P K O I. KI A It Et: JE DELAVSKI EIST ZA MISLECE ClTATELJE IPROLETAREC Glasilo JugowlovMiiMke Soeinlialiriie i.wt.v ¡n l>r»sv«'iiie Malic« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL ULKEAll Kdo naj pomaga gladnim narodom Evropi? HERBERT H00VER V KAMPANJI ZA 2IVILSK0 POMOČ LJUDSTVOM, KI JIH JE PODJARMIL HITLER. — NEMŠKA VLADA ZVRACA KRIVDO ZA BEDO NA ANGLEŠKO VLADO PRIJATELJSTVO V NESREČI f Po enem letu vojne je po-jdje ji bodo za dobljeno hrano yianjkanje v Evrcpi večje, kot hvale/ni. pa je bilo v prejšnji svetovni roj ni po treh letih, pravi biv*i Ameriške predsednik Herbert Hoover. Nad sto milijonov ljudi .strada toliko, da se bodo pri- fele med njimi epidemije in jih J smrt kosita na debelo, ako f- Angleški poslanik v \Vash-ingtcnu mu dopoveduje, da je Anglija pripravljena pomagati, toda šele ko pade hitlerizem. Naj torej podjarmljena ljudstva kaj store v ta namen, toda Anglija si ne more privoščiti iz-krvavitve na račun sentimentalne dobrodelnosti. Vojna je vojna in Veliki Britaniji se gre na življenje in smrt. Pomanjkanje v Belgiji i Najbolj želi Hoover pomagati Belgiji, kjer je vodil »lično pomožno akcijo tudi v prejšnji svetovni vojni. Njegovi zaupniki pravijo, da so bili Belgijci vsled silovitega . pomanjkanja prisiljeni poklati že dve tretjini svoje goveje iivino in prašičev, da tudi krompirja nimajo več in da gladujejo bolj kot v prejšnji svetovni vojni. On Angliji predlaga, da naj bi dovolila dovoz živil iz Amerike vsaj v Belgijo, distribucijo pa bi kontroliral on s svojim odborom s sodelovanjem Ameriškega in mednarodnega Rdečega križa. ¡»ubliuhtMl Wc«?kly at 2301 S. Lawnd*lc Ave. ... LETO—VOL. XXXVI. IZID VOLITEV V ODBORE J.S.Z. IN PROSVETNE MATICEOBJAVUEN NA TRETJI STRANI V TEJ ŠTEVILKI Novi odbor JSZ in P. M. bo imel prvo sejo 7. marca v SDC CUn i ektekutive in nadzornega odbora JSZ, ter odborniki Prosvetne matice, ki so bili iz-voljeni na splošnem glasovanju, bodo imeli svojo prvo sejo NALOGE, KI NAS ČAKAJO, ZAHTEVAJO, DA SE JIH LOTIMO V VSEH OZIRIH. — VELIKO ZAMUJENEGA ČASA. — PRILOŽNOSTI ZA NASE DELO.—SUGESTIJE ZA RAZŠIRJENJE ODBORA PROSVETNE MATICE NA 7 ČLANOV Piše FRANK ZAITZ Tajništvo JSZ in Prosvetne matice objavlja v tej številki ¡zid glasovanja v odbore JSZ in Prosvetne matice. Je tak, kakršnega smo vsi pričakovali. Morda je le kaka v petek 7. marca v Slovenskem1 ukana v ugibanju, toda vse se je izvršilo tako, kakor če bi to delavskem centru. Redne seje teh odborov se vrse vsak prvi petek v mesecu. Udeleže se jih rlani iz Chicaga in okolice, Nad 50 dalavcav Oti» Elavator Co. v Rivaraida, tik Clavalaada. »e javila, da *o pripravljeni prispevati kri tvojemu tovarišu Arthuru Hogue ki j« kil pobit v prometni afaraci. Poalan j« bil v najbližjo bolnico—v Bar barton, O. Ti delavci, iimed katerih jik je nekaj na (»raji »liki, »o »e prija- i SlOVenCCdl V CHiCOOU vili, da m mu pripravljali pomagati, cim ja prišla vaat, da potrebuje dotok j • kl*v "L ii • i krvi, ki m« jo marajo dru|i dati. Najali »o «i avtobuta na tvoje »Iraške, oni W V DllZnjIh nQSelDinQh ki imajo tvoja avta, pa ao »a umi odpeljali, da mu ponudijo P°mo<-j obljubl¡0 klub Št. 1 Zdravniki »avada sprejmejo po proakušnji v takik slučajih la take. katarik kri soglaša a oaim, kataramu šele pomagati. delo opravili že takoj na zboru julija lansko leto in si prihranili sedem mesecev časa za aktivnosti, namesto da smo viseli v stagnaciji in negotovosti. Res je — zadostili smo demokraciji v najširšem smislu. i* vnanji člani pa le letne seje Meni bi to ^ot vsakemu drugemu, ako se bi šlo zgolj • _ za formo. A kadar se gre za biti in ne biti, se vprašam: Kaj je najboljše storiti v danem slučaju v prid gibanja, v kakršnega verujem, in s tem vred v prid demokracije? Ce se nam gre le za to, da probleme v svoji notranjosti čimbolj demokratično rešimo, tedaj je POČASNOST na mestu, kajti s tem bi zadovoljili vse in nato bi se SKUPNO znova lotili i SKUPNEGA DELA. zanimiv spored PltESOJAXJA DOGODKOV A 1\ PO SVETI V nedeljo 2. marca bo klub j st. 1 JSZ vprizoril v dvorani SNPJ v Chicagu dve šaloigri, nastopila bo sopranistka Angela Calufi, ki jo bo spremljala na glasovirju Mary Ovnova, nekaj pesmi zapoje tudi pevski zbor Sava, govornik pa bo Et- Drugo vprašanje je: Kaj pa, če se proces ne vrti s tega vidika? Na primer, ako ne morem zmagati na en način, pa na drugi! In tudi ako na drugega ne, pa bom že na kak način škodoval tudi potem! Kajti dobe se taki ljudje tudi v delavskih vrstah. JSZ je po številu šibka organizacija. Toda kar si je v času postanka ekonomske in politične krize v tej deželi ohranila, je se vedno vredna upoštevanja. To so ljudje, ki delajo v javnosti in tudi kaj pomenijo v nji. Osebnih koristi v našem pokretu ne V Bolgariji je vse pekarije kumunja, ki mora sedaj pre- prevzela v upravo vojaška ob- življati nad pol milijona nem- Kristan, last. Pravi, da zato, ker hoče ¿kih vojakov. Epidemije se širi- Vstopnice so v predprodaji skrbeti, da bo kruh« zadorti za • jo. a Hitler zahteva od okupi-l P«• «£ more nihie priimkov»«. Ako jih bi kaj bilo, bi MOEAU IMETI vse prebivalstvo. Ampak prebi- ranih dežel vse, kar mu morejo I mu pi«sna zabava, vsi pri- vaMvo ne verjame in demon- dati: živila, les, rude in vse strira. Najbrže sumi, da je sol- drugo, kar imajo. Zato se je dateska prevzela pekarije pod jnošlo nedeljo Mussolini toliko Anglija je doslej dovolila f°jo ^ando v korkt ^valil. «A vsa mi-,inn rwaiii.lv« ¡v a marit»'.J*** ariftidê, m pa v prid bol- Hitlerjevi in moji ' LORD HALIFAX snglcSki poslanik v Washington*! ne dobe pcmoč v živilih pravočasno, pravi on. Stališče Anglije Hoover pravi, da ima njegov odbor za nakup živil že mnogo denarja, teda predno jih more poslati v prizadete • dežele, je treba dobiti dovoljenje Anglija. A ena vztraja, da je glad v Franciji, v Belgiji, na Nizozemskem, Norvežkem itd. posledica Hitlerjevega izropanja njihovih živilskih zalog, torej se naj on briga, da jim jih vrne., Mar mu naj Anghja pomaga pri njegovem ropanju? ogorčeno vprašujejo v Londonu. Kajti če bi Anglija z blokado odnehala, bi s tem pomagala Nemčiji polniti njeno skledo, dočim angleško ljudstvo trpi vsled iw*mške blokade pomanjkanje in krvavi v napadih sitih nemških letalcev. v Vprašanje uspeha Hoovrove akcije je torej odvisno od dobrohotnosti Anglije. Ako ne odneha, tedaj živila, ki jih želi kupiti Hoover in njegov odbor, ne morejo tja in podjarmljena ljudstva so izročena najhujšemu. pi*mc ¿ne pošiljat ve iz Amerike v Francijo in Belgijo le pod o-kriljem Rdečega križa in to le živila za otroke, na primer, kondensirano mleko, zdravila in slično. Za odrasčene pa naj skrbi Hitler, kajti ker je dežele podjarmil, naj ima tudi odgovornost zanje, pravi Halifax. Evropa je v službi! garskega naroda. Industrialni spori v Zed. državah so vsi nadevani na rovaš delavcev, oziroma unij. Sidney Hillman pravi, da kar se delavcev tiče. ima v njih narodna o-bramba najboljšo in najzve-stejŠo zaslombo. Ampak profi-tarski patrioti kontrolirajo pro- Sumner Welles soglaša Ker se Anglija ni hotela o-mehčati, da bi popustila v blokadi in dovolila Hoovrovemu odboru svobodno dovažanje ži-| j0 najmanj privoščiti, vil v Evropo, se je Hoov er obrnil za posredovanje na predsednika Roosevelta, ki pa je molčal, toda odgovoril je v njegovem imenu podtajnik držav- Draginja v Jugoslaviji je tolikšna, da je stopila vmes vlada 7. dekreti proti profitarjem. Vzrok draginje pa je, prvič, vojna, in drugič — to je glavni vzrok — prisilno iztirjevanje žita, mesa in drugih živil za Nemčijo. Jugoslovani vsled «la-du demonstrirajo proti vladi in še marsičemu, toda glavnega . H itlor- jstclji Proletarca in drU*i roja-! namesto moledovati za člane. Zato toliko večje ki to vabljeni na to prireditev, i spoštovanje onim, ki so ostali v naših klubih tudi v sedanjem , --I skrajno viharnem vremenu. I .J j i - v , - 5 M» Ivan Molek bo predaval ; JSZ ni samo organizacija članov. Stotine, bržkone tisoča v klubu Št. 1 JSZ Uudi po deželi soglaša z njenim delom In jI neposredno pomTg?; — vsakdo kakor že more. . .'V* -a Se veliko večjo skupino prijateljev pa ima naše gibanje pod označbo Prosvetne matice. Ta ustanova je znana, ker ne delujo bombastično, ni nastala preko noči in izginila ob večeru, j nego se razvija smotreno in stori s svojimi skromnimi močmi kolikor pač zmore in več kot to. To je vzrok, da se je vsa ta V petek 23. februarja bo v klubu št. 1 JSZ. v SDC, predaval Ivan Molek o sodobnih problemih. Seja se prične ob 8. zvečer. Na predavanje so dobrodošli tudi nečlani. odelka Sumner Welles. Izjavil je kratkomalo, da kar se vlade Zed. držav tiče, smatra, da je problem, kako zadostiti potrebam podjarmljenih ljudstev briga tistih, ki so si jih osvojili. Torej je to briga Nemčije. "Ne!* pravi Berlin Nemška vlada je Wellesu ta-, koj odgovorila, da beda v Belgiji, v Franciji in drugod v Evropi ni njena zadeva, ne njena krivda, pač pa Anglije, ki je s svojo blokado zaprla dovoz živil. (Nadaljevanje na 5. strani.) pagandna sredstva. V svoji la komnosti vale >*o krivdo za vse Krivca svoje nesreče spore edino na delavce, četudi ia — ne smejo omeniti, je jasno, da si jih delavci more- Italijanska armada šteje se- daj dva milijona mož, je rekel v svojem govoru minulo nede- Cenzorji v norvezkih cerkvoh AFL ima s CIO oster boj. S L. .. .. . .. v . i . ... . , j i ljo Mussolini. In lih bo imela svojega stalisca pravi, da je u- J J pravičena storiti vse. kar more v borbi s svojimi ti kmcci v CIO. Ampak kadar se pomisli, da v takih sporih trpi na izgubah mezde, ali v podaljševanju stavk, tisoče delavcev, ki si ne žele ničesar bolj kot solidarnost, ako sploh kaj mislijo, te- k;*dar bo treba, več kot Ker so mnogi duhovniki na Norvežkem "izrabljali cerkve" '.a rušenje zaupanja v Nemčijo in pravičnost njene vojne, je nemška okupacijska oblast v šti-lOslu izdala odlok, da mora [ !eta ohranila na površju. Novi odbor JSZ čakajo nelahke naloge. Treba bo injekcij ! v naš pokret, troba bo med nami ustvariti več soglasnosti, kajti ; brez prave enotnosti je nemogoče uspešno delovati. XII. redni zbor JSZ je sprejel program, za katerega .se iahko ogreje vsakdo, komur je resnično za socializem. In tudi •»toril bo lahko — vsakdo s svojimi skromnimi močmi, na tem polju več, kakor pa, da se bi postavil na pedesta! in zgolj kritiziral one, ki so pripravljeni ostati na fronti. Socialistično gibanje tu in po svetu se bo obnovilo. Kar sc n milijone". — Njegov govor je bil namenjen v vzpodbudo Italijanom. Bržkone je z njim hotel okrepiti v navdušenju tudi samega sebe. Kajti poudarja! je, da se Italiji navzlic ne-prilikam ni bati ničesar, kajti prisostvovati pridigam v nor- tiče JSZ, vemo, da pri nas ni treba kake obnovitve, ker smo si vežkih cerkvah nacijski cenzor. Njegova naloga je pridigarja ustaviti čim bi rekel kaj žalji- daj bi morali voditelji na obeh ., . •» straneh misliti na koristi delav- ,n » ->e z™a*a ™MZogiona. Nemčija postaja čezdalje jačja Diesov odbor bo ŠC preiskoval cev, namesto na svoje karijere. Glad v Evropi je, kot poročal jo, prizadejal najbolj agrikul-tume dežele, med njimi Madžarsko, Finsko, Rumunijo in tudi Bolgarijo, poleg teh pa še veliko bolj one dežele, ki jih vlada Hitlerjeva okupacijska armada. Baie ie ?7"*ed slednjih poleg Belgije na L j j prizadeta M rs. Elizabeth Dilling je šla v VVashington demonstrirati v imenu mater. Prišla je v svojem navdušenju zoper vojno v navzkrižje s policijo in bila o-glašana v reakcionarnem tisku, da kaj. Mrs. Dilling slovi za najgorečnejšo nasprotnico komun y tov. A v tem slučaju se (Nadaljevanje na 4. strani.) gibanje ohranili od početka do danes. Ako smo pri tem naleteli na težkoče, na ovire in tudi na nevarnosti, so ti pojavi z^olj vnanji, ne pa toliko iz naših vrst. vega ali 'neresničnega o Nem- NnstaIi a0 ^ed umetnih vplivov, ali pa pod pritiskom razmer. nad katerimi naše gibanje nima nikakršnih moči, da jim bi kljubovalo. (Nadaljevanje na 4. strani.) Kongresnemu odboru za preiskovanje neameriških aktivnosti, kateremu načeljuje Martin Dies, je kongres odobril na-daljno vsoto $130,000, kar bo zadostovalo za okrog 15 mesecev. Kongres je predlog za