Pozdravni govor na prvem shodu Lavantinskih katehetov v sinodalni cerkvi sv. Alojzija v Mariboru, dne 14. septembra 1905, imel in priobčil Dr. Mihael Napotnik, knezoškof Lavantinski. V Mariboru, 1906. V lastni založbi. — Natisnila tiskarna sv. Cirila. os«rosy 9 / tempelju sedečega v sredi učenikov in ko mu je mati vsa prevzeta rekla: Sin, kaj si nama tako storil! Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala. (Luk. 2, 48). Spodobno pozdravljeni blagi katehetje, to je, vrtnarji, katerim je izročeno semenišče, iz katerega naj prihajajo verni otroci svete matere Cerkve, pokorni otroci staršem, vrli občani, zvesti državljani, značajni domoljubi. Katehetje izobražujejo prihodnje duhovnike, pro¬ fesorje, sodnike, zdravnike, učitelje, vojake, rokodelce, oratarje, delavce, sploh vse člane človeške družbe. Vse to se pričakuje od vas, katehetje predragi! O napnite vse svoje moči in porabite ves svoj čas, da uztrežete tolikim terjatvam! A potem, če je že slednji delavec vreden svojega plačila, koliko večje in višje plačilo čaka pač delavca vaše vrste, vašega poklica! Vsak bo lastno plačilo prejel po svojem d‘elu. Zakaj božji pomagavci smo mi. (I. Kor. 3, 8. 9). Pobožni otroci bodo cvet vaše časne in večne časti, bodo večnotrajno plačilo vašega truda. V bukvah večnega življenja se bodo svetila vaša imena, in med svetniki in angeli bo vaše bivanje. Gorko pozdravljeni častivredni katehetje, to je, izvoljenci, katere otroci, le-ti angelci na zemlji, ljubijo, spoštujejo, poslušajo. O katehet, kako so ti otroci vdani! Ko stopiš v šolo, zažarijo jim nedolžne oči; zdiš se jim prikazen z nebesnih višav, angel Gospodov, poslanec božji. So le malo nemirni in zašepetajo, mil pogled, in mirno je vse; da, ta pogled izžema bridke solze. So ne¬ poboljšljivi, kakor jih imenuješ, se ti poboljšajo na tvoje resnomilo enkratno posvarilo. In ko te zagledajo in srečajo na potu, ti hitijo veselo naproti, ti poljubijo roko, in če te ne morejo, poljubijo ti obleko. In kadar jih nagovoriš, skoraj pozabijo dihati, in srečni so, nedopovedno srečni, kadar zaslišijo iz tvojih ust edino le: si že priden, si že pridna! Ko je Jezus, božji prijatelj otrok, prijezdil slo¬ vesno v Jeruzalem in je vstopil v tempelj, so klicali otroci, rekoč: Hozana, sinu Davidovemu! In ko so mu pismarji rekli: Slišiš, kaj ti pravijo, jim je odgovoril: Kajpada! Ali niste nikdar brali: Iz ust otrok in sesajočih si si hvalo napravil. (Mat. 21, 15. 16). Tako sem tedaj pristojno pozdravil katehete, to je, može, ki opravljajo službo izmed najvažnejših služeb na svetu, ki so učeniki večnoveljavnih resnic in čednosti, -so odgojitelji otrok v popolne može, v mero polne starosti Kristusove, da niso večotroci omahljivi in s emtr tj a majani od vsakega vetra uka po hudobiji ljudi, po zvijači, s katero zapeljujejo v zmoto (Efež. 4, 13. 14); so nadalje namestniki Očeta, Sina in sv. Duha, so zastopniki staršev, so ravnatelji semenišča . 1^*9 11 - za odgojo vernih in dobrih škoiijanov, so voditelji mladih potovalcev k nebeškemu Očetu, k nebeški materi Mariji, k njih angelcem, k vsem nebeščanom. — To si katehet! Ti si katehet. Quid maius, quam animis moderari, quam a d o 1 e s c e n t u 1 o r u m f i n g e r e moreš, vpraša sv. Janez Zlatoust in odgovarja: Omni certe pictore, o m ni stat u ari o caete- r i s q u e h u i u s m o d i omnibus excellentiorem h u n c d u c o, q u i i u v e n u m a n i m o s f i n g e r e non ignoret. 