je treba narediti zapisnik za zavarovalnico. Po drugi strani pa se pogosto zgodi, da nekateri vozniki, namesto da bi. prijavili povoženje divjadi, slednjo samo vržejo v prtljažnik in divjačinska' »pečenka« je že na mizi. Sicer pa se zgodi po mnenju pomurskih policistov največ povoženj divjadi v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah ter tudi ponoči, ko živali najpogosteje prečkajo ceste. Policisti opozarjajo voznike osebnih in drugih vozil, da bi bili lahko nekoliko previdnejši in tudi uvidevnejši do nemočnih živali, ki se na svojo nesrečo ne spoznajo na prometne predpise. V pomurski regiji povozijo največ srn, sledijo pa zajci, lisice in še nekatere druge živali, vsakodnevno pa so tako povprečno dnevno povožene skoraj tri živali. Vsekakor bi bila statistika še bolj žalostna, če bi povoženi divjadi prišteli še stotine povoženih mačk, psov, ježkov, žab, ptičev Sicer pa »bližnja srečanja« vozil in divjadi močno občutijo tudi v zavarovalnicah. Najmanj vsak drugi lastnik vozila ima sklenjeno tudi zavarovanje, ki pokrije Čudežno preživetje - zajček v prednjem odbijaču avtomobila in srnica brez noge. Oba so po nesreči rešili pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah Toda koliko jih nikoli ne rešijo in koliko materialne škode je na vozilih? škodo, nastalo pri trčenju z živalmi. Samo v soboški območni enoti zavarovalnice Triglav, ki ima okoli 70-odstotni tržni delež zavarovanih vozil v regiji, saj je pri njih zavarovanih okoli 50.000 vozil, so denimo že v letu 2002 poravnali skoraj za 100 milijonov tolarjev škode, ki je nastala zaradi trčenja z živalmi. Kot nam je povedal direktor premoženjskega sektorja pri omenjeni zavarovalnici Jaroslav Karba, je bilo v letu 2003 prijavljenih 1 061 nesreč z živalmi in so na račun odškodnine izplačali dobrih 130 milijonov tolarjev. Večino omenjenih živali, ki navadno poginejo, prevzamejo lovci, so pa k sreči in v zadovoljstvo aktivistov v društvih za varovanje živali tudi vozniki, ki poškodovano žival hitro odpeljejo do najbližjega veterinarja. Še posebne izkušnje imajo pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah, kjer so v minulih letih pomagali velikemu številu živali, ki so se vrnile v naravo. Pen februar 2004 Dodo, Athina in Viviane na jahalnem turnirju bila polnoletna, je lahko razpolagala le z delom tega bogastva, zdaj, pri devetnajstih, pa je vse njeno. nekenko Sibele Dorsa, s katero je imel otroka. Ko sta se ločila, si ga je nekako prisvojil. Athina se je na majhno Viviane navezala in zdaj skrbi zanjo kot prava mati. Toda prava mati si je premislila in zahteva, da se otrok dodeli njej, kar se bo verjetno zgodilo. Kot pravi, bi si to izborila že pri ločitvi, vendar takrat ni imela dovolj denarja, da bi to uredila s pomočjo odvetnikov. O Grace Jones, pop ikoni osemdesetih let, se že dolgo časa ničesar ni slišalo. Zdaj se je spet pokazala v javnosti. Petinpetdesetletna pevka, « ki se je svoj čas izkazala tudi kot dobra * igralka v filmu o Jamesu Bondu, se je tokrat pojavila v Londonu Po fotografiji sodeč, z značilnim medvedjim pokrivalom, bi lahko domnevali, da se je zaposlila kot stražarka pred Buckinghamsko palačo. Toda ne. V reklamnem spotu, odeta v nerc in krzno, vabi na Bahamske otoke. Malce nenavadna reklama za otoke, ki so dali ime kratkim hlačam ... Za vnukinjo razvpitega ladjarja Aristotelesa Onassisa, nekoč soproga nekdanje žene ameriškega predsednika Kennedyja, bi lahko rekli, da ima vse. Mladost, denar in tudi pameti ji ne^ manjka. Po svojem pradedu je pode- pl:, dovala bajeslovno bogastvo, ki je vredno okrog 7,5 milijarde evrov. V to »erbijo« spadajo otok Skorpios v Egejskem morju, 150 razlionih firm, rezidence v Parizu, Ženevi, na Ibizi m se kje, Limet niški zakladi itd. Dokler At.hma Onassis ni mImSM Zaljubljeni par Doda Miranda in Bogota dedinja Athina Norveški prestolonaslednik Haakon (30) in soproga Mette Marit (30) sijeta od sreče, ko na gradu Skaugum pri Oslu, enajst dni po rojstvu, uradno predstavljata hčerko Ingrid Alexandra. Prihodnje norveške kraljice očitno prva javna prezentacija ni preveč zanimala. Medtem ko so foto-rejjorterji in snemalci tekali sem ter tja in škljocali, je ves čas blaženo ajčkala na mamičinem ramenu in se z drobceno rokico oklepala očkovega kazalca. Novopečeni očka Haakon pa ima, čeprav ima po norveških zakonih 4-tedenski porodniški dopust, kar precej dela Njegov oče, norveški kralj Harald, je zbolel za rakom in tako vse kraljevske posle v bistvu že zdaj opravlja sam, če mu ne priskoči na pomoč sestra, princesa Martha Louise (32), s katero se sicer odlično razumeta. Lepo, mar ne? Mogoče se bo tako nekoč začela moderna pravljica o speči princesi... Marsikdo je sicer rekel, da jo je pamet zapustila tisti trenutek, ko se je poročila z Alvarom Alfonsom de Miranda Netom, brazilskim športnim jahačem. Kaj naj bi torej manjkalo najbogatejši teenagerki na svetu7 Morda otrok. Verjetno da, čeprav ima tudi tega. Njen soprog, prijatelji mu pravijo Doda, je bil poročen z brazilsko plesalko in ma- Pravzaprav je že prišla in zdaj je samo se Zf vprašanje časa, kdaj bo napolnila stolpce svetovnih X L revij m časopisov, ki spremljajo življenje največjih " —4* zvezd. Gre za Avstralko Naomi Wats, sicer že J , 'A petintridesetletno seksi plavolasko, visoko 167 \ cm, za katero vsi pravijo, da bo kmalu posta- s k < la super zvezda To je nova Nicole Kidman, A. pravijo filmski kritiki, katere je očarala njena vloga v filmu 21 gramov, ki je □ nominiran za oskarja Zanimivo je, ■ j«, dastaNaomiWatsinNicoleKidman prijateljici iz otroških let Ko je Nicole i še živela v Avstraliji, sta celo skupaj posneli reklamni spot Ob vzhajanju m-vczve/df j< Nicole nffp izjavila, da prijateljstvo ostaja naprej in da med J njima ni zavisti. Speča princesk# Nekoč srečna družina: fotomodel Sibele, Doda in hčerka Viviane leta 2000. Vse drugo se je zgodilo pozneje. Grace med »nemanjam spota Ob njej shsji znani londonski klobučar Philip Treacy. ... je tokrat Agata, študentka slavistike iz Poljske. Rada deska po internetu. rada bere in je rada v veseli družbi. Ceni inteligentnost. srčnost. originalnost in tiste, ki so sposobni prisluhniti drugim- Pravi, da bi lahko pogreša la marsikaj, brez ljubezni pa ne bi mogla preživeti. NIK Pen februar 2004 zvezde r$zume Zdaj nevarno življenje saj ima prema drugi kontinent. potovala z enega na lo časa, da bi na sestanke prišlo med igralko in moderatorjem do rahlega nesporazuma, vendar ga bosta prej ali slej razrešila Ženin bi rad poročno slovesnost opravil v Los Angelesu, nevesta, ki je takšne zadeve enkrat ze »dala skoz«, pa bi rada to opravila kar doma, na ranču v državi Idaho. »Poroka je družinski praznik, ni cirkus!« pravi Skorajda bi ji lahko verjeli, saj ima od prej res veliko družino. Iz prvega zakona z Bruceom Willisom ima tri Kerstin Doerenbruch Strokovnjakinja za surovine različnih vrst. Skrbi za notranjost avtomobila in njegovo varnost. Poleg drugega je sama je testirala delovanje smernikov, varnostnega pasu in ročne zavore. Cornelia Wiedemann Cornelia ustvarja videz VW-ja. Že pred šestimi leti je vedela, kakšen bo VW golf 5. Pravi, da je dobila inspiracijo zanj pri svojih dveh otrocih in med potovanjem v ZDA in Kitajsko. Prvi nastop po poroki: Sir Ben (plemiški naslov mu je podelila angleška kraljica Elizabeta}, Aleksandra in njena hčerka Loise. Edda Kristof-Goeman Je inženirka in že 18 let dela pri Volksvvagnu Je organizatorka proizvodnje, ki poteka po vsem svetu. Pomaga si z videokonferencami, Srečna mladoporočenca Demi in Ashton sta zadnjih deset mesecev nerazdružljiv par. Halle Berry povsod spremljajo smola in nezgode. Začelo se je pri snemanju filma o Jamesu Bondu, ko si je poškodovala oči. Pri naslednjem filmu Gothika si je izpahnila levo rame. Zdaj je ponovno morala v bolnico. Pri naj novejše m filmu Catwoman ji je med snemanjen^^^t v studiu padel na Rc 3^^ glavo del razsvet- Ijave m jo poš- raHp ‘7 *' kodoval. Sicer so \ | jo že naslednji , dar l obvezano izpustili iz 1 . bolnišnice, t : A \ pa ven- j / \_ | dar Kaj <4 ' jo čaka vA JB v nas- - , lednjih dneh?! * omejim letom, ko sta se v javnosti skupaj Demi Moore (41) in MTV-25-letni Ashton Kutcher, so vsi ' )e to dober »štos« in je zanesljivo iehjen promociji Ashtonove nove tv-Dani s nihče več ne pravi, da je bila ' J": a sala, ki je zrasla na zelniku kakšne ^ocijske agencije. Dejstvo je, da se bo c,Jie poročil. Mladi par se, kljub starostni razliki - dobrih 15 let - Rumer (15), Scout (12) in Tallulah (10), hčerke iz zakona Willis-Moore, očka Bruce, nevesto Demi in prihodnji krušni oče Ashton. Vsi se lepo razumejo in Bruce je bil celo med prvimi povabljenci na poroko notic • Girmann ’ hčerk. Je strokovnjakinja Var je ui barve v WoHs-zadn« golfa je izbralo 'v Skrbi, da goli vsaka tu -’lumuhili in lepe ženske - to sc' v®" moških Na tem je gradila tudi fu s svojim koledarjem, to i* ^s posel se je tistih nekaj prostih izvo . J* ltlc v Tnda v avtomobilski ind * sh?ari v resnici dogajajo drugače Zens --ne uttvarpdke. moški pa le izvajalcinjih .' da ženska modrost vse bolj P r* 'Witev O nakupu avtomobila in da pot^n ,udi ndlotajo, kakše n bo videti in ka J Tako jo tudi ■/. VM golfom 5. ki so ga^ °.' hovsem ustvarile ženske, od ^trtuvanja do končne izdelave '^’Irnr, ~ Lansko leto smo na teh straneh H, že pisali o Benu Kingsleyu in • J njegovi poroki. Zdaj lahko nadaljujemo oziroma konča- w mo. Znam igralec, ki se ga večina spominja iz filmov o Gad-hiju, Leninu ali Mojzesu, ki jih je mojstrsko upodobil, se je pn 60 letih lani avgusta poročil z dobrih trideset let mlajšo soprogo Aleksandro, Nemko iz Berlina, ki je v zakon pripeljala 6-letno hčerko Loiso. Od poroke naprej je par je anonimno živel na svoji farnu v vzhodni Angliji in se o njem ni česar slišalo ali pisalo. Po dolgem času so se zdaj Kmgsleyevi prvič pojavili v javnosti na neki premieri v Londonu v 1 Zdaj je sicer kljub vsemu hčerke, stare od deset do petnajst let in seveda takoj zbudili pozornost, ^nske so osvojile avtomobilsko industrijo februar 2004 Pen ralci Pena se predstavljajo Zapisan gasilsk Izbrskal tudi fotografijo iz 1939. leta, ko je bila blagoslovitev gasilskega doma, na njej pa tudi župnik Danijel Halas, za katerega teče beatifikacija za blaženega »Glede na to, da je bit moj oče Jožef čevljar (mati Katarina pa gospodinja), bi bilo logično, da bi se tudi jaz šel učit čevljarskega poklica kajti v tedanjem času (prva leta po II svetovni vojni) je bilo veliko obrtniškega dela Očitno pa nisem bil rojen da bi postal .šujster’, kot pravimo V Veliki Polani so 10. septembra 1939. odprli in blagoslovili nov gasilski dom. V prvi vrsti (v majniških oblačilih) je župnik Danijel Halas. v Veliki Polani, ampak sem bi) nekaj časa trgovski vajenec, potem pa - star še ne sedemnajst let - sem odšel v gasilsko šolo v Medvode m pridobil čin nižjega gasilskega častnika ter tako vsaj na tem področju šel po sledi očeta, ki je bil 1923 leta soustanovitelj Prostovoljnega gasilskega društva Velika Polana. Rodil sem se 21 septembra 1933. leta Bil sem drugi od petih otrok, ki smo se rodili staršema (dva sinova in tri hčerke). Po vrnitvi iz Medvod sem začel aktivno delovati v domačem gasilskem društ vu, prišel pa je tudi čas za vojaščino Napoten sem bil v uniform Za delo v gasilstvu in krajevni skupnosti sem dobil več odličij. V gasilsko društvo sem se včlanil 1951. leta. Sem na desniin j drog z zastavo. _ , Bihac v Bosno in Hercegovino. Kmalu sem si pridobil čin desetarja, po osemnajstih mesecih sluzenja v JLA pa sem se domov vrnil kot mlad vodnik. Potem spet delo na kmetiji in - v gasilstvu, ki je bilo gonilna sila v vasi. Med drugim smo imeli dramsko sekcijo, v kateri sem tudi sam sodeloval in tako odigral nekaj manjših vlog v številnih dramah in komedijah. Pri gasilcih pa sem bil vodja desetine, potem podpoveljnik, več kot deset let poveljnik, osem let član nadzornega odbora, še vedno pa sem v upravnem odboru. Za delo v gasilstvu, pozneje pa tudi v krajevni skupnosti sem dobil ducat odlikovanj in priznanj. Poročil sem se, ko sem bil star 27 let in za ženo vzel Marijo, ki pa ni bila od daleč, ampak je bila skoraj soseda (tretja domačija v naši ulici). Moram se pohvaliti, da sva se dobro ujela. Imava štiri .dečke’ (sinove): Jožko in Drago sta se že poročila, Milan in Roman pa zaenkrat še ne. Poročil sem se, ko sem bil star 27 let, in za ženo vzel Marijo z naje ulice. Medtem sem postal že dedek (žena Marija pa babica), saj imava štiri vnuke. Rad bi pohvalil najine sinove, ker so prav vsi pridni m - vsi štirje so tudi gasilci. Kmalu po poroki sem se pridružil vrstnikom, in ker doma ni bilo zaposlitve, šli smo na sezonsko delo. Najdlje sem delal na državnem posestvu Jesenko vo pri Ljubljani. Potem ko se je .odprla’ Avstrija, pa sem delal tri sezone v eni od tamkajšnjih trsnic. Vesel sein bil, ko sem dobil redno zaposlitev v lendavski Elmi (sedaj Elektromaterial) in delal do 1997. leta, ko sem se upokojil. Ob delu pa sem bil še zastop nik zavarovalnice Croatia in tudi s tem popoldanskim in nedeljskim delom nekaj za- Ker sem imel v PGD pomembn0111 » so me postavili na najvišje mesto tudi kolegi s ™ V srečnem zakonu 5° Jr rodili štirje,dečki'- H0 r je prvorojenec. služil. Zelo razgibano je bilo moje življenje in skoraj ne morem verjeti, da sem lani dopolnil sedemdeset let, saj se počutim še ,mladega’. Morda je tako, ker imam ob sebi mlade družinske člane in smo se lepo ujeli tudi pri konjičku gojimo namreč viseče buče, po domače ,šefe’, in vanje nameščamo luči, tako da so pravi,lustri’. Večkrat pa naš Jožko nanje tudi nariše podlago, nakar Drago potem to izžge. Gre za razne ornamente, tudi posvetila za različne jubileje. Naše izdelke so tudi razstav Ijali v izložbi evangeličanske cerkve v Slovenski ulici v M. Soboti. Pobudnik te predstavitve je bil Evgen Titan « Štefan L Sobočan Zdaj živim mirno J življenje. Ker pa bre- _ ne more biti, Pom<3^Ji]?C vati družinsko kmetij*’ izliti® tudi šefe in iz ni'^ razne spominke- |