podaljšanje odsekovega termina sprejel s 353 proti šestim glasovom. Poslanik Halifax pojasnuje Hoovrov odbor insistira, da njegov namen ni pomagati Nemčiji in Škoditi Angliji, nego le omiliti bedo v okupiranih i deželah. On trdi, da bo Angliji to V prid, kajti sestradani Vju- Notranji boji,v unijah vsled - "komunizma"! V uniji učiteljev (American jajo v sprejem CIO. Federatkm of Teachers) traja V Chicagu je bila pod vod-ze par let notranji boj med ko- stvom Samuela Le vina, ki je munisti in njihovimi nasprotni- eden voditeljev ACWU, usta- V nedeljo 2. marca ki. Glavni odbor je prot¡komunistov, toda par lo kalov v New Yorku m Phila dclphiji, ki so izmed največ v rokah novljena distriktna organizacija unij CIO. Glavni odbor jo je odobril. V svoji načelni izjavi pravi, da komunisti in fašisti ne strani niso sami čuti nameni, žil na mizo in razbijal po nji s Sličen boj zaradi distriktne pestjo, organizacije unij CIO se vrli v Ameriško unijsko gibanje je New Yorku, s to razliko, da jo v silno nezdravem položaju. Ko Um kontrolirajo komunisti in bi mu bila solidarnost najbolj njihni pristaši, v Chicagu pa rjihovi nasprotniki. . V Detroitu s* vrši boj med unijam CIO in AFL v tekmi za organiziranje detavcev v For-dovih tovarnah. Reakcija se tega veseli in I jih, so pod vodstvom Browder- morejo biti njeni člani in ne v PRIREDITEV KLUBA $T 1 Glavni odbor jih je njenemu odboru. nedavno izključil. Eden izmed Toda Allen Glenn, predstav- v korist izključenih v New Yorku ima nik čikaškega lokala unije avt- S 500 članov, in ostali črtani pa nih delavcev, trdi, da je Sam priliva olje na ogenj kjerkoli od 500 do tisoč. Ta unija ima Levin ustanovil distriktno org«- it more. Na primer, v Cartere- «kupno 40,000 članov, Pridru- nizacijo "nedemokratično". Za- j iv, N. J.f > bil Neil Brant, di-vrsilo se bo V dvorani SNPJj *ena j« fc AFL. Notranji boj vito je sklical proti nji zborova nji je toliko usoden, da si je z 1-----—!: ^ njim ugonobila svojo kolektiv PROLETARCA. CHICAGO, ILL. no silo. Komunistični elementi snujejo svojo unijo in jo ponu- r.je nasprotnih unij CIO. Tako je tu borba med njipni namesto za prospeh unij. Komunisti razgrajajo, a tudi na drugi rektor stavke United Electrical, Radio and Machine Workers unije, obtožen, da se je "pre-frešil" proti zvezdnati zastavi. Obdolžitev pravi, da jo je polo- potrebna, je je najmanj v nje mu. Krivo je kajpada tudi socialistično gibanje, ker je zgrešilo svoj cilj na industrijalcem polju »n se gnjavi z rečmi, ki jih bi lahko prepustilo drugim. Delavci imajo interes na tem, da si ne zagrene svoiega položaja, nego si ga izboljšajo. Unije •o jim v ta namen glavno sredstvo, toda ča se bodo med sabo prerekale in tekmovale uničiti druga drugo, bodo edino delavci na škodi. V TEJ ŠTEVILKI— Na tretji strani v tej številki smo pričeli priob-čevati povest "Krik iz Karlovske ulice". Je to tragedija človeka, ki mu je usoda zastavila vsak korak in mu zagrenila vsako minuto življenja. Ali naj gladnim v Evropi, ki si jih je podjarmil Hitler, pomagamo z živili? Ali bi bila taka akcija zaeno pomoč Hitlerju? Članek o tem je na prvi strani v tej številki. JSZ in Prosvetna matica prehajata v novo poglavje z novim odborom. Podatki o tem so na tretji strani, članek pa na prvi strani. V kakšnem slučaju preti Zed. državam diktatura, oziroma fašizem? Članek o tem na 2. strani. 0 naših aktivnostih navaja kratke beležke v tej številki Chas. Pogorelec. Tudi seznam naročnin, ki so jih dobili agitatorji, je v nji. Poleg navedenega je v tej številki obilo drugega gradiva, ki je vredno, da ga ljudje čitajo. Na primer Komentarji na 4. strani in pa razni članki in dopisi. Ko ta list prečitate, ponudite ga prijatelju, s priporočilom, da naj tudi on postane naročnik Proletarca. PROLÊTAREC LIST ZA INTERESE DEIAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Izda j« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ŽVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah i* celo leto $3.00; za pol leta $1.75; m četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. CÈNEklO ISKANJE NOTORICNOSTI Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v liaient uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. P ROLE T A It E C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., r Inc. Established 1906. Editor....................................................................Frank Zaitz Business Manager.........................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 posvetila posebno pozornost rudnemu bogastvu Albanije, ker sama važnih surovin, predvsem za težko industrijo, nima. Y tivrho geoloških raziskovanj dežele je Italija osnovala društvo "Feralba", ki sodeluje z rudarskim druMvom 4,Ami". Že dosedanja raziskovanja so dala zelo zadovoljive rezultate, kar dokazuje tudi intenzivno delo strokovnjakov, da državi pripomorejo čim prej in do čim vev surovin, da bj se olajšala osamosvojitev. V Albaniji so do *edaj, po prizadevanju navedenega društva, najdena bogata GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charlen Pogorelec Martin Judnich iz VVaukega- na, IH„ nmi stari agilni "Jim-mie Higgins", je poslal nadalje nih 15 naročnin. Pa naši v Detro-itu »o tudi agilni. Kathy Junko je poslala dve n are 5n in i. Janko Zornik dočim je Peter Benedict poslal ¿e nekaj novcev na ra6un oglasov v koledarju, John Plachter j lz Deaiborna pa je -poslal 2 na- \ Maks Martz v severni Min- ntsoti je te zmerom v prvin vrstah. Zadnje ča vnemo. Poslal je z* odkrili hematit brez žvepla, ki upravnik je dobil 6 naročnin, začetek 10 narečnm, med njimi vsebuje do 60 od sto železa. Obeta pa se nam dober dan pri- nekaj novih; tudi za oglase v Radi teh ležiAč je vlada v Rimu bodnjo nedeljo, ko bomo imeli Majski Glas pravi, da se bo po- zasnovala načrt za zgraditev Proletarcev dan z bogatim pro- tri\dil kar največ bo mogel. Borba pro I i podpiranju Anglije* strahu pred - ia*i#itioiii 'Senator Wheeler pravi, da želi zma/o Angliji, da je sovražnik hitlerizma, da pa je absolutno zoper Rooseveltov načrt, ker se z njim, če ga kongres sprejme, Zed in jene države — hočeš nočeš — um ena jo v vojno in zagazijo v fašizem. On je torej proti podpiranju Velike Britanije in Roose-veltove vnanje politike zato, ker noče — fašizma v Zed in jenih državah! Slično trdi v borbi proti Rooseveltu in podpiranju Anglije senator Nye in yeč drugih članov kongresa. Dalje Norman Thomas, ki je pokazal bas v tej borbi več spretnosti kot pa v volilnih kampanjah socialistične stranke. To, da nas zaplet v vojno zanese v neke vrste fašizem, je resnica. Tako je bilo tudi v času zadnje vojne. Demokracija je šla začasno k vragu, vzlic temu jo je bilo Še vedno v obilici, v primeri s "politično svobodo", ki jo imajo sedaj in še pred sedanjo vojno totalitarne sile. Starejši čitatelji Proletarca se spominjajo, da smo morali po uvedbi "Wilsonove diktature" predložiti vsak članek, ki se je politike ali vojne količkaj tikal, poštnim cenzorjem v pregled v angleškem prevodu. Pod naslovom vsakega, ki so nam g a odobrili, je bilo njihovo uradno besedilo v angleščini. "True translation—To je trajalo mesece. Delavski listi, kakor je ta, torej nimajo vzroka ogrevati se za ustvarjanje takega položaja, v kakršnem bo spet potreben "true translation" za vsak članek in ko nam spet ne bo mogoče debiti v najem dvoran našim imenom. Zakon, kadar se uveljavi v izjemnih razmeran, je silno strofir in udari tudi tiste, ki niso krivi, ako se nahajajo po tolmačenju postave — " v slabi družbi". Omenili smo že, da smo zapisani v jusiičnem oddelku za komuniste. Kako se je to dogodilo, ne vemo.Sitnosti radi tega še nismo imeli, a če nastanejo, se bomo morali otepati in dokazovati, kako in kaj. V izjemnih razmerah, pa naj jih proglasi tak ali tak režim, je vedno in v vsakem slučaju najbolj udarjen delavski razred, posebno pa še delavski listi, kakor je naš. In pa organizacije, ki temelj*0 naleteli tU" loge «a podpiranj« Anglija in "prati vojni". American Youth Congress j* od komunistov kontrolirana ustanova. Kmalu aatem j« prišla enaka demon» strirati ▼ zvesno zbornico Mrs. Eliaabotk DUling (v sredi na gornji slak«) pod firmo svoja organizacijo, ki se proglaia aa križarsko vojno mater za mir. Rabila je natančno enaka gesla, kakor komuni*!«, dasi je ona bila——in trdi da je se, njihova smrtna sovražnica. Ko jo zaslovela po doneli vsled svoje knjige "The Red Network", v kateri j« proglasila sa komunista vsakrga progresivca, so ji je javnost smejal«. A pustolovska protidelavska dama je še vodno "vplivna" in si sna poiskati publiciteto. Zanimivo in značilno je v tem slučaju to, Js ona, kot smrtna sovražnica rdečkarjev, deluje točno po "novi liniji" drowderjevc stranke, kakor še marsikdo, ki se javno proglaša za nasprotnika boljševizma in kolne Stalina, tudi tole je interesaatno: I Ako glodate sliko v prejšnjem Troletarcu, kako je bil iatiran Jack McMi-chael in potem druge »lične slike, se človek ne more otresti dvoma, da so to Montecatini. Bitumena je v le gole pustolovščine takih ljudi, ki imajo zanje dovolj denarja in časa. di na kromovo rudo, ki vsebuje približno 50 od sto te kovine. Bt gastvo rude se ceni na 500,-0f*0 ton. Vso to proizvodnjo organizira rud. društvo MAml". V severnem delu Albanije so odkrili tudi bogata ležHča pirita, ki vsebuje od 2 do 10 od sto bakra ter ga cenijo na 5 milj. ton. Ta rudnik izkorišča družba gramom v dvorani S^JPJ, za katerega, kot je razvidno, vlada veliko zanimanje. Tudi vstopnice gredo dobro v promet. Ako hočete imeti par ur resničnega užitka za borih 40 ali 50 centov, posetite to priredbo v nedeljo, ne bo vam žal! Zraven pa boste pomagali listu, ki se že nad 35. let neustrašeno bori za delavske pravice. Pokažite, da upoštevate njegove napore s tem, da se u-deležite njegove priredbe prf-| hodnjo nedeljo. To velja tudi za naročnike in somišljenike iz oližnjih naselbin. Vsi dobro STRATEŠKI IN GOSPODARSKI POMEN ALBANIJE ZA ITALIJO Albanija, v kateri divja od 28. oktobra lansko leto vojna med italijanskimi in grškimi četami—mali obalni kos zemlje na jugozapadni strani Balkan- ko. Ustanovljeno je bilo znano društvo "Svea" (Societa per lo sviluppo dell' Albania) za gospodarsko povzdigo dežele. S j Albaniji toliko, da lahko krije Italija z njim vso domačo po-!došli! trebo; proizvaja se ga pribli- Andrew . Vidrich iz John-iino 1)0,000 ton letno, od tega se! >towna, Pa., je poslal novce za j 70.000 ton izkorišča za proiz- oglase v koledarju, provizijo pa vod njo bencina, jc poklonil v tiskovni fond. — Po okupiranju Albanije jejjchn Langerholc je poslal dve Ula Ttalija še intenzivnejše na ' ' delo za izsušitev velikih močvi- rij. Ko bodo ta dela dovršena namerava društvo "Snia Viseo- nurocnini. Tone Shular. Arma, Kans.. je pomočjo teh uslano\ so dobili *a skega polotoka, s komaj 27,000 | Italijani ,v .roke upravo celo-kv km površine in 1 milijon kupnega albanskega gospodar-prebivalcev, je igral od nekda j j >t\ a. Italija je teda j poslala v v zgodovini jugovzhodne Evro- Albanijo tudi svoje strokovnjake veliko vlogo kot vrata na Ja- ke kot svetovalce pri albanski dran. V tej zapuščeni zemlji z vladi, ki so delali po direktivah nizkim kulturnim nivojem in ci- Rima in so imeli kot taki pri vilizacijo. so prevladovali razni vladi odločujoč vpliv. S temi tam zgraditi veliko tvorni-co veluloze z letno kapaciteto 200,000 met. centov. Za svoje delo bo izkoriščala albanski les. I Poleg te/a namerava Italija po izvršenih melioracijah v Alba-j ni j i zgraditi več tovarn sladkorja in električnih central za i čim večjo razširitev industrije, i vplivi, ki so spretno izrabi je! i ukrepi je faktično pričelo mir- P™ teh delih in načrtih tradicijonalna nasprotstva do-, no prodiranje apeninske velesi- J° ovira samo pomanjkanj3 mačih plemen. Posebno Avstri-fle na vzhodno obalo Jadrana, premoga, ki ga bo morala uva-j ja je hotela tukaj uveljaviti Z raznimi posojili. ki so do |.»žati iz inozemstva za tako raz- svoj vpliv z ozirom na izredno strateško važnost te obale za Jadran, tedaj ko se je začela razvijati njena trgovska, predvsem pa vojna mornarica, in ko je na zapadni strani Jadrana vstala zedinjena Italija. Jadran, brez svobodne vzhodne obale Otranta bi faktično pomenil blokiran zaliv, v katerem bi vsaka še tako močna mornarica zgubila svojo vrednost. V Versaillesu so ustvarili novo, 1936 dosegli okrog 280 milj. ^latih frankov in s katerih uporabo je faktično upravljala Italija, je le-ta dobila skoro vse kcncesije za gosjmdarsko izkoriščanje dežele, predvsem v poljedelstvu in gozdni industriji, sirjen delokrog svoje industrije in kar bo efekt vseh pridobitev v precejšnji meri zmanjšalo. Kakor iz prednjega razvidno je tudi v ekonomskem oziru. Albanija za Italijo velikega pomena. ker upa z novimi rudniki, predvsem železa, zmanjšati to pot zastopan s 4 naročninami. Anton Blasich i7 daljne Californie je poslal 4 naročnine. Pristopil ie tudi v JSZ kot član a t large. Edward Tomtich, Walsen-burg, Colo., se je oglasil v, u-radu ter izr< îil $6.55 v tiskovni -klad, ki jih je zbral tam med prijatelji Proletarca, ebenem »in plačal letno članarino kot posamezen član JSZ. Tone Jankovich, naš večni popotnik iz metropole (Cleve-ianda) je poslal 12 naročnin, Jcnnie Dagarinova pa 3, oba z obljubo, da se v kratkem spet oglasita. Tcne Zomik iz zapadne Pen-sy Iva ni je pravi, da je bil zadnje čase precej zaposlen ž društvenimi zadevami, zato ni mo- ža izkoriščanje vodnih s;l, rudnikov nafte in bakra. V svoje j pomanjkanje domačih surovin ,j ^Mcsrprida «toiiti «a Po-roke je dobila edino tvornico poživljena ter V neki meri o- nM je ? nHročnin piva in cementa ter opeke. Po-1 «posvojena industrija, z me-1_____ sojfla pa so bila uporabljena' Zračijo zemljišč#pa bi omogo-tudi za melioracijo obsežnih ; oi,li pojačanje poljedelske pro- Frank Podboy, naš stari znanec iz Parkhilla, Pa., je nar> čil znamke za klub št. 5 JSZ, zraven pa še priložil 2 naročnini. Mary in John Fradel, Latro-ot, Pa., sta obnovila članarino kot člana at large v JSZ in zraven prispevala 00c v tiskovni sklad. Anton Udovich, La Salle. 111., je bil nedavno malo okrog na agitaciji in rezultat — 3 naroč-nine. Pravi, da v kratkem obišče še ostale naročnike. John Koaan in John Bogatay. Girard, O., sta poslala prvi dve, drugi eno narcinino ter naročilo za Adamičevo knjigo From .Many Lands. John Marolt, West Mineral, Kans., je po-lal dve novi naročnini. Pravi, da ga zadnje čase j nadleguje bolezen, toda se ji vztrajno upira in ker vemo, da je že marsikatero nepriliko odgnal od sebe, smo gotovi, da bo i to. To mu iz srca želimo kot našemu, polc^ John Jereba iz Hock Springsa, Wyo., najstarejšemu za-topaiku Proletarca. Torej še na mnoga leta oba naša dolgoletna in vztrajna za-stopnika! C'arenden Hills. III. Malo pred zaključkomte kolone se je oglasil v uradu Josko Oven, stari znanec v našem pogretu in izročil 4 naročnine. Nedavno se je vršila pri Pau-lu Bergerju prijetna zabava v pocast zunanjim odbornikom SNPJ, ki so se mudili tu na gl. pol letni seji. Bili smo vsi veselo razpoloženi, pa tudi na Proletarca nismo pozabili. Andrew Vidrich je šel okrog s po lo in rezultat je bil $13.60 podpore listu. neodvisno Alabanijo. ki pa zemljišč, za zgradbo mostov in ! i^vodnje in kolonizacije večje- ce t, gradnjo javnih zgradb in za vojsko, predvsem pa je posvetila skrb izgradnji lepe luke v Draču. Z italijanskim posojilom je bila osnovana tudi alb. agrarna banka. l'o proglasitvi carinske in personalne unije leta 1930 je ItfJija v svoji težavni borbi za v#ku, ki mu je smrt ugrabila ženo in otroke ter sedi v^s strt ob rakvah. Mar se ameriške fašistične organizacije, in pa "samostojni" Hitlerjevi ter Mussolinijevi agenti v tej deželi bore proti Roose-vfltu zato, ker so v strahu za ameriško demokracijo? Ali pa radi ¿ega, ker nočejo, da bi pomagali sovražnikom hitlerizma? Poltenemu demokratu ni treba biti v zadregi za odgovor na to vpraAanje. Fašistom v Zed. državah ni za demokracijo, nego le zato, da jo uničijo in uvedejo sistem Hitlerjeve sorte. Torej čemu pomagati "America First" odborom, Browder-jevim skemam, apizarjem vseh vrst in kapitalistični reakciji v sploAnem, če smo res nasprotniki fašizma? Kajti če se gTe zgolj zato, da se ne umešamo v vojno, to n^ še nobeno jamstvo, da si ohranimo demokracijo kakršna je. Dpjstvo je, da če zavlada nad ¿cvetom Hitler, dobimo fašizem tudi v Zed. države, in baš to je, kar ameriški fašisti hočejo doseči "brez vojne", apizarji pa jim v svoji zaslepljenosti pridno pomagajo. Ako Anglija zmaga, to samo na sebi ne bo nikaka garancija, da faAtzem propade in da se v Zed. državah izognemo nevarnosti "totalitarnega" režima. Vemo pa, da če Nemčija absolutno zmaga, bo to zaeno zmaga fašizma tudi v Zed. drŽavah. njttču. V vojni s fašizmom bomo uvedli fašizem v svoj vladni (dežela: 90 od sto njenega tere- sistem, pravijo oni. j na je goratega, komaj H od sto Vendar pa se nam pri tem poraja velik dvom. Kako je mo- ¡je obdelane zemlje, ostalo pa gpče, da mislijo natančno tako, kakor oni, vsi odkriti ameriški !*> pašniki in gozdovi. Pridelo- fašisti? Vsi do enega soglašajo z njimi, da ne smemo v borbi ,vala P**™™, koruzo, tobak ; zoper hitlerizem prispevati Angliji ničesar, razen morda reso- ,n *ad)e. toda domaij pridelek lucije in ji izražati simpatije v besedah, kakor na primer či0.; "i zadoščal za prehrano prebi- 1 valstva ter je morala proizvode za prehrano kakor tudi industrijske proizvode uvažati, ker je bila tudi njena industrija komaj v povojih. Od tod njena stalna pasivna trgovinska bilanca, ki jo je morala kriti s posojili. Svoje proizvode je Albanija izvažala predvsem v Italijo, in sicer 75 od sto vsega izvoza. Italija je uvidela težave Albanije ter je priložnost previdno izkoristila. Že v prvih povojnih letih je navezala z njo žive gospodarske stike, ki so postojali od leta do leta tesnejši tako, da praktično ni mogla živeti samostojno življenje radi njene slabo razvite gospodarske strukture, ter je bila že od vsega po-cetka odvisna od tujega kapitala in s tem podvržena raznim političnim vplivom. Predvsem je zanimivo, koliko je Italija pridobila v gospo- , vv_.i, —„„ . darskem pogledu z okupacijo! gospodarsko autarhijo države! knP'r*nje ('mjG- . Albanije. Albanija je gorata! i mor» boriti z Grki v Albani- ga števila delavcev iz Italije. V teh njenih namenih za gospodarski podvig Albanije jo zelo ovira sedanja vojna z Anglijo, ki se za italijanski imperij nevarno razvija; še bolj pa «o italijanske gospodarske ambicije v Albaniji prizadete vsled izjalovljenega načrta za o- AHITATOII.il X \ DELIT Vso naročnina, ki jih pošljejo zastopniki in drufi affitatorji Prolotar« ca, so ilete na basi^ polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posljo eno caloloUio, jo sakaleten v tem seznamu s dvoma polletnima. Martin Judnich. Waukefaa, III. 21 Anton Zornik. Horminio, Pa. 16 H Mary Mihelčič, Milwaukee. Wis. IS A nt. Jankovich, Cleveland. O. 12 Cha«. Pogorelec. Chicago, III. 12 John Zornik. Detroit, Mich. 11 Louis Barhorich. Milwaukee. Wis. Frank Cvetan, Tiro Hill, Pa. Jennie Dagarin, Cleveland, O. John Jereh. Rock Springs^ Wyo. John Toreolj, Strabane, Pa. Anton Shular, Arms, Kansas Aaton Blasicb. Fontana, Calif. ji, torej na svojem teritoriju, katerega so grške Čete že precejšen kos okupirale. Kaj bo z bodočnostjo Albanije, odvisi od izida sedanjega konflikta. Ako Italija ne zma, is ka-kr&en šr hwiko postane" "RISEN FROM THE RANKS'* (One-Act Comedy) CHARACTERS: Oswald Sapp ......... Gwendolyn Millionbucka Mr, Millionbuckt ......... Bill Hale ........... JACK GROSER MARY A OMAHEN OSCAR GO DIN A JOSEPH DRASLER 5. Pevski zbor SAVA. Ptvovodja Jaeob Muha, Pianistka Mary Muha Po programu plesna zabava. Igra Pucljev orkester. VSTOPNICE t V predproda ji 40c, pri blagajni 50c PREBITEK NAMENJEN V KORIST PROLETARCA e JONTES GEIC: KRIK V KRAKOVSKI ULICI (POVEST IZ LJUBLJANSKEGA PREDMESTJA) Willkie v senci svojih 22 milijonov glasov Blagajnik Joža Klinar je hi- do te časti, tega ne ¿e «um ni tel i z pisarne domov h kosilu. zavedal. Najprej ga je poprosil v, ., . . _ eden kolega, nato drugi in kon- Napihnjena in debela lica so( * ... 1 J ¿no ho ga zagrnili z delom. Spočetka je mislil, da bo zraven študiral filozofijo ali jus. To je bilo zdaj nemogoče. Od časa do Časa si je ukradel toliko časa, da se je poigral z barvami. Napravil je akvarelček. ali pa kakšno malo olje. To je bilo edino, kar mu je ostalo od \ isokoletečih idej. Včasih je in bila kakor lica angelčkov, ki jih je ob zadnjih počitnicah slikal v v as ki cerkvici. Poznalo se mu je, da je jezen. Tako je bilo tudi v re.-nici in le z muko se je zadrževal, da ni vrgel po cesti aktovke, v kateri je nosil svojo, morda že Šestdeseto plačo. V vseh teh šestdesetih primerih je bil približno taksne volje. Ni srečal starega sošolca, ki je štu-mu bilo za ta denar, marveč za diral na univerzi. To novo sre-sile, ki jih je tratil zaradi nje- ¿anje ga je spomnilo na izgub-ga. Nenasitnežem, ki ga čakajo jjene cilje. Nekaj v njem se je doma bo vrgel v roke denar za- uprlo in protestiralo proti nje-to, da bodo siti in mu bodo dali govemu strebar-tvu. Končalo Skrtal je: zaradi požreš- ^ je tako, da je sklenil čim- mir. nosti domačih mora hoditi v urad, namesto, da bi šel v sli-. kareko akademijo. Kakor kaznjenca so ga za večno vklenili v to robijo — v ta urad. Hladnokrvno so ga prikrajšali za tisto, kar je bilo dano večini preje napraviti konec temu ga-raštvu in se posvetiti čemu višjemu. Delal je mogočne načrte, nakupoval barve in slikarsko o-rodje. ki ga je ogledoval z na-vdahnjenjem. Igral se je s temi igračkami kakor otrok. Pri- njegovih sošolcev, a za Klinar- > pravljaj se je na novo delo: i..- i -i ..^j----' obiral /e motive in hodil okrog ja, ki je bil vedno odličnjak, pa ni ne univerze ne akademije. Tisti dan, ko je končal gimnazijo, je bil vsekakor največji uspeh, ki ga je čakal v življenju. Imel je odlično izpričevalo, najboljše od vseh maturan- s velikimi, strmečimi. jasnimi, modrimi očmi in s presrečnim obrazom, kakor bi prisluškoval nečemu velikemu, ki se do-¿aja v njem. Iz tega navdihnje-nja so ga predramila po navadi Je že od kod tov. Kljub temu pa se je še ve- razmtre v hiši. dno na tihem čutil nekam ne- prišla mati in ga nahrulila. če vrednega. V srcu ni bil še ni-j$e ne misli nehati z razmetava-koli tako ponižen kakor prav njem denarja za to otročarijo, zdaj. Se bolj kot sicer je povle- Vznejevoljcn. užaljen in togo-kel glavo med čokata ramena, ten je brž pospravil barve ii* Imel je občutek, da se nekateri ¿opice in se še bolj zakopal v študentje posmehujejo in bilo svoje štrebarstvo. Ce bi nagibal je celo, kakor bi šepetali: "stre- k pijači, bi se bil zapil, toda bar, idiot, garač." Čutil je, da vino se mu je gnusilo. Za to domu ta odličnajška slava pravjbro lastnost se je imel zahva-tako malo pristoja, kakor bi mu liti materi, ki je bila sama pi-pristojal diplomatski frak. Ja- janka. £e kot otrok je zasovra-sno se je zavedal svojih pred- žil alkohol in to sovraštvo mu nosti in prav tako tudi svojih ostalo vse do danes. V gostil-napak. Vedel je, da ni nikak iz- ni je naročil ponavadi mleko reden talent, čeprav je znal iz- ali malinovec. Danes, ko je pre-vrstno kopirati in je imel vese- jei najvišjo plačo odkar je bil v lje do slikanja. Toda, če si je službi, se je še posebej zavedel profesor risanja še tako pri za- svojega brezmočnega težaitva. deval, da bi iztisnil iz njega le Nekaj v njem ga je opozarjalo, za prst samostojnosti, le senco da to utepanje ne pelje nika- W«nd«ll Willkie j« bil prejinji m»»«c v Angliji «prej«! bolj n>vdui«B« kot p« bi ■•!«! biti katerikoli osebni Rooieveltov odposlanec. In ko »e je vrnil e New York in e Washington, je bil »prejet kot da je najslovitejta "filmska «vesda". Sedaj vabijo Willkieja na prijateljsko turo jusnoameriike dežele, Avstralija i« Kitajska. Vsrok je, da je dobil pri lanskih volitvah 22 milijonov glasov. Menijo, da bi bil smagal, ako ne bi demokrati Roo»e-velta snova nominirali, kajti ismed vseh demokratskih aspirantov je imel odino le on ros priloinost biti isvoljen. Tako je Willkie postal nekak "neuraden predsednik". Pomaga mu selo ta, da soglaša i Rooseveltovo vnanjo politiko In ob enem poudarja da je tudi *a socialne aakone. Na gornji sliki jo Willkie (v sredi), ki je titularni predstavnik republikanske stranke, trgovski tajnik Jesse Jones (na levi) in načelnik narodnega obrambnega ob-bora William Knudson. imela tako prijetno sobico z malim, lesenim hodnikom. Ta je bil zasenčen od mogočne brajde. Na tem hodniku in v tej sobici se je počutil dobro, tukaj | je lahko sanjaril o slikarstvu in nič ga ni motilo. Njegova Marija se je molče sklanjala nad balo in vezla. Bila je molčeča. Če pa je kaj govorila, je itak vedel kaj govori, četudi ji ni v mislih sledil. Govorila je kako bosta prihranila za balo;i kako bo čudovita njena bala; kakšne srajčke in kapice in jo-1 pice bo napravila za malega, ki, ga tako težko pričakuje. Bila je ponižna in dobra z njim in v njem je vstajalo upanje, da se bo spodobno redil domačih ujed. ki ga izkoriščajo in nru žro mozek in ki se jih drugače | ne more otresti. Večkrat je že mislil na to. da bi šel stanovat j kam drugam. Toda tako brez- j_____ vesten pa vendar ne more biti,,-- --=-=-= : da bi podpiral tuje ljudi name- ujem, toda Klinarica je pri vsej Železni rudniki sto domačih, četudi so bili še nerodni debelosti, kakor pona-takšni zajedalci, vendar je ču- Vttdi tudi to pot prehitela stalil, da so njegova kri. Mati, oče, rega. i*bogi mali bratec Janko, ki je Vrata so se odprla na stežaj bil nežen in slabokrven kakor in na jc stala teta Mari_ punčka, je trepetal vselej, ka-! jana v po da bi kupila drva Aii naj Nasmehnil se je, toda čim se je pitjem v peč. da zakurim, ker spomnil na domače razmere in I nj |K)|ena v drvarnici! No. dona hladnokrvnost, s katero so j bro yge pUgtim v miru in poj-¡do prihodnjega novembra, čim uničili karijero, je zaškri- ^ bajte> toliko ni- j se staja led na jezerima Supe- sem vredna, da bi meni dali de- rior in Michigan, se prične nar!M Udarila se je ob bedroj pristanišča Duluth in Two Har-se počehljala, obstala široko, z bor ladijski promet v plavže na noč in don v obratu Ely, Minn.—Sedanji svetovni položaj in pa pripravljanje na obrambo ima za posledico, da slabo. Če je pomislil samo na to, kako bi tulila Marijana, če bi jih zapustil, mu je lezel inraz v kosti. Kamorkoli bi šel, bi ga zalezovala kot senca, celo v pisarno bi prilezla za njim in poraščeni z drevjem, s travo in mahom, nego so goli, rdeči, kakor je ruda, ki se zunaj še bolj po rdeči. Te rdeoe gore bodo izginile mu izvirnega talenta, se mu to vendar v lastno presenečenje nikakor ni posrečilo, čudno je bilo pri tem to, od kod je vzel fant svoj čudoviti dar opazovanja. Vsaka njegova slika je bila popoln posnetek, fotografija. Vendar ga je profesor več let iz-podbujal, naj čim več dela in se išče, dokler končno nemara ne pokaže tudi samostojnega daru. Ker je raje risal kakor pa se ukvarjal z matematiko, ali z jeziki, si je sčasoma vtepel, da hoče postati poklicni slikar — umetnik. Domači so mu prekrižali načrt. Dva meseca pred koncem šole je čakalo nanj že dobro mesto v zavarovalnici in namesto na akademijo je moral v službo v zavarovalnico. Laskalo mu je in ga jezilo hkratu, ker so mu od prvega početka vsi uslužbenci zaupali in mu prepuščali dežurne^ službe in nadure, čez pol leta so že vse dežurne shižbe odpadle nanj, tako, da je zaslužil dvojno plačo. Zato si je med kolegi poleg simpatij pridobil tudi neizogibni naslov "garač". Do enajste ure, do polnoči, vse nedelje in praznike je presedel v aradu. Kako in kdaj je prišel mor. Ko bi vsaj kaj imel od svojega denarja, ali pa bi ga vsaj hranil. Toda sproti je šlo vse k vragu. Oženil se bo, prav gotovo, kar z Marijo, ki je bila tipkarica ipri Isti zavarovalnici in je bila že nekaj mesecev v blagoslovljenem stanu z njim. čisto slučajno, po naključju je padel v to ljubezensko skrivalnico. Nekoč sta oba precej pozno odhajala iz urada in Klinar jo je spremil. Povabila ga je v svojo sobo s pretvezo, da mu pokaže sliko, ki je baje nek znamenit original. Ko je bil pal od jeze in obupa. V takšnem razmišljanju je prišel že v Krakovo. Mati, žena sobnega slikarskega mojstra, je : naprej štrlečim ogromnim tre bila hkratu tudi bnanjevka in buhom, kakor bi ne vedela, kaj je imela v tem predmestju pri-| naj stori. Joža je začudeno gle-lično hišico z zelenjavnim vr- da!: res je poznal že davno ves tom. . ta vik in krik o več no praznih V ozki Krakovski ulici, ki .so kleteh. To mu je bilo lo preveč jo na obeh straneh obdajale in zakričal je: "Požeruhi! pritlične branjevske bajte in "Kaj si rekel, kaj, ti mulec? ogromni zeljnati vrtovi, pa se Mati Klinarica, ki jo je opomba je nečesa domislil. Potegnil je iz žepa zavojček denarja, potegnil ven stota k in ga skril. Shranil ga je za čase, ko bo morda študiral slikarsko akademijo. Ko je prestopil prag nizke veže, je bil v kuhinji. Že na pragu je obstal in se z gnusom ozrl v stran, da ne bi videl ma- sam z njo in jo je gledal s svet-1 !ere* kak,° strai,tno limi očmi. jo je smehljaje vprašal: "Marija, aii vi ne bi hotela postati nocoj moja žena, jaz pa bi bil vaš mož?" Sramežljivo in nasmehljano, kakršna je bila jo je stisnil k sebi. Prvič je bil takole sam. Všeč mu je bila tudi zato, ker je bila tako preprosta. Posebno pa mu je ugajalo, ker je imela na sebi toliko — mesa. Tisto noč je ostal pri njej. Potem je prihajal k njej večkrat. Postal je stalen gost: če je imel le minuto časa, je skočil k njej. Pri njej se je dobro počutil zlasti zato, ker je kar z rokami, je mastno svinjsko meso. Mast se ji je cedila izpod krčevito skrčenih prstov. Neznansko je cmokala. Obšel ga je neznosen odpor. Prijelo ga je. da bi jo z užitkom udaril. Naglo je potegnil iz žepa denar in ga zagnal na mizo. Hlastno je pograbila po njem in ga basala v svoj branjevski žep, v žametasto ogromno torbico, ki jo je imela privezano na svetli verižici okoli pasu. Oče, ki se je bril pri oknu, se je okrenil. Po mačje je skočil k mizi. Tudi on je hotel uloviti nekaj sinovega zaslužka. Oba sta hlastnila po očividno najbolj zadela v živo, se je pognala proti bežečemu. vzhod in osrednji zapad. Vlak za vlakom železne rude bo dr-j vil v omenjena pristana dan in noč in ladja za ladjo jo bo od-i vazala, kakor se je to godilo "v ; najboljših časih". Rudarji pravijo, da č^ nastane vojna, bo še boljše — še voč dela in še več nadur . . . Pred leti so imeli tukajšnji rudarji velike boje zaradi uni- Brž se je ustavila, se s kratkimi j Je. Sedaj .,e priznana (CIO) in prsti prijela za prsi: srce jo je! delavci so zadovoljni z njo. zabolelo. Bolehala je namreč na razširjenju srca. "Daj mir, Urška moja draga, povej mar se je fant zlagal? Kaj praviš, ne?" "Ti pa molči, saj ni nič tvojega. če zažrem kaj, zažrem I svoje. Nihče nima ziniti v moji Zaradi unije se torej ni treba nikomur bati, da bo odpuščen. S temi vrsticami ne mislim nikogar vabiti sem. Kajti brezposelnih je še mnogo. Naj koga ubije, pa se jih bi takoj 25 ali več priglasilo na njegovo mesto. Društvene razmere so pri nas Podatki o izidu glasovanja v odbore JSZ in Prosvetne matice Poroča tajnik CHARLES POGORELEC Z 10. februarjem 1941 je bilo končano glasovanje v odbora JSZ in Prosvetne matice. Številke oddaaiih glasov posameznih klubov so na tej strani v posebni tabeli. Sledeče so imena kandidatov po abecednem redu ter skupno število zanje oddanih glasov: KANDIDATJE V OŽJI ODBOR EKSEKUTIVE (Chicago) ARTACH ALICE ......................160 JOSEPH DRASLER.....................213 GODINA FILIP ........................203 TURPIN KRISTLNA.....................177 VIDER FRED A.........................199 ZAITZ FRANK ........................228 Izvoljeni so: Joaeph Drasler, Filip Godina, Kristina Turpin, i Fred A. Vider m Frank Zaitz. KANDIDATJE V SIRSI ODBOR EKSEKUTIVE (izven Chicaga) AIDICH LOUIS, Springfield, 111............ 62 BENEDICT PETER, Detroit, Mich..........162 BOŽIČ ANDREJ, Cleveland, 0............ 80 JANKOVICH ANTON, Cleveland, 0.......140 KOKUCH JOHN, Strabane, Pa............105 MEDVESEK MILAN, Cleveland, 0.........1S2 SHULAR ANTON, Arma, Kansas..........179 TERČELJ JOHN, Stabane, Pa.............142 TURKMAN ANDREW, Cleveland, 0.......113 Izvoljeni so: Peter Benedict, Detroit, Mich., Anton Janko-vich, Cleveland, O., Milan Medveiek, Cleveland, O., Anton Shu-lar, Arma, Kansas, in John Terčelj, Strabane, Pa. KANDIDATJE V NADZORNI ODBOR JSZ SODNIK FRANK ......................140 TAUCHAR FRANK S.....................171 ZAITZ ANGELA ......................18». ZAITZ ANTON ........................218 Izvoljeni so: Frank S. Tawchar, Angela Zaits in Anton Zaitz. KANDIDATJE V PROSVETNI ODBOR (Chicago) MOLEK IVAN.........................237 OVEN JOSEPH ........................240 RAK JOHN............................239 Ker niso imeli protikandidatov, so izvoljeni vsi trije. KANDIDATJE V PROSVETNI ODBOR (izven Chicaga) BERLIZG JOHN, Detroit Mich............ 60 ČESEN FRANK, Cleveland, Ohio........ . .119 JONTEZ IVAN, Cleveland, Ohio.........122 KRISTAN ETBIN, Grand Haven, Mich.....168 Izvoljena sta : Ivan Jonte* in Etbin Kristan. GLAVNI TAJNIK JSZ IN PM. Za mesto glavnega tajnika JSZ, ki je obenem tajnik Pro-svetne matice, je bil nominiran sedanji tajnik Charles Pogore-lec Ker ni imel protikandidata, je bil izvoljen glasno. Glasovanja se je udeleiilo 15 klubov in 12 članov at large. Skupno število oddanih glasov je bilo 240 ali nad 61% njenega članstva. O izidu glasovanja nista poslala poročila dva kluba, m sicer št. 5 Conemaugh, Pa., in št. 10 v Forest Cityju, Pa. TAJNIŠTVO JSZ. niši. dokler sem jaz gospodar!" j .lpo atarem" in tudi drugače ni "A. tako je torej, kdo pa j lHWebnega v teh krajih. Dobiček zo radio postaje | Draginja v Anjliji •—..k« ficlr ' Vsled nemškega potapljanja |e izgubo ZO tisk «ngleakih tovornih parnikov je Od vsakega dolarja, ki je bil i nastalo na angleških otokih po-1929 izdan za oglašanje, so do-1 manjkanje hrane, in posledica ostalih i tega je naraščanje draginje. podpira tri ogle pri hiši in neprestano gara na njivah, menda prav ti, ki samo denar pobiraš in fira sproti pospraviš, prekleto? Vse pustim v kraj in grem od bajte, da ne bom samo za garanje." Iz Krakovske ulice se je čulo še na drmge zeljarske vrtove, kako je tulila teta Marijana. Hitela je čez cesto, da bo brž potožila sosedam. (Dalje prihodnjič.) John Teran. Iz Wyominga PIIEGI 4. V ODBORE J. S. Kknekutivu Sirfti odbor ekoekutive Nadzorni odbor JSZ Prosvetni odbor Prosvetni odbor iixv. Chicajr«) jf c 3 Stevilka kluba in kraj < i -» * t < 1. Chicago. iii.-w 3, Oslenby, 111.......................| « 11, Bridgeport, Ohio ..............| 1» 13, Sygan, Pn..........................| «* 19 Burgettatown, Pa................I 2 21, Arma, K«n*aa .......... 27. Cleveland. 0........... 41, Clinton, Indiana ....... 47, Springfield, 111............ 4». Cleveland, Ohio -..... 114, Detroit, Mich....... 118. Canonnburg, Pa...... 178. Moon Run, Pa. _______ 222, Glrard. Ohio .......... 228, Pursglove, W. Va. > Posamrxnl tlnni ..... 3 I < •v t m "1 10! 2.V 5 6 18 8 ft 6 .1 4! X s i 1 a •n ÙU u¿ u * c I e i & 3 « H Tf ft r 4 4f 22 22 lft' 10 10 7 4 ft ftl 13 17! 111 24 ! 20 241 ft ft — 12 12« 10 23 lft! 21 10 5¡ 11 lft lft lft H ft1 ft 8 10! - 9 « « 2 11 f 9 • T -9 M e £ u. 3  .9 3 5 JZ .Si I < 8« 4 22 10 tt 17 20 6 11 21 18 10 4| 8 Tir 25!' lt|! 6-171 27 6, 18! 26f HI 16 10 ! , 6! 10 TT 2 l| J1 9 4! Ill 2 2 II ]' 4 4 t 1 < 2 ir 4 24 ft Si 7i 12! 11 12| 9' 10 « 8! 2 101 e 2 c < M .It % ¿4 C « C X e * ? U c A ■ 1 4 7 »I 2 •I 181 TT 4 16 101 fl 8 Ift TT 2 18| 101 ft 7 9i I 1 < v H P H i« s l S 17 4 ft 3 1 7| 13 ft lft S! 41 V i ft lft s 2 1 ir 2( 18 8! ft 17; 2ft 12 23 10 lftl 7| 2 ft 9 -W 2 28 4 2 17 14 12: 211 10 lft S! h 31 12! 11 1 »! lft 7 12, 71 4! ft! k 4 9 31 nil *!¡ 211 fti 24! 1 21 8 ft!l 9 2 I 8' i M ■ I! I * s h 7Í9! 4! » 2i 17' 101 ft! ft 13 ft 11 3 J 71 Tf •I 18> 101 ft! 9 2n\ M 11! 20 81 1ftl ft 8J ft I ft 84] sf 24 9 4| 10! lift r.l 20 10 10 ft ft 4 11 v Ô — 3 24 11 ft i is; 28¡ ft 111 211 8 1ft 7' 9 ft! 101 TÏÏT ft! 2ft! ll| ft j 171 28| ft 13 2ft] 11 17 ft 10 ft 11! e x o 42 ft 2ft! 11! ft 17! 281 13! 2ft 1,l 17' Hi 8' ft m c X 4 I X £ M J Ju i •O C e x ca p ¡ « * 2 c I I -» I X TT ft I 2ft!| lil! 0 ! 17! 28 ft II 2ft 111! 17if «II li! lli TT 4 ft 4! Il 9 4 4 21 10 8 23T 2 17 ft 3! lft "s" 19 4 10 1 1 4 3 3 Hi ft t! 18 7 17 1 ft ft 9 i 5 7 J U t t & o 31! 8| 24 ft S| 1111 4 sij 13i( 7 lfttl ft 101 ft 10 i Ti ft 2ft 11 ft 17 27 ft 13 2ft 11 17 ft 10 ft II Kemmerer, Wyo. sem predlog 4'big' Oaklandu. Calif., naj vsakdo prispeva kolikor more ali hoče v tiskovni sklad Proletarca, in ker sem hotel biti mož beseda, sem to tudi izvršil. Priporočam, da naj atore isto za obstanek našega lista Proletarca, kolikor že kdo zmore — tudi drugi: Delavske razmere v našem premogovnem revirju niso nič kaj povoljne. Delamo le bolj po malem, ne vemo pa nič gotovega. kaj nam prinese jutršnji dan. Lahko postane naš položaj še slaltfi kot je. kajti danes ni nič stanovitnega. » časi so resni in priporočam, da naj vsakdo pazi, kaj govori. Lahko se pripeti vsakemu ne-opreznemu. kot se je nekemu moje znancu (ime zamolčim). Utaknili so ga v državno kaznilnico. Od tam sem nedavno dobil pinmo, da je poleg nje-ga zaprt tudi njegov sin. Torej bodite previdni, kaj govorite, kje in kaj. da se ne boste kesali, ko bo prepozno. Anton Tratnik. bile radio družbe 2c, 98c pa večinoma tiskarne in časopisi. Lani pa so dobile radio postaje že 35c na vsak dolar, potrošen za oglašanje. One delajo ogromne dobičke, časopisi, ki so odvisni od dohodkov na; Pomoč Nemčiji Mezde delavcev se višajo, a draginje nikakor ne dohajajo. Vlada se trudi cene in mezde stabilizirati, a dosedaj še ni uspela. — Podpiral namreč da | nglaai-h, pa propadajo drug za drugim. Te in dru^e podatke je objavil urad tiskarskih unij, ki so združene v International Allied Printing Trades Council. Iz rekordov državnega oddelka zvezne vlade je razvidno, da je Nemčija dobila v letu 1940 iz Zed. držav nad milijon dolarjev v gotovini. Otipaj liOjtld S08 177lltt¡St8 I ft2 1ft2 #0|140¡ 10ft!182¡179¡14t¡tl3 |i40¡171¡l8M|21S 237 240 239 | 80,119 122 1ft* 23 Proletarcu boste največ ko-riatili. ako mu pridobite v tem Mu v»aj enega novega naroc-ročnika v tak i. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago • - KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • KOMENTARJI ZANIMIVA ZASLlšAVANJA * Ameriška Domovina'* pravi: " Jugoslovanski generalni štab se ne 'bo podal Hitlerju". How do you know? Kaj pa, če se je že? minister oznanil, da naj mu Američani svetujejo, kakšna programe žele poslušati iz Nemčije, in da naj mu nasvete pošljejo v radiobrzojavih na stroške nemške vlade, je nastal na to vabilo tak naval, da je bilo treba uposliti na radio-br- zojavnih postajah tu, ki so "na- _ , , P svete" oddajale, Izredne moči, tov. Razsrinkaval je hinavstvo {u tum pa pri sprejemnih posta- Maksim Litvinov je storil v kredit Sovjetske Unije v njeni vnanji rolitiki več kot kdorkoli drugi izmed njenih diploma- in križkraštvo angleške in francoske diplomacije in propagiral borbo proti "agresorjem". V ligi narodov, kadar je nastopil v njeni zbornici v Genevi (Švica), so ga poslušali pozornejše kot kogarkoli. Pa se je dogodilo, da se je Jožef Stalin odločil za "novo-linijo" in Litvinov se je moral umakniti z mesta, na katerem je navdušil zase in njegovo deželo celo predsednika Zedinjenih držav. Ta Maksi m Litvinov je bil vsled "nove linije" potisnjen mahoma v o-zadje in v najnovejši "čistki" tudi vržen iz centralnega odbora ruske komunistične stranke. Kratka vest v sovjetskih časopisih, ki jo je narekovala vla-dina cenzura, pravi, da je bil jah. Tisoče in tisoče "nasvetov* I je bilo že tu zavrženih, ker so bili "vulgarni", "provokativni" ali pa kako drugače "neotesani*. Večina onih, ki so bili tu odobreni in odposlani, vsebujejo v glavnem nasvet, da bo najzanimivejši radio program iz Nemčije šele tisti, ki bo opisoval Hitlerjev pogreb. Torej naj se tam žurijo, da ga čimprej izvrše, ako hočejo ustreči Američanom, pravijo brzojavni nasveti. Dobro, vse dobro! Ni pa pametno želeti pogreb i Hitlerju, pri tem pa pozabiti, da dokler ostanejo razmere kot so, stopi na njegovo mesto kak dru/ Hitler. Ko i* i« friila pred kon«r*»nim odiekom u vnanje sadeve in nato prod enakim senatnim odtokom analilavanja o Roo»«»elto»em načrtu aa podpiranje Anglijo, jik jo hotelo poalnaati tiaoče ljudi. a proetora je bilo le sa kakih tri »to. Le tisti, ki imajo dovolj vpliva, »o »i dobili dovoljenje sa v.top. drogi pa »o »o drenjali po hodnikih in annaj. Ko jo bil aaaliian Chat. Lindbergh. so je kar trlo ljudi, največji naval pa jo bil. ko je bil pred senat po svan Wendell Willkie. Gornja »lika predstavlja del skupine v sobi senatnega odseka ma vnanje sadeve. kar je moral pograbiti za "novo linijo", je prisiljen pisati le proti "imperialistični* vojni, namreč zoper — Anglijo. Hitler in Musolini pa sta OK. Vz- New York World Telegram odstavljen, ker ni bil "zmožen" j ie pred tedni poročal, da bo izpolnjevati naloge... Ampak \ "Medical and Surgical Supply na njegovo mesto je bil izvo- Committee of America" poslal |jc temu izdajstvu bivših "anti-4 Ijen človek, ki je sposoben "iz- V Grčijo poleg raznih drugih' fašistov" pride čas, ko fašizem polnjevati svoje dolžnosti";] «dravil tudi 225,000 "aspirin pade in z njim vred tudi dvo-njegovo ime je V. G. Dekazo-, tablets". Zelo priporočam, da I rezneži. ki so danes "antifaši- togotita, kakor da se svet po- Radničkom Glasniku v Pitts-burghu zelo dobro zapisan. A končno je bilo njegovega "api-zarstva" komunističnim linijam (namreč Browderjevi stranki) vendarle konec, kar je v priznanje Grillu, pa čeprav se Naprej in Kadnički Glasnik nanj nov. In njegova služba? On je *ovjet?ki poslanik v Berlinu. Litvinov je bil v borbi zoper Berlin. Dok^nozov sodeluje z Berlinom. jih pošljejo škatljo ali dve mo-' «ti", že jutri pa se spremene v žu. ki trpi na groznem glavo- "urofašiste". — J. P. bolu v Rimu. On jih namreč „AmerUka Domovinl|M prm_ vi, da je komunistična propaga no a'samo med nami. (Op.- bolj potrebu je kakor Grki. Njegov naslov je Palača Venezia, Rim, Italija.—John Chamazar, flira.—J. P. "Napredek" z dne 19. februarja piše pod nastovom "Kako komunisti v Veliki Britaniji napeljujejo vodo na Hitlerjev Jugotlavii« si je v svetovni Fh^™ """ ...............L' nied naprednim slovenskim de- mlin 'vse drugače kot pa je pi- lavnostl dobila vsled svojega P"**0' / lavstvom.) 'V naših vrstah je ^ v početkuH.tlerjevega-Sta- vzt rajanj a za neodvisnost pri- Clevelandski "Nazaj" uga- ni/ pravi. Kako je pa prišlo do Novegai pakta in se dolgo po- lično ugleda, dasi je bil skep- nja predpustne šemarije, da tega, da je slovenski katoliški /l.ieje- >edanja i/.\aja- tičen. In po pravici, kajti poli- kaj! Priznati pa mu je treba, župnik in več gl. odbornikov dobra, re* odkrita, v tika. ki jo uganja Beograd, je da na malem prostoru, ki ga katoliške jednote šlo na "lima-; »M demokracije m pravega J miru. toda komunistom, nam- niso prav nič dvorezna. Hitler je z njo dose-J ima. nakupiči potvorb, zava- niče" slovenskega dneva, kate- i gel, kar je nameraval. Jugosla-' janj in laži; da mu gre vsaj v rega so aranžirali komunisti v uradnim vijo si je ekonomsko in politi- ta oziru vse priznanje. "Api- juliju IIBIT" — (Iz uredni- v*eY čno podvrgel brez vojne. ' za" v prid Hitlerja, da kaj! - J. P. JHPD imelo uspešen občni zbor CKicago. — Zadnjo soboto oslovanju tega društva. Ako se pomisli, da je bila ta naša gospodarska zadruga par let po postanku minule krize že na tako šibkih nogah, da se je bilo bati likvidacije, je naravnost razveseljivo, da je vse te-, žkcče premagala in je sedaj solventna v vsakem oziru. Plačuje obresti na vse vloge in njeno finančno stanje se zbolj-4uje od leta do leta. Termin Je poteke, trem J rektorjem, ki so bili vsi znova izvoljeni. Namreč Joško Oven, Jaccb Zupan in Frank Zaitz. Ostali direktorji so Donald J.| Ix>trich, ki je tajnik tega dru-šiva, Vinko l^očniškar, Frank Groser, John Rudman, Chas. j Pogorelec in Anton Trojar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni l^ouis Mesec, Math Kure in Frank Omahen. Občnemu zboru je predsedoval Joško Oven. Udeležba ni bila tolikšna kot pred leti in seja je bila končana že pred 11. uro. Včasi! je trajala še dolgo čez polnoč, rlani so si svesti, da se z njihovimi prihranki varno upravlja in da so najtežji gospodarski problemi JHPD že rešeni, pa si marsikdo misli, da mu ni treba več na seje. A je vendarle dobro, da bi priSli vsi in se iz poročil poučili o delu, ki ga vrši direktorij, posebno pa še njegov tajnik D. J. Lotrich. Več o Kanju in poslovanju! JHPD poročamo pozneje.—-c. IZID VOLITEV V ODBORE JSZ IN PROSVETNE MATICE OBJAVLJEN NA 3. STRANI V TEJ ŠTEVILKI (Nadaljevanje s 1. strani.) Kar pa je zamujenega je zamujeno in vzelo bo dolgo, prefino učinke tega presledka odpravimo toliko, da bomo spet v normalnih tokih. Toda zgodilo se bo, morda v par mesecih, v letu, ali v dveh, če se svetovni dogodki ne zasukajo tako, da /.avalovi fašizem tudi nad nami. Zelo važno je, da poleg nalog, ki jih imajo odbori JSZ, ne izpustimo izpred oči onih poslov, ki jih goji Prosvetna matica. Tudi ona ima nov odbor. Nekateri svetujejo, da naj bi eksekutiva JSZ skupno z onimi člani Prosvetne matice, ki so bili izvoljeni v odbor sedaj, proglasila Še ostale kandidate za izvoljene. To je, Johna Berlizga iz Detroita in Franka Česna iz Clevelanda. Skupno s tajnikom Chas. Pogorelcem bi odbor Prosvetne matice tvorilo sedem članov. Oba sta kulturna delavca, namreč one vrste, ki se skromno trudita v naših naselbinah na polju glasbe in dramatike, ne da bi od tega imela kake koristi zase, zadovoljna pa sta. če moneta kaj prispevati k našim skupnim uspehom. In oba sta sodruga že dolgo in sta ostala tudi v sedanjih dneh. Za JSZ je bilo minulo leto skrajno neugodno. Morala se je nekako odločiti, kako nadaljevati, kako se ohraniti, in tako se je tudi zgodilo. Na viharnih vodah pa ne plove nobena ladja gladko. JSZ v tem pravilu ni nikaka izjema. Ampak najhujšo vihro je premagala in ni nasedla na peline. Sedaj je spet v sigurnih vodah. Veliko premalo smo v tej dobi storili tudi za Proletarca. Slavil je 35-letnico BREZ kampanje, dasi smo mu jo zamislili! A v očigled okolšein ne bi bila uspešna, zato ni nihče imel navdušenja, da bi jo bil pod vzel, pa smo zanj agitirali kdor je pač imel VOIJO zato, in le tem se je zahvaliti, da so bili naročniki še vedno obiskovani, da smo imeli nekaj prireditev v korist lista, in da je šlo naše delo tudi v tem oziru vsaj po starem tiru naprej. . Tisti, ki so se bali, da Proletarec vsled sklepa o reorgani-ziranju JSZ morda preneha biti socialistični list, so lahko iz-pievideli, da so se prenaglili. Kajti noben časopis ne more biti bolj socialističen, kakor je Proletarec. Z reorganizacijo smo ga hoteli le ohraniti namenu, radi katerega je bil ustanovljen, in tudi v tem oziru smo uspeli! Ako je bilo v minulih mesecih v prerekanjih na eni ali diugi strani kaj prenagljenja v besedah — te se lahko pozabi. Vsakdo, komur je za socialistično delo v naših vrstah, bo to priznal in pomagal, da nastane med nami v teh najkritičnejših dneh najodkrititosrčnejše sodružništvo in iskrena volja za delo. V Wisconsin«! je neki poslanec predlagal legislaturi zakon, ki bi prepovedal komunistično in vsako drugo stranko, ki je v službi tujih režimov in izpodkopava interese te dežele. Wisconsin je ena izmed držav, kjer ?o se smeli komunisti v vsakem oziru najsvobodnejše gibati. Sicer le v Milwaukeeju Milan Medveiek pravi, da so bile omembe Franka Zajca glede naše procedure za reorgani-ziranje JSZ neupravičene. Namreč, da se je z referendumom zadovoljilo vse in sedaj i lahko vsi skupno delujemo z večino. Tako bi med demokratičnimi socialisti tudi moralo škega članka v Prosveti dne 21. "Neaavisna Hrvatska Dria-lebruarja.) Saj res, kaj se je vi" (hrvatski tednik v Pitts-neki zgodilo z "enotno-frorcto" burghu) poroča, da je nakolek-špolarjev-Arhov-Zupanov-Rev. tala za "osvoboditev" Hrvatske Kebetov-Rev. Trunkov-VVitko- (namreč za obstoj svojega li- PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU "Sava" spremenila datum svojega bodočega koncerta in Madisonu, kajti po ostali dr- hiti. Ampak je že tako, da tudi žavi so neznani in brez vpliva, v demokraciji nismo vsi demo-Omenjena predloga je značilna kratični, čeprav jo vsi od kraja zato, ker kot je Wisconsin svo- poudarjamo. Vseeno, Milan je ječasno slovel vsled svoje pro- dobro svetoval in nič ne bo ško-gresivnesti, sedaj slovi vsled j de. nego le v korist, če bo res svoje naglic« pri sprejemanju! tako, kakor on misli.—c. postav za oviranje napredka. Kajpada, komunisti reakciji pomagajo, ker so voda na njon mlin. Berlin se je ukanil! In še kako! Ko je nemški propagandni Slovensko Primorje je v jugoslovanskih uradnih krogih čisto pozabljeno. Nekaj časa ga je reševal "Naprej" v Pits-burghu. dokler je namreč bil še "antifašističen" list. A od vichev in drugih, ki je gorela navdušenja za "slovenske" dneve? (v Penni. dasi ni bilo v njih nič slovenskega, razen dežja, ki pa je "mednarodna" stvar.) i ===== PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 sta) že blizu tri tisoč dolarjev. Ako se pomisli, da so dali Hrvati za vzdrževanje svojih slovenskih ("komunističnih") listov mnogo tisočakov, ni pravnic čudno, da dajo nekaj tudi d l * »L u i l • •, , i• 4 • za svojo "nezavisno" državo. Robotmk PoUki je edini lrst _ ^ p v Zed. državah, ki izhaja s so- * ' • j cialističnim znakom. V sredi j . Pcroiajo, da so se v Abesini- svoiega naslova ima namreč i * naH<1,ili tik italijanski oku- stari emblem ameriške sociali- Sellasijevega cesarstva | stične stranke in na vrhu našlo-1tU(,i Slovenci in Hrvati va pa geslo, Proletarci vseh de- ,z ™morja. v upanju, da jim žel. združite se! (Proletarjusze bo bo,J*G Pod Mussolinijem v wszystkich k rajo w, laczcie novem cesarstvu, kakor pa pod s?e.) Ampak Robotnik Polski j ni|m na Primorskem. Pa so se v že dolgo dolgo ni v soc. stranki. nadah tudi tu ukan!li in Kajti poljski socialisti v Ame- »Parajo na Anglijo, da naj jih riki čutijo s poljskimi delavci da Jlh Etiopci ne bodo m kmeti tam čez, pa so vsled ime,i Italijane in jih poklali tega za )>olitiko mednarodne xse od Glasilo KSKJ se «Nadaljevanje s 1. strani.) ravna do pike natančno po njihovi "novi liniji". Kar pomeni, da so včasi takozvani "protiko-munisti" enaki komunistom. Chicago. — Ko smo bili opozorjeni, da ima na nedeljo 20. onim, ki imajo denar, voditi j aprila svojo prireditev federa-svoje aktivnosti tudi iz celice, cija JSKJ, torej na isti dan kot Delavci Allis-Chalmert kor-poracije v Milwaukeeju so se končno le odločili glasovati za bi imel pevski zbor "Sava" imeti svoj redni pomladanski koncert, smo stopili v stik z Anto- » pravo in končanje stavke, ki nom Krapencom, da poskusi- mo, kaj bi se dalo napraviti, da se ne bi obe prireditvi vršili na isti dan. "Sava" in klub št. 1 si določi- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 20.17 I Lawndnle Avenu«* t ChSengo, Illinois S J solidarnosti proletarijata, namesto za "krščanski" pacifi-zem in izolacijo. "Zakaj sosed čita protiverski !ist?M Tako vprašuje in nato odgovarja Amerikanski Slove- vzrujava, ker jugoslovanska vlada hoče od Jugoslovanov v Ameriki, ki so vojaAke starosti, da se ji javijo in izvrše "svojo dolžnost". Zanimivo je, da je isto glasilo v isti številki priobčilo tak apel, nec v člančiču v okvirju na pr- . . .____,____ vi .-train. Cita «a. kor je kato- nad k"tenm se na dru*em ličan premalo agresiven, pravi N*r*¿nina sa Zdruian« drbve (iaven Chicaga) In Kanado $6.00 na late; $3.00 aa pol latai $1.80 aa ¿ctrt lotat aa Chicago in Cicaro $7.50 aa celo lelo: $3.75 aa pol letat aa Inoaenisteo $9.00. Naslov zo (ist in tajništvo je: op. Kaj pa, če bi mi zastavili enako vprašanje naprednjaku? Ne, mi nismo "totalitarni"! Mi želimo, da ljudje poslušajo vse zvonove, da potem lahko mislijo s svojo glavoMti sodijo po svojem razumu. I*e "totalitarne" sile hočejo, da ljudje nič ne mislijo in čitajo edino en evangelif. Grozno! Kaj? Tole: "Iz Trbovelj vidim sliko: "... ymrla, mlada, 17-letna mati zaradi posledic umetnega splava. . Njen mož si je v obupu sam končal življenje..." Tako citira tc stvar reverend Trunk in pravi, da zajema to poročilo "Iz socialističnih krogov". Nato ugotavlja: "Kdor vidi med vrstami, bo zazrl naravnost strahovito sliko." — Je res. a res je tudi, da gleda Rev. Trunk med vrstice s križ>kražnimi očmi in vsled tega med njimi napačno bere. Vatro Grill je bil pred par leti v seznamu sopotnikov pri čim slednji delujejo po godu je trajR,a na<| pe( tednov ta listov. sopisje je venomer poudarjalo, Is Londona poročajo, da so da ima omenjena družba za 45 angleške podmornice minule milijonov dolarjev vladnih na- _____________________ dni spet potopile 7 italijanskih ročil v prid narodne obrambe, ta datume za eno leto naprej in trgovskih ladij. Je skoro never- torej so zastavkali ne proti j ;ih p^ni oglašamo skozi vse jetno, ker so se italijanski par- boascm, nego zoper svojo de- |c,<0> Vzlic temu se >e zbor Savu uiki skrili v luke in jih je ne- želo. Morda je bila stavka ne- odlomil svoj datum odložiti na mogoče izvabiti na prosto. premišljeno pričeta, nikakor pa j nedeljo 11. maja, ker ne želi- V Nemčiji zahtevajo, da se T f* ^ mladi ljudje čimprej porode. 8. f UdljiTdne l ma^ca Sm " j Jph^obilr akt^ fn tudi ako se ne, naj .se "ljubi- >pet po)n prorairamle proti An_, ¿Z'X^SX Sida gliji, dočim Hitlerja in njegov, tuma ne morejo spremeniti za-tretji raj h komaj da omeni. Ni ladi pisane pogodbe z orke-cudno, da je zoper tako taktiko ; Htrom, z upraviteljem dvorane celo Arthur McDowell, ki je in ker HO njihn€ vstopnice že tudi član strankinega odbora, a razdane. je v njemu napram Normanu! tr f ... , . ^ Thomasu in njegovi večini brez IJtibitelj, petja in pnja- P°tre- moči. Enako taktiko vodi k0- lelji bave • upoštevaj e to rnuni tični Daily Worker. Vsa Isprememho ,n io" v namenu, za plod iti otroke. Zakoniki gor ali dol, glavno je. da 0* otnici rode in da so spo-četi od zdravih ljudi, pravi na-cijska propaganda. Zakoncem je dan ukaz, da morajo imeti najmanj od štiri do šest otrok, kajti "Velika Nemčijo huje naraščaja. Earl Browder mora v mestu zgraža. Vsaka vrstica, ki kliče jugoslovanske može in fante — v starem kraju, ali pa tu rojene — da naj se javijo na vojaški nabor, potrata prostora. Naj torej Ivan Zupan to resnico upošteva in na tisto mesto rajše napiše kako pesmico. — J. P. "Prosveta" z dne 19. feb, piše: "Bila je (na seji gl. odbora) spet daljša debata glede Prosvete in večrna glavnega odbora je izrazila mnenje, da bi bilo bolje, če bi se Prosveta v člankih in dopisih bolj ozirala na naše domače zadeve in manj na svetovno politiko." — Bili so časi, na primer ob ustanovitvi Prosvete in še dolgo pozneje, ko so se okrog nje zbirali agitatorji in čitatelji socialstične misli. To je minilo. Vsakdo zahteva v nji svoj del prostora in vsakdo se sklicuje, da ima v nji svoj del lastninske pravice. Naloga urednika Prosvete v teh okoliščinah ni lahka, a jo — u-poštevajoč težave — spretno rešuje. — K. T. i«*. îSiÂÎ Bil je obsojen v njo vsled po- P* * svetJ^\. — \ivornni SNPJ. vtis mora dobiti vsakdo, ki čita ~ te vrste "delavske" liste. John Rak, predsednik "Save". ------ , 3 ZA UčNte TISkOViNE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co« 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL narejanja potnih listov in goljufij z njimi. Trdil je. da so bili to le tehnični pregreiki. Sel je z apelom od instance do:« instance in končno na vrhovno sodišče, ki je obsodbo soglasno\\ potrdilo. Browder je bil v ino-jl zemstvu po prejšnji svetovni vojni na potovanju skoro vsako leto — vedno pod kakim tujim \ imenom, in le enkrat pod svojim. Komuniste zanima sedaj najbolj to, kdo mu je plačeval zelo visoke stroške, kajti med j jfrojim članstvom so trdili, da;«« dela skoro zastonj. A dognalo se je. da je bil eden najboljše plačanih propagand isto v vseh i PrvR R|ovcn«ka prainiCR se pripontfa rojakom v Chicagu, vrst, kar jih poslu-je v tej deže- t riesn. in li. Mi se njegove kazni ne vese- |a ,CerU In Berwynu- limo. On igra v nji mučenika, nakolekta) je v s^ojo obrambo nadaljne tisočake in bo — „ kler ga vtianja politika Moskv? Tel. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TtSKA PRI NAS ! Pärkvini tiitiiiilrv Í\í. ne odslovi — ena največjih nje-1 iiih osebnosti, Čeprav bo v ječi. Ameriške ječe so v primeri s sovjetskimi j ako svobodne u-stanove. Iz katerih je mogoče FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRlN, lastnika " I Pina p> istreiba —• Cene smeme — Delo jamceno v * tfclttsni! CANAL 71tt—Tlfi • J 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL. • \ \ i»i(iiti:iini kij ih sr. i j. s /. • • * • v ii«'«l€'ljjo 2. iiiair<*a v clvonmi V\IM. t IIICAtiO BURKA: "V POSREDOVALNICI ZA SLUŽKINJE'1 • • KOMEDIJA: "RISEN FROM THE RANKS" VARIJETNI SPORED Sopranistka An^la i alugi. Pevski zbor **S>nvn"\ PREBITEK V KORIST PROLETARCA PO PROGRAMU PLESNA ZABAVA. Govornik WA bin Kristan VSTOPNICE V PREDPRODAJI 40c, PRI BLAGAJNI 50c ZVONKO A. NOVAK: vhnFki Kulturni delavci, ki ie ČEZDRNINSTRN v nedeljo 2. marca bo v dvorani b<'iših močeh v v*eh n.isnih n\in I 1* • __ • L*l* Najbolj itkor.ié.ni v tej deieii •» r:£dewnjih Kajti brez kal-j SNPJ VCSelja U1 reSIlOStl V lZCDlllU ;bi" » HPT f ' . ,, »4 * » delavci vseh «rst. Bih «o najnttje pla ture m napredka in «rt i tega --- ¿„„i n«jboij n.ganj.ni, kar j« ve* --------je j»|»\ s i'j na \ vsakem oziru. j Chicago. — "Dajte nam btir- 1 javit i tudi med mladino, in ker I Hl»Ui industrij. A . pomočjo unij, in i da se njen sistem ne razteza Ciutni predsednik te nove u- ke» Kuj b¡ je z dramami in ža-| je v varijstnih sporedih nič ve* P0S#bno oá kar jim je priiel B* po uli i.anove je nas odlični pisatelj O DEMOKRACIJI VI. Unija tekstilnih delavcev (CIO), napreduje I* It IIIE D H E KLUBOV Jo K» meč deal s NRA in »ličnimi xa «a m o na prebivalstvo tega ali kanove je nas oditeni p^ai^u lu]grami v ttko težkih časih, v kc* prav, da imamo tudi nekaj kolli je njihov. 0r,anitir«n« sila « onega mesta, nego na milijone l-"uis Adamič, ki mu je »»(Jericah, in v vojni." so nam sve- točk v angleščini, bo temu za- rasla in ra.mere so »i ie pritti Z .• •»« !!! init/k 1 «ii /1 i hii ^vn ■ unik . , i . I / nI M. tPfl iinne ljudi, raztresenih predzadnji teden na univerzii v ¡ {3Vaj¡ |judje# ogromne zemeljske raz- Philadelphiji v priznanje nje- priporočila? MAREC CHICACO. ILL. — Priredba t ko na- rist Proletarca v nedeljo 2. marca T no dvorani SNPJ. Prva svetovna vojna se )e.jn mili kenčala z zrnato na strani za- preko ________________. \e?nikov in Združenih držav težnosti in povezanih s skup- jiovih zaslug »a književnem | ^^ bo a merskih ter pustila za sabo! nimi narodnimi zadevami. V1 ¡olju strašne posledice, dasi se je tolikšnem obsegu bi la-ti v svojem zadnjem po- ljudovlada ne mogla poslovati nik pa je g. Jurica Biankini m dojeno s šaloigro "Risen From *boij«aii. simrupoštevali injthe Banka". V nji nastopijo na-naše občinstvo imel?) ši znani igralci Jack Groser, podeljen časni naslov \ prjhodnjo nedeljo '¿. marca pri- Marya Omahen, Oscar Gorilna nobena d »ktorja književnosti. Njen taj- ioznost. da se nasmeje "do • ¡n Jivieph Drasler. dna". i Kajpada, nastopil bo Kakšen bo spored, je razvi- pevski zbor Sava, ki ga dno iz oglr.*ov na 2. in na peti Jakcb Muha. :r«ni. Torej bo to spored f' tudi ] vódi i ve/s , lav ju bila v imenu demokraci-! neposredno, nego more to de- njeni uradi so na 612 .V. Mk-hi-ie. Hila je grozovita, uničeval- lati le s pomočjo zapletenega gan A ve., Room No. .118, Chi-ita in kriviina v vseh svojih de- ustroja predstavniških ustanov. cago, 111. janjih in nehanjih kakor vsaka Oblika absolutizma je izgi- w ~ Vprfeorjeai beta dve salo- reda, vstopnina-pa je ¿aplo 40: L ' ' ' ' jirri. V slovenščini burka "V v predprodaji. Pri blagajni h: posredovalnici za služkinje", v lOc več. Ako vstopnic se ni-kattri nastopijo Angela Zaitz, mate, rezervirajte si jih pri druga. rila. ali nc pa absolutizem sam. Vabilo samostojnega Tisto, kar je prišlo tik za Privilegij je se vedno velik go- društva V Moxhamu njo, bi >e bilo prej ali slej /.go- .-pod, ki si celo v republikah dilo tudi brez nje. Nekaj veli- nadeva prigodne in prikladne Johnstcwn, Pa. — Slovensko Marya Omahen, Anna Pogore- Protetarcu, ali pa pri L. (¡rose, Loufce Harmond, Alice Ar- serju v SDC. tach. Francej Rak in Franc?*, Naj^ bo še dodano, da gre Vreček. prebitek, ako ga bo kaj, v ko- To oo prva točka sporeda, ki I rist Proletarca. ruo cwm ... * <>b popoine> [)voJ Seveda, na$e priredbe so ob p tu 111 v j rana b » odprta ob 2. Pridite ob c nt m tudi "plesna in-prosta za- . 1 rte ne se o o ». kaju t>ilo bi j^0da. če za- bava". čim ho program, ki se fima je samo mudite ta del. prične, kot že poudarjeno, ob h bomo za poatre- .. _____. ______ lilna pravica se je raztegnila no razvil men nami, so prišla J ^¿Ib^nah ne samo na moške, nego tudi | vsa tista stara navzkrižja in na-! vNtmmin na ženske v nekaterih napred- sprotstva do izraza v raznih "1,41 '' u"a' mudite ta del. prične, kot ze poudarjeno, ob nejših deželah in zdaj je več ¡skupinah mnenja. ^ I^Liriln Ha n» hn i Nekateri rojaki že poznajo 3. popoldne, končan, sc začne volilstva na svetu kakor kdaj-) z napredovanjem človeške: k fte gS b > - Frani,tko An.elo Calugu V j ples. tn pa takozvana "prosta koli poprej v zgodovini. Ali, c|viI|2Jje. s ,irjenjem izobrn-.^S 6raia? in njegen ork> ^ t t^Jiff "l^i J APRIL . CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-je" v nedeljo 6. aprila v SND na Si. Clair Ave. CHICACO, ILL. — Koncert Sav«, v nedeljo ti. maja v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri i Kf|iu v Willow SprinRtu. JULIJ CLEVELAND, O. — Piknik kluba *t. 27 in "Zarje" n» izletniških prodorih Federacije SNPJ v nedeljo 6. julija. AUGUST STRABANE. PA, — Piknik kluba it. lis JSZ v nedeljo 17. avgusta v Drenikovem parku. NOVEMBER CLEVELAND. O.—Koncert "Zar-je" na Zahvalni dan v četrtek 20. no- veinbra v SND na St. Clair Ave. dvomim pa, da bi bil svet danes zix med'ljudstvom in z razvo-bolj demokratičen, kakor je bil; jem Uska FO se mehanična sred-poprej. Kajti mnoge kakor n. pr. Nemci j ster. ppla. In morda vrhu tega še mo rokovali, vpraševali drug kaj! Je umetnica in poslušati drugega o tem in enem in le- Spanija in Rusija, so diktature, v katerih se imenu raznih političnih gelijev. V Nemčiji v imenu hit-lerizma. na I^kem v imenu fašizma, na Španskem v imenu falangi* tične brozge iz obeh prejšnjih, a na Ruskem pa v imenu Marxove?a socializma. Vsepovsod je kajpak dosti manj spoštovanja do zlate svobode, če že ne manj svobode same. Tiste skoro mistične svo-bodoljubnosti, ki se je prelila iz zanosnega navdušenja v osemnajstem v srca vnetih liberalcev devetnajstega stoletja, ni več. To je seve predvsem pripisovati nezaupanju do demokracije. Deloma pa tudi širše svobodščine in celo tisti državniki, ki niso verovali v demokracijo, so se jeli posluževati njenih izrazov. Zato so bile v zadnjih letih vse vladne smernice predlagane in zago- na Moxhamu. EMIL RIEVE Dne 22. ir 23. februarja »e je vršila v Chicagu pokrajinska konferenca zastopnikov tekstilne unije v Chi-ca«« in fosednih krajih. Ob tej priliki shod tekstilnih delav-strani Chicaga. v dvo-na katerem je govoril predsednik unije Tex-America, Emil Rieva. Kjer JSZ kluba nima. pristopite vanjo direktno. Članarina za člane at large je $1 na leto. Slabo znamenje za ameriško zdravstvo Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST o pa Pucljev orke jaVno mnenje je j napredovala za pol milijona brigali za miselna načela. Naši tisto čemur ae državniki in mi- novih članov. Skupno iih ima časi so praktični časi, pa se lju- nigtri ia8kajo, dobrikajo in kla- hedaj 4,750.000. dje presneto malo zmenijo za, lljajo radj ali neradi. kakor so sanjače in njihne sanje. He vsemogočni rimski Misijonarji za mir Ko se človek začuti močne- cerkvi in njeni duhovščini. Pa ga, se razčeperi ter postane dr- si ga skušajo pridobiti s tem, Nemcem m tuje, kajti med rev-i nim ljudstvom je bilo znam že pred svetovno vojno. Na p~'-mer. leta 1912 je bilo v Nemoii! poklanih za užitno mesto 10,-000 p*ov. To je resnica. Kamor so nem-1 Vendar ta je živilski stan- Ob enem je poudarila, da kar so Nemci dobili v okupiranih deželah živil, so jih "plačali". 2eiu je odkimala: "Ob morju je preveč viharjev." "^Torej v gozdu. Tam je vsa tiho. 1 "Ne, bojim se divjih zveri, ki e plazijo >po gozdu." "Pojdi v puščavo. Tam boš u^čavi je prevroče." Dobrohotno in potrpežljivo STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) • Featuring a program of » Yugoslav Folk Music t PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK ; znješi in manj strpen glede na nazore svojega bližnjega. Svoje predsodke ima za načela in v sredstvih, s katerimi jih hoče vsiliti drugim, ni prav nič izbirčen. Tako se potem lahko zgodi, da se v demokracijah i.izčzzc tiranstvo večin, a zaščita manjšinskih pravic je še vedno eno nerešenih vprašanj, dasi se poskušajo razni izhodi iz te nezaželjene in neljube zagate. Druga nemajhna nevarnost je to, da se v tej ali oni državi poleg ustavne včasih organizira še kaka posebna in neodgovorna oblast ter izvaja vsled svoje volilne moči na zakonodajo in administracijo vpliv, ki se prav nič ne ujema z ustavo. Fden največjih blagrov, ki jih je p.' kovati od prave demokracij , je odprava na^ilstva, odprrv.i mesarssega klanja, odprava vojne. Prvo svetovno kianje je jmelo biti vojna, ki naj bi naredila vsem vojnam konec. Ali pozabiti pa ne smemo tega, da morejo biti demokracije. kadar so prizadeti nji-hni interesi ali »pa ko se razpa-lijo njihne strasti — in kako lahko jih je razpaliti — natanko tako nasilne in bojevite, a dostikrat prav tako grabežljive, kakor so grabežljivi, nasilni In bojeviti trinogi aH diktatorji. da mu ustrezajo v vsaki njegovo samovoljnosti, samopašno-sti, poželjivosti in muhavosti. Toda javno mnjenje še ne pomeni vselej narodove volje. Politiki so si morali zamisliti povsem novo tehniko. NOVA KULTURNA USTANOVA Zadnji teden je bila tu v našem mestu rojena nova ustano Iz Tokia je cerkvenim krogom v Ameriki in vladi v Wash-ingtonu poslalo 1J*5 ameriških misijonarjev brzojavni apel, tla naj Zed. države ohranijo mir z Japonsko. TISKOVNI FOND PROLETARCA III. IZKAZ Clarendon Hills. III. John Olip va, ki si je nadela ime "Ameri- ^ Cfln luiffwluv Tiiltnral Associa-1 John*lown' p« Andrew Vidnch tan Jugoslav cuiturai Associa (ppovh4jâ od OKin„ov v kdledarjn) tion — Ameriška Jugoslovan-1 $4.15. ska kulturna zveza", in v petek so šle v Springfield listine, ki so potrebne za njeno poslovno pravico ali inkorporacijo. Njen namen je gledati na to, da se presaja slovenska, hrvaška in srbska literatura v ameriška tla in obratno, nadalje da se pospešuje sJovenska, hrvaška in srbska znanost, umetnost, glasba in zgodovina v an- domačinom pojasniti, da kar je imel, je moral prodati Nemcem in dobil je marke. Kaj naj stori če vsi drugi lakote poginejo? Ampak ameriška in angleška vlada smatrati, da bi bilo prë- z njimi? Na svobodnem med-i hranjevanje prebivalstva v o-narodnem trgu so brez vredno- i^pji-anih deželah na ameriške «ti in doma ravno tako. Anglija broško direktna pomoč Hitler- Doylestown, O. Leo Bieg ar $1.00. Waldenburg, Colo. Prispevali «lc» deči prijntelji Proletarca: it. 2Ö9 SNPJ $2; H. 101 ABZ $2; F.d. Tom-B5c; po 60c: Frank L. TomMč, Jot» Ocvirk in Georj?«« StiuHch; po 25c: Andy Spemiov »n (too. Pavlich, skupaj M.R.V (Poslal Edward Tom-Ale.) Chicago, III. Nabral Andrew Vi-drich na xabavi v počant zunanjim odbornikom SNPJ $1S.60. Prispevali no: Frank llarbič $1.10; po $1: An mi markami ne morejo Belgij- mo švedske in Švice. pi ci, Francozi, Norvežani in din- Herbert Hoover ta dejstva *avah?" jo je vprašal. In speti gi ničesar kupiti.fcivil je v oku- oxna< H smatra. da ČCmu naj Ne! Na.«°r-piranih deželah premalo že za dopuščamo stradati Belgijcem.vrhovih bi me preveč ze- ; domače prebivalstvo, toda oku-; Francozom, Poljakom in dru- bl°- ' - . . J; pacijska armada ima prednost ko v,mo< da bodo Nemci t . ^ i.-Rlodal in "plača". Trgovec mora nato ,kr5eli za hrano sebi< pa tuii !b,t^ ki ** bl1 usitvan1' l™/ ^m MfeMl^k nenadoma ozrl, nasmehnil in ¡ okazal moža, ki sc je vračal /. c jale. Dejal je: ¡"£ena! Ali hočeš prebivati v moževem srcu?^. Žena je vzdrhtela, padla ie torej v pravem, ko dokazuje. 'p^mu^rkak^'ne misTi-' Pre^?? !co,enn; da bi bilo pošiljanje živil v ta- ta dati. Ljudstvo sicer trpi, ' GosP°ld 1 Moževo sive je vi- kih okolščinah direktna pomoč stnula in umira, ampak tak je harno kakor morje, skrivnost- hitlerizmu in prehranjevanju .H)h)?a j ki nitj Hoover z! uo kakor P™gozd. pekove ka- nem>kega prebivalstva. Umi svojimi apeli ne bo mo- Pesek v »n mrzlo „ . . «... , gel spremeniti, dokler bo Hit- *«k®f snef .na *°[l1 ie v Nemčiji? ! ^ ' dar nad Kvropo |n nikoli ne bi mogla prebivati v Pomanjkanje je velijo tudi jo spreminjal za avoj »življen- Severn srcu!' Od strahu je v Nemčiji, toda niti z daleč to- ski prostor" in za nacij-ki 1 i kino kakor v drugih krajih \ired". Stane ca celo leto $6.00, pol leta $3.00 IJ.cUnavljajtfc nova društva. I)e*et članov (ic) je treba ta novo druMvo. Naulov zn list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. 'no- Evrope. Celo v 'nevtralni" Jugoslaviji stradajo ljudje bolj kakor v tretjem rajhu. Kajti Jugoslavija je primorana pošiljati v Nemčijo čimveč živil in Javanska pravljica jokala in vila roke. Bog pa je izpregovoril in njegov glas je bil tako resen, da je sklonila glavo-do tal in skrila obraz v dianeh: "Prebivaj v moževem srcu. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2 K)C—4 iOO; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street T«1 Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmenta only Residence Tel.: Crawford 6440 If no answer — Call Anstin 5700 . „ [{ena! In — morda ne bo mor- .. . J ^ Pot*m ko Je Bo* «kvaril zve- Mh vihftrj djvjih zver¡ f ž,v,ne,jV zameno_pa_d(>b. mar- gore in Šivali, je ./o»>hl<- vroHno in 1»' * »' <••'»■""<•• ^Z! TCSR £ Under the plan. California will j uouncPi| t|11lt a majority of the pro-,'Hin three House seats and Arizona, juction workers at the Lincoln and Florida, New Mexico. North Carolina, CHICAGO.—Hare indeed are the dance music, cumin« frmu Pucel'a *nd Tennessee^ each one. occasions upon which at least four popular orchestra, and plenty of it. rhat *a»n would be offset attractions, each of which, alone, is Ticket* are being sold by all mem-1 b> thc U>s* of onc °*ch 11,1 Will Highlight thc Program bers of the Branch, an.I can also be secured ut the Proletarec office. Get yours in advance, for you save a dime thereby, v Joseph Dratler. U"l IIIHl U III". I H^I IHN vv »J. ■ IIIBll I - • » ' . 1. demands during their recent meeting tlu^ Philadelphia 'Record : Czechoslovakia And Its Provisional Government i An important stage in the Czecho-! slovak struggle for freedom was ! reached in July 21. 1940, when the i British Government recognised the n drawing card, are presented to Chicago Slovenes all in one afternoon's ptogram. Dut, incredible as it may sound, such is the array of talent on the pro---■— K,UZ "Ll-.w SVi*;h pr,in" WAR DEVELOPMENTS at the SNPJ hall, Sunday afternoon and evening. March 2, for the benefit JUGOSLAV officials apparently I of Proletarcc. («lici much more agreeing to German I As announced last week, wc have been fortunate enough to secure as a speaker the esteemed pioneer in the labor and Socialist movements, Etbin Kristan. Comrade Kristan needs no Introduction to our readers, for he is known far and wide thruogh his writings, as editor of Cankar*s Herald, at ' present, as former editor of Proleta-tec, and before then, aa editor of various Socialist publications in Europe. He will speak on the current world situation and its effects upon the labor and Socialist movements. The outstanding labor chorus, nois, Indiana, Iowa, Kansas Massachusetts, Nebraska, Ohio, Oklahoma and Pennsylvania. STEEL S PROFITS SKYROCKET; FIGHTS PAY RISeS AS "DISASTER" The following "editorial m headlines" was published last week by | with Nasi leaders, than they care to ; admit, for German troops are report-. id in complete wartime control of Jugoslavia's railways, last week. This i enables Germany to move all needed ! trotrps and supplies to the Greek | frontier and, of course, can't be con-: sidered as anything but a back-stab- ! bing deal at Greece on the part of Jugoslavia. In return the Jugoslavs have been ! promised a place in the Nazi's "new older'* and discussion of a deal with the Italians whereby certain districts ; in northwestern Albania would be A glance at thc new Committee members and the cities I Czechoslovak National Committee as from which they hail, reveals that moat territories in which the | ^J^™1®1*1 Ciechoalov,lk Gdv' Federation has active, functioning branches, are represented, j The thev are ex-members of Par- elusion that working for the Amal- hear sal aimed to impress the Jugoslavs and Bulgarians, have thrown psnton bridges across the Danube in a number of places and have entered Buliraria through Rumania. German troops have also been reported arriving in Spain,.Sicily and Libya. IN WASHINGTON debate con-tinues in the Senate on the "lend-lease" bill, with certainly enough opposition registered against giving such extraordinary powers to the President, to dif-pell all ideas about Americans being solidly behind thc bill. Thc House has passeu an amendment fixing a time limit (June 30. 