1 In enako uči sv. papež Gregor Veliki, katerega podobni izrek sem postavil na za¬ četek svojemu pozdravnemu govoru: Kdor urneje otroke vzgojevati k strahu božjemu in h kreposti, se mora više ceniti ne g 0 umetnik. V Gospodu ljubljeni katehetje! |z doslej povedanega razvidite lahko vso častitost in popolno imenitnost veroučiteljske službe. Kaj čuda, da je sveta katoliška Cerkev vedno visoko cenila, pa tudi ostro zapovedovala katehetski poduk — zlasti se je to v najnovejšem času godilo. Srečno in slavno vladajoči papež Pij X. so v apostolskem pismu »Fra i rnolti e gravi uffici« z dne 12. januarja 1905 svojemu generalnemu vikarju kardi- 1 S. Ioan. Cffivs. hom. 60 in Matth. cap> 18. . J 2 ^ nalu Petru Respighi nujno naročili, da naj vestno skrbi, da bo rimska mladina v krščanskem nauku in življenju dobro podučena in odrejena. Zakaj med mno¬ gimi in težkimi dolžnostmi, katerim naj posvečujejo dušni pastirji svojo gorečnost, zavzema nedvomno prvo mesto krščanski poduk mladine. »Fra i molti e gravi uffici, ai quali deve consecrarsi lo zelo dei Parroci, tiene certamente il primo pošto la Christiana istituzione della gioventu.« 1 Istotako so sedanji sveti oče Pij X. v lepem listu »Consilium illud«, poslanem dne 8. februarja 1905 doktorju Amedeju Ghizzoni, uredniku lista »II cate- chista catholico«, izrazili svoje veselje nad katehetskim shodom in so ga kaj krepko priporočili. Da se vse obnovi v Kristusu, da se življenje kristjanov, zasebno in javno, povzdigne in okrepi, morajo Kristusovi nauki in vzgledi prešiniti duše in srca nedoraslih in doraslih vernikov. K temu pa pripomore največ teme¬ ljito krščansko kateheziranje. »Ut omnia instaurentur in Christo, id est, ut moreš et instituta populorum privatim et puhlice ad christianam restituantur for¬ mam, fieri profecto non potest, nisi vulgo doctrina et praecepta Christi mentes animosque rursus im- buerint.« 2 Nadalje so sveti oče Pij X. izvrstno okrožnico »Acerbo nimis ac difficili tempore« dne 25. aprila 1905 poslali vsem katoliškim škofom z nujnim naročilom, da naj pridno skrbijo za uspešni poduk v krščanskem nauku. Kajti vsega hudega, ki tare danes človeški 1 Acta pontificia. Romae, 1905. Fasc. 11. pag. 339 - 342. 2 Acta pontificia. Romae, 1905. Fasc. 12. pag. 429. ^>6 ) 13 Pte^, rod, je glava to, da vlada pri toliki učenosti in želji po učenosti neka neverjetna nevednost v najvišjih rečeh, ki se tičejo svete vere. Kolikor zadevlje rečena poslanica našo škofijo, je razloženo v posebni raz¬ pravi, priobčeni v deveti številki letošnjega škofij¬ skega lista. 1 V naši škofiji se šolski katehetski poduk ni zane¬ marjal, pač pa neprestano pospeševal. Na dekanijskih konferencah ali zborih so bila poleg drugih dušno- pastirskih predmetov razpravljana in reševana vselej tudi vprašanja o katehetskem poduku in katehetski vzgoji. Tudi diecezne ali škofijske sinode niso prezrle te panoge dušepastirstva. Razen drugih določeb spa¬ dajo semkaj konštitucije ali odredbe de catechizandis rudibus, de sacramento confirmationis, de prima pue- rorum et puellarum sacra communione, de catecbeta- rum relatione erga magistros scholarum. 2 Tudi katehetsko slovstvo se je krepko razvilo, ko je bil izdan, od avstrijskih škofov dne 9. aprila 1894 potrjeni »veliki katekizem ali krščanski nauk.« 3 V kratkem sta bili priobčeni dve odlični razlagi no¬ vega katekizma: manjša v dveh delih leta 1899 in 1 Kirchl. Verordnungsblatt fur die Lavanter DiOzese. 1905. Num. VI. pag. 93 — 97. — Idem, Num. IX. pag. 134- — 136. a Actiones et constitutiones Synodi dioeces. anno 1900 peractae. Marburgi, 1901. Cap. XXII. pag. 230 sqq. — Ibidem, cap. XXXVII. pag. 299 sqq. — Ecclesiae Lavant. Synodus dioeces. 1903 coadunata. Marburgi, 1904. Cap. LXX. pag. 460 sqq. — Ibidem, cap. LXXXVII. pag. 691 sqq. 3 Kirchliches Verordnungsblatt fiir die Lavanter DiOzese. 1897. Nr. X. oddelek IV. str. 130. < 1 4 — • 1901, večja pa v štirih zvezkih leta 1901 in 1902. 1 2 Vrhutega je bila vnovič natisnjena prestava zgodeb sv. Pisma za nižje razrede ljudskih šol po nemškem izvirniku Dr. Friderika I. Knecht. - Nadalje je bilo priobčeno obredoslovje ali katoliška 1 i t u r- gika v slovenskem in nemškem jeziku 3 , so bili na 1 Dr. Ivan Križanič, Razlaga novega velikega katekizma. V Mariboru, 1899. Prvi del. 8°. str. 1 -335. — V Mariboru, 1901. Drugi del. 8 n . str. 336 663. Predstoječa razlaga je izvrsten pripomoček, da se katehet izobrazi za prav koristno katehetsko delovanje. Po katekizmu je vprašanje za vprašanjem korenito razloženo in pojