VaHat orad mi Catovat — Var)ag*po*tamt mi Ktagentvrl lihnjn v Catovca — EMthatnungaort Kiagantud PoaamaM) hvod 1.SS m., asaaaina natotntna E SiHngov P. b. b. Štev. 9 (1648) PREDSEDNtK (ZVRŠNEGA SVETA SR SLOVEN!JE: Jugostavija vztraja na spoštovanju obveznosti ki jih Avstriji naiaga državna pogodba Deiegacija koroških Siovencev na uradnem obisku v Ljubijani Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega liista, je prejšnji teden osemčlanska delegacija obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev kot gost republiškega izvršnega sveta Slovenije obiskala Ljubljano. Delegacijo, ki sta jo vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij na Korpškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tischler, je v Vili Podrožnik sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marinc s svojimi sodelavci ter predstavniki republiške skupščine in republiške konference SZDL. V pogovoru, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, so predstavniki koroških Slovencev predsednika Marinca in ostale predstavnike SR Slovenije seznanili z aktualnimi vprašanji iz dela in živ-t j en ja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Poudarili} so, da koroški Slovenci vztrajajo pri zahtevi po takojšnjem reševanju odprtih vprašanj iz člena 7 državne pogodbe na celotnem ozemlju, kjer žive Slovenci in brez kakršnegakoli ugotavljanja in preštevanja manjšine. Pri tem so ugotovili, da je bilo za dosedanje obravnavanje manjšinske problematike značilno pragmatično, necelovito in zavlačevalno pristopanje k reševanju življenjskih vprašanj koroških Slovencev, kar ne daje nobenih otipljivih rezultatov. Posebej pa so tudi opozoriti, da se položaj no Koroškem od jesenskih dogodkov ni popravit in da zdaj nikakor ne vlada mir, kot bi to nekateri žeteti prikazovati. Predsednik izvršnega sveta SR Stovenije Andrej Morinc je v pogovoru izrecno ugotovit, da ni nikakršnih razlogov, da bi kakorkoti spreminjoti znana načetna stališča v odnosu Slovenije in Jugostavije do Avstrije ter stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Poudarit je, da je skrb za stovensko narodnostno skupnost na Koroškem sestavni det cetotnega zunonjepoti-tičnega detovanja, odnos do stovenske in hrvaške monjšine pa pogoj za razvoj medsesosedskih odnosov. tzrecno je predsednik Marinc zagotovit, da Stovenija in Ju-gostovija vztrajata v močni podpori koroškim Stovencem pri njihovem enotnem boju za uresničitev zakonitih pravic ter naglasi), do Ju-gostavija vztraja na spoštovanju obveznosti, kt jih Avstriji nataga državna pogodbo. Med svojim dvodnevnim bivanjem v LjubtjanS je detegacija koroških Stovencev obiskata podjetje Stovenijates, kjer se je seznanita z ustrojem tega vetikega podjetja, ki se med drugim bavi tudi z obsežnim koriščenjem tropskih tesov v centratnoafriški repubtiki. Na inštitutu za ekonomska raziskovanja so predstavniki koroških Stovencev seznaniti sodetavce te ustanove z neugodnim gospodarskim potoža-jem slovenske norodnostne skupnosti na Koroškem, kar je v veliki meri tudi posledica tega, da vo- dilni dejavniki na Koroškem nimajo interesa gospodarsko pospeševati dvojezično ozemlje, marveč ga nasprotno želijo ohraniti kot rezer- voar cenene delovne stile. Predstavnik inštituta Marjan Dolenc je izrazit pripravljenost, da bi inštitut sodeloval pri nekaterih gospodar- skih raziskavah, ki bi koristile slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. V Mestnem gledališču pa so se člani delegacije udeležili predstave Cankarjeve drame ,Za narodov blagor". Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev so — kakor že ob drugih obiskih v Sloveniji — obiskati tudi avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Heinricha Riesenfelda. Poudariti so njegovo razumevanje in prizadevanje za poglobitev dobrososedskih odnosov in omenili priznanje, ki gct je bil deležen z imenovanjem za člana slovenskega PEN kluba. Posebej pa so naglasili, da v Ljubljano niso prišli obtoževat in razburjat duhove, marveč iz spoznanja, da je za obmejno narodnostno skupnost vključevanje v državo, v kateri živi, prav tako razumljivo kot pa živi stiki z matičnim narodom v drugi državi. Generalni konzul dr. Riesenteld se je prisrčno zahvalil za obisk in dejal, da seveda ne more podati nobenih političnih izjav, marveč lahko samo iskreno žeti — .in to ni (raza, če to rečem jaz" — da bi se z vseh strani storilo vse, da bi končno prišlo do resničnega medsebojnega sporazumevanja med narodnostnima skupinama na Koroškem. Obisk delegacije koroških Slovencev v Ljubljani in njeni pogovori z vodilnimi predstavniki Slovenije so le logično nadaljevanje rednih in običajnih kontaktov, ki jih vzdržuje slovenska narodnostna skupnost s svojim matičnim narodom in njegovo državo. V teh stikih prihajajo do izraza načela sodobne politične koncepcije, da je manjšina samostojen dejavnik svojih teženj in ne več predmet v odnosih med državami. Iz teh načet tudi izhaja danes mednarodno priznana pravica sleherne narodnostne skupnosti, da vzdržuje žive stike s svojim matičnim narodom. Po drugi strani pa pomenijo ti stiki med stovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem ter uradnim predstavništvom Slovenije tudi potrdilo nenehne skrbi in stalnega zanimanja matičnega naroda za svoje dele v zamejstvu. To je bilo pri pogovorih v Ljubljani zelo jasno povedano, ko je predsednik slovenske vlade nedvoumno izjavit, da je skrb za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem sestavni det cetotnega zunanjepolitičnega delovanja. Prav tako jasno in odtočno pa je tudi opozorit, da je pogoj za razvoj medsosedskih odnosov pač odnos, ki ga kaže Avstrija do slovenske in hrvaške manjšine. Da so bile te besede resno mišljene, kaže zagotovilo predsednika Marinca, da tako dolgo ne bo prišto do uradnih obiskov iz Slovenije na Koroškem, dokter Avstrija ne bo začeta konkretno reševati odprta vprašanja čtena 7 državne pogodbe. NOVA USTAVA-ZGODOViNSK! MEJNtK v razvoju Jugostavije in njenih narodov Z vrsto prireditev tn svečanost! so v Jugoslaviji počasti!! sprejem nove ustave, ki pomeni zgodovinski mejnik v razvoju jugostovanskih narodov. Nova ustavo pomeni zaktjuček nekojtetnih prizadevanj za takšno družbeno ureditev, ki omogoča deiovnemu čtoveku, da resnično odtoča o sadovih svojega deta. Najprej je bita sprejeta nova jugostovanska ustava ter bo tetošnji H. februar gotovo zapisan v zgodovini jugostovanskih narodov in narodnosti kot pomemben mejnik v njihovem družbenem tn poitttčnem razvoju. V nasiednjih dneh po so bite nove ustave sprejete tudi v posameznih repubtikah tn avtonomnih pokrajinah; Stovenija je dobita novo ustavo na včerajšnji svečani seji repubtiške skupščine. Z novo ustavo so biii ustvarjen) pogoji, da detov-n) tjudje postanejo gtavni subjekti samoupravnih odnosov, da iahko upravijajo z detom, s sadovi svojega deta in ceiotnimi odnosi družbene reprodukcije, je na svečani seji v Beogradu poudari! predsednik zbora narodov Mika Sptijak. Z uveijavitvijo detegat-skega sistema je bi! storjen odiočiten zgodovinski korak v preraščanju sedonjega predstavniškega sistema tn posrednega odiočanja. Deiegatstd sistem omogoča detavskemu razredu neposredno sodeiovati v upravijanju družbenih zodev. Nova ustava postavijo na nove temeije tudi odnose med federacijo ter repubttkami in avtonomnimi pokrajinami. Repubilke in pokrajine prevzemajo odgovornost za iastni razvoj in hkrati za razvoj ce-totne skupnost! narodov in narodnosti Jugostavije. Urejanje skupnih zadev v federaciji temeiji na na-četu demokratičnega dogovarjanja in sporazumevanja, ravno s tem pa dobivajo repubiike in pokrajine tudi večje pravice in hkrati večje doižnosti pri izvajanju mednarodne dejavnosti na temetju enotne zunanje poittike. V tej zvezi pa daje nova ustava važno mesto tudi odnosom do deiov jugostovanskih narodov, ki žive zunaj meja matične države. Tako v zvezni kot v re-pubtiških ustavah je namreč izrecno poudarjena in uzakonjena nenehna skrb za narodne manjšine, in sicer v obiiki težnje, da se ob spoštovanju načeta o nedotakijivosti meja fn v duhu prtjoteijskih odnosov s sosedi zagotovijo manjšinam vse narodne in čtove-ške pravice. S tem se Jugosiavija hkrati, ko zagotovijo enakopravnost vseh narodov tn narodnosti na svojem ozemiju, zavzema za uresničenje enakopravnega poiožaja vseh njenih manjšin zunaj matične domovine, pri čemer je odnos sosednih držav do teh manjšin eno izmed merii resnične pripravijenosti za razvijanje prijateijskih odnosov. Razgiasitvi nove ustave v Jugosiaviji in v njenih repubtikah je posveti! vetiko pozornost tudi svetovni tisk, ki ugotovijo ziosti dejstvo, da nova ustava raz-gtaša popoino enakopravnost vseh narodov in narodnosti ter poudarja vodiino viogo detavskega razreda pri graditvi družbenega sistema. Prav tako opozarjajo vodiini iisti, da gradi Jugosiavija mednarodne odnose na načeiih spoštovanja narodne suverenosti tn enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter reševanja mednarodnih probiemov po mirni poti in sociaiističnega internacio-naiizma. Se poseboj pa nagiašajo vodiino viogo predsednika Tita in njegove neminijive zasiuge za razvoj sociaiistične Jugosiavije ter pripominjajo, da bo na spiošno žeijo vseh jugosiovanskih narodov do smrt) ostat na čeiu jugosiovanske države. a — Štev. 9 (1648) 1. moreč 1974 'B? E 5 H 5 B? B TUD) TMAŠK! PRIMER POTRJUJE: S številkami argumentirajo tisti ki najbolj nasprotujejo pravični rešitvi manjšinskega vprašanja Tržaški občinski svet {e na koncu proračunske razprave, med katero :o razpravljati a vseh važnejših gospodarskih in tudi pott ličnih vprašanjih, z vetiko večino sprejet posebno re:o!ucijo o stovenski narodnostni skupnosti. Dokument, ki so ga podprie vse poiitične ztranke z izjemo neofašistov, poudarja obveznozti do Stovencev na podtagi 3. čiena pozebnega ztatuta deieie Furtanije-Jutijske krajine. V zvoji rezoiuciji o ziovenzki narodnoztni zkupnozti ze je tržaški občinzki zvet zavzet za .giobatno zaščito" ziovenzke manj čine z zakonzkimi ukrepi. Vendar pa zo v razprav) o rezotucijt prišta do izraza precej raztična statišča o pojmu gtobatne zaščite Stovencev. Že v uvodni izjavi je župan Spaccini dejo), da pojem globaina zažčita ne pomeni pristajanje na okvirni zakon ali na globalni paket, ker je enoten !e koncept o gtobatni zaščiti, medtem ko giede načina zakonske zaščite obstojajo raziični prediogi. Sociaiisttični predstavnik je poudari), da je po mnenju sociatistov čas zre), da se gtede vprašanj stovenske manjšine najde ustrezno giobatno rešitev. Pri tem je meni), da so det-ne rešitve nezadostne, poteg tega pa je treba nadoknaditi tudi tisto, kar manjšina dnevno izgubijo zaradi vprašanj, ki so v odnosu do nje nerešena. Zato je potreben enoten zakon itn zato so socialistični postan-ci v parlamentu tudi že predati zakonski predtog o gtobatni zaščiti Stovencev. Za resnično giobatno zaščito v smistu načet repubtiške ustave se je zavzet tudi zastopnik komunistov, ki je posebej nagtasit, da tak pojem zaščite, kot ga narekujeta ustava in demokratični razvoj, ni zdruitjiv s števUčno močjo narodne manjšine in je zato prav, da Stovenci odktanjojo manipu-tirane podatke o tjudskem štetju, s katerimi bi rada manevrirata politična desnica. Svetovatec Stovenske skupnosti dr. Dothar je svoj govor začet v stovenščini, vendar ga je župan takoj prekinit z ugotovitvijo, da mu po zakonu mora prepovedati govor v stovenskem jeziku. Dothar je odgovorit, da se v tem kaže absurdni potožaj, ko je stovenski jezik prepovedan v občinskem svetu, občina pa po okotici razobeša tudi stovenske razgtase. Toko je nastat potožaj, ko vetjajo za državtjane iste občine ati za državtjane iste pokrajine povsem razttične pravice — manjše v središču mesta, večje v okotici. Nagtasit je, do je po mnenju Stovencev zakon o prepovedi slovenskega jezika protiustaven in je župana pozvat, da preda zapisnik seje sodišču, da se bo ugotovito, če je v resnici in na kakšen način kršit zakon. Do je uporaba stovenskega jezika pred tržaškimi uradi dejansko prepovedana, se je pokazalo tudi na tamkajšnjem sodišču, kjer so prot. Sama Pahorja obsoditi samo zato, ker je zahtevat totmoča, da bi se na sodni obravnavi tahko zagovarjat v svojem materinem jeziku. Prot. Pahor je protestirat tudi proti stalnemu kršenju člena 5 posebnega statuta tondonskega sporazuma, proti obsodbi in proti odktonitvi totmača pa je vtožit priziv. Stovensko narodnostno skupnost v Matiji in še posebej no Tržaškem pa je upravičeno razburita tudi objava .uradnih* podatkov o popisu prebivatstva v tržaški pokrajini teta 1971. Ti podatki namreč kažejo, da je — podobno kot pri nas na Koroškem — tjudsko štetje tudi na Tržaškem stužito za grobo pačenje resnice ter za maniputacije v škodo stovenske narodnostne skupnosti in njenih pravic. Pred tjudskim štetjem teta 1971 so Slovenci nedvoumno izjaviti, da je v njihovem po-tožaju in ob dejstvu, da vse dostej še niso bite odstranjene postedice narodnostnega in gospodarskega nasitja nod stovenskim živ-tjem v času tašizma ter da se je tudi v po- vojnem času vse dostej nadatjevata potitika asimitacije in neizvajanja narodnostnih pravic, vsako preštevanje Stovencev nesprejem-tjivo. V tej izjavi so jasno in odtočno poudariti, da zato kakršnimkoli rezuttatom ljudskega štetja odrekajo vsako vetjavnost in da že vnaprej odktanjajo kakršnokoti skticeva-nje na take podatke. Primorski dnevnik v zvezi s sedanjo objavo rezuttatov tjudskega štetja ugotavtja: ,S tem, da nas .uradno zmanjšuje' za najmanj potovico, to uradno štetje samo dokazuje, da smo imeti prav in vsako sklicevanje no .ugotovtjene' števitke bi bito samo potrditev pomanjkanja potihčne votje za demokratično reševanje naših pravic pri tistih, katerim bi te potvorjene števitke stužite kot argument.