194:1), when the act will automatically expire, which is expected to meet with the approval of the Senate. C.I.O't UNEMPLOYMENT FIGURE the job, and 29 union offices open to Thc CIO gives its estimate of un- «¿f ^ th° thouMnd, °f employment in November as 9,12-9,. "to"1"* UP 000. - 1 "The AFL, on thc other hand, has made no attempt to organize the 1 limitent, second, because they were , iramated Pretzel Company at $6 per |(R|V|TSKY'S DEATH upon the United States. That would be ostrich-like and foolish. , f)ghters against Hitler in the Pro- week, half of whic^ he is intent upon But there are tasks to be done and wrongs to be righted in our own nation, which, if left undone and uncorrected, will guarantee for Americans nothing better in the end than has come to the oppressed peoples of dictator countries in Europe. Some of the facts—not theories—to which the American people should give their attention are that — One third of the nation is still inadequately fed, clothed and housed. A large section of the American people, both white and black, are deprived of the fundamental right of a free citizen t^ vote. In a number of states the lack of ability to pay poll tax disfranchises many thousands of people. This evil exists most t'-ctorat snd third, because they are sending home to Hi.s parents at Cran-rrpreventatives of the Czech people; berry Crossroads, as a good young living abroad. The State Council will; man should support his parents, he have tome right to control the Gov- will be able to marry thc beautiful eminent, the right to discuss the ' Gwendolyn in just 12,820 years and budget and to control financial ac-1 t month« exactly. However he loses tions. The State Council establishes complete Czechoslovak State machinery, consisting of thc Head of the State (Dr. Eduard Benes), the liovernrnent and Parliament on British soil. The Czechoslovak Government was ccognhed on October 2;t, 1940, by he I »«»minion of Canada and also naintains regular diplomatic and i.o time in proposing to her and begs her to wait for him. As luck would have it, just at the time that a union organizer, Bill (Jo-icph Drasler), has succeeded in closing the pretzel factory in a strike for better conditions, and threatens to ruin Mr. Millionburks, Oswald Sapp invents a pretzel-bending machine I that bends more pretzels in an hour .glaringly in those southern states that constitute the political i olitical relations with the Dominions thjin mU thv mej| in g day And HO> bulwark of our Democratic party. Many states have recently enacted laws that make it difficult, if not impossible for minority political groups to be represented by parties of their own. f New Zealand, Australia and South ^ p|ot „n/oida bringing him success fries. _ __ Supreme Court Rejects Unemployment still is the scourge of millions of Americans, W Browder S Appeal despite the fact that many billions of dollars have been spent to prime the economic pump with made-work projects. We could continue. However, we have said enough to indicate what we mean. Merely to help Britain defeat Hitler—assuming that America's help will have the desired effect—will not be worth while if we permit conditions to continue here which must eventually l+ad to dictatorship with an American label. It is in order to assert, from time to time, that fascism is the result of the failure of the private profit economy. The profit system doesn't function for the welfare of people. It producer unemploment and poverty. It leads to war and dictatorship. It readies hopeless people for surrender to the wiles of demagogues. It should be abandoned, right here in America, and replaced with an economy which would work for the benefit of everybody instead of for the profit of a few. To answer charges against our own home conditions with the statement that we are better off now than we were a generation ago, or that our living standards are higher than those of the dictator countries, is no argument. That's begging the question. Our system breeds poverty, degrades humanity, exploits the many for the enrichment of the few. We must take the mote out of our own eye, not instead of, but in addition to removing beams from the eyes of brother nations. We must set our own house m order. And we must begin at the beginning—by socialising the ownership of America's resources; by producing abundant wealth for the welfare of all the people| by making work available to all; by distributing the fruits of labor on the basis of service rather than ownership. Reading Labor Advocate. That the government is more deter- H in much less than 12,820 years and 0 months. This short comedy will keep you in stitches from beginning to end. - "V posredovalnici za aluikinje" (Employment Office for Domestic mrm „ mure uew - He| } R Slovcnc cOmcdyT mined thsn ever to get the Com-. promi^ 11|iiny iaUghs. munist party's leader, barl Browder, I Nor wi], be thf> entcrtain-is shown by the rejection of his latest. mefU R 40.cent ticket will .ppcHl to the Supreme Court, which iUe fQr thcre bf idea| w.mld save him from a four-year' orison term for using a passport obtained by fraud. Another case is that of Harry Irldges. west coast CIO labor leader, *ho has been arrested on a Department of Justice warrant issued In connection with new deportation ( •harges instituted against him. The charge against Bridges is a | iangerous one In that it may set a jonvenient precedent. He is charged vith being a member of the Communist Party, and under a recently enacted law, aliens are subject to i leportatlon for membership in "sub- j versiva organizations" either at the time the accusation is made or at any | time in the past. Murder or suicide? Here is the list of those precoeding . krivitsky, whom the Soviet secret 1 police have seen fit to crush as dan- j j gcrous enemies of the Soviet: Ignace Reiss, mschine-gunned to death in Switzerland. Leon Sedoff, Trotsky's son, poison- | ed in Paris. Rudolph Element, Fourth International Secretary, whose headless body j was found floating on the Seine. Andres Nin, Poumist leader, abducted and killed in Rarcclona. Mark Rein, kidnapped and murder- ; ed in Madrid. Camillo Bernierh Spanish Anarchist Lea-Jer, assassinated. Adolph Arnold Rubens, disappeared from Lubyunka Prison and . later executed in Russia. Juliet Stuart Poyntz, who dropped ! out of sight on June 19:17, and has . not b«.cn seen since. * Robert Sheldon Harte, Trotsky's secretary, kidnapped and murdered | after the raid on Trotsky's Coyoacan home. Leon Trotsky, hacked to death by a CPU machcte man. NEW LEASE OF UFfc FOR DIES' PROBERS By an overwhelming vote, the House has extended the life of the Dies' committee to April. 1942, snd gave it $150,000 to continue its Investigation into un-American activities. Before the acton was taken, however, there wss an exceedingly bitter debate. Critics of the committee . pulled no punches In condemning some of it« activities, and were answered in kind. Congressman Samuel Dickstein, of New York, almost started a liot when he said the committee ha-Bism on which we are scheduled to nice, so that the out-of-doors will appeal more to the people thsn our «-»»igs. May not thc sun shine—and the rain not fall. May the temperature be just right—not too cold, nor to warm . . . * Already we are looking forward to the Spring Festival of the chorals in IT HAPPENS IN EVERY WAR"—MUSSOLINI HEAR ETBIN KRISTAN—ATTEND Program and Dance Presented by Branch No. 1 JSF, at SNPJ Hall, Sunday, March 2, for Benefit of Proletarec. Ilo You Know? An Oregon men manufactures wooden knifes, forks and spoons for >clar explorers, who cannot use met-il table utensils because they would freeze to the hands. Costing less thsn gasoline, s fuel for ordlnsry internal combustion engines has been developed in France from ft mixture of liquified ammonia and hydrogen. Resistant to acids, alkalies and virtually all chemicals used in photo-1 graphy, a paint has been invented for touching up chipped enamel finished trays and sinks. "Don't take your half of the road nut of the middle," is a good warning to heed sppear March 2nd. The Slovene Eng- this middle-west area which will be lish program, under the auspices of held in Waukcjran on May 18th. This Branch No. 1 JSF, will be cultural in every aspect—with social, labor significance. The two short plays, one in Slovene and one in English, Sava Songs. Angela Calugi's vocal selection», and an address by Etbin Kri~ utan, thc well-known writer, editor will constitute the program. * Ktbin Kristan is also known to us singers for his beautiful Slovene words to the songs—"Pravljice is du-na'skih gotdov" (Talcs from Vienna Woods) and "Zimski Maj." The wArds are poetic and intcrpretively expressive of the music, and imbued with meaning that emotions. indeed is a big day for us songsters, and especially lively and impregnate with good fellowship and exhuberant spirit. # Something tells me that our .In-s'.ructor doesn't like "publicity,* snd speaker, among other numbers. ! »houtrh one can hardly call this writing by that name. Nevertheless, I be-Í lie ve we should know that he has been at the head of our chorus since March, 1929. He and his wife have devoted much time and effort in doing the very best possible with our chorus. During this thne, thc choru% presented various operetta*, some of which were: "Spominska |rioAlt" with deeplv moves one's orchestral accompaniment, "Na vast,* I "Prl treh mladenkah," "Na semnju,** ♦ |"8nuWi," "Roimarin," "Ve*ef prl Many Savans were seen at Nada's i kUekhriesh." "Z1«U kangHca,M "8rce Valentine dance last Saturday night. d*nar. "Povodnji mot," and msny Just s few more, and we'd have tried out our "special**—"Moj fanti* je na # T'rolskem vandrov.** n0 onP wu that Joseph * j Turpin never missed rehearsals until he actually missed- one the other night, and that because of his wife's illness. Upon inquiry, we lesrn that ♦hrough six years of continuous rehearsals, this was the first time he did not attend. That Is an enviable record! The program commemorating the 15th Anniversary of SKPJ Little Fort lodge last Sunday in Waukegan had but one musical number. This one. however, enriched the progmrn considerably and was well-liked. Dorothy Judnkh, s soprano member of the Waukegan ÄND Choral, rendered two longs in a most pleasing, sweet and clear voice. Dorothy, who is the | daughter of our comrade Martin Jud-nich, has been studying voice for the Ipast two years, snd her msrked progress indicates s future in song for her, «■ ' ~ » Although May 11th is quite sometime off, we cannot begin talking about our own Spring Concert too So life goes on. For years we build —from beginning to end. We plant the seed and expect it to never ceftsc growing. We expect our chorus, as well as our other phase« of activity, with so many years of rehearsals snd endesvor, to become rich In quality, in account—but other years come, and one by one our comrades leave— snd new ones come—snd we bcgl* to build anew . . .