* Ati ni ta sorodnost potožaja na Koroškem in Tržaškem značilna? Predvsem pa se ob tej .sorodnosti" kaže, da v obeh primerih z dvomtjivimi števitkami najraje argumentirajo prav tisti, ki najbotj nasprotujejo pravični rešitvi manjšinskega vprašanja. Začetek stovenske državnosti na zasedanju SNOS pred tridesetimi ieti S posebno svečanostjo v Čmomtju, katere so se udetežiti najvišji predstavniki Sto-ventje, so prejšnji teden prostaviti 30. obtetntco zgodovinskega zasedanja Stovenskega narodnoosvoboditnega sveta (SNOSj, ki je bito 19. tn 30. februarja 1944 v Čmomtju tn kt pomen) začetek stovenske državnosti. Kot prvi stovenski partament je SNOS na svojem črnometjskem zasedanju namreč sprejet sktepe, kt pomenijo temeije stovenske narodne obtasti tn tjudske demokracije. Na ta dejstva je v stavnostnem govoru opozorit podpredsednik repubtiške skupščine SZDL Stovenije Zoran Potič, kt je nagtastt, da je bito zasedanje SNOS v Crnom-tju .iogično nadatjevanje neustavtjivega procesa uvetjavtjanja stovenskega detovnega čtoveka v izgradnji tastne državnosti". Ta proces se je začet s prvimi odtoki OF teta 1941, se nadatjeva! v sktepth prvega zbora odpostancev stovenskega naroda v Kočevju tn naše) svojo potno potrditev v sktepih prvega tn drugega zasedanja AVNOJ. Oovorntk je potem opozorit na povezanost takratnih sktepov z današnjim razvojem in ztasti poudarit popotno dostednost, kt prihaja do izraza v takratnih odtočitvah in sedanjem uvetjavtjanju nove ustave. Deja! je, da je imet stovenski narod za tiste čase najdosiednejši detegatski mehanizem, ker so v prvi stovenski pariament, tzbran na kočevskem zboru, postate svoje detegate terenske organizacije OF in vojaške enote, tore) vsi tistt, kt so tedaj najaktivneje izvrševat) borbene natoge stovenskega naroda. Detegatski sistem je dosiedno uvetjavtt tud) odtok SNOS o razpisu votitev v narodno-osvoboditne odbore, tsta miset pa se uvetjavtja tudi zdaj z novo ustavo, ko namreč .osnovni nositct obstoja in razvoja siovenske skupnosti, detovni tjudje v vseh obtikah združevanja tn ustvarjanja neposredno in prek svojih deiegatov urejajo vse svoje medsebojne odnose, tore) votijo detegate v občinske skupščine .naravnost tn neposredno', tz njihove sredine pa se pojavijajo deiegati detovnih tjudi v novem siovenskem kot tudi jugostovanskem pariamentu". Končno pa je Zoran Poiič osveftit tudi še drugo sorodnost med dogodki pred tridesetim) ieti in današnjim potožojem, ko je ugotovit: Kot smo biti takrat, v drugi svetovni vojni, s svojim bojem povezani s svetom in smo s svojimi uspehi prispevati svoj vetik detež k skupni zmagi nad tašizmom in nacizmom, tako moramo tudi danes z notranjo trdnostjo, z gospodarsko uspešnostjo in z uveijavijanjem svoje izvenbiokovske mirotjub-ne tn neuvrščene potitike utrdit) svojo navzočnost na svetovnem potttičnem tn gospodarskem odru. S tem utrjujemo tastno svobodo tn pravico do svoje nemotene poti v nove družbene odnose; to pa nam bo pridobito tn utrdiio tudi simpatije detovnih tjudi vsega sveta. Ne /e &oro%4 <3Mtr:;s&d o/<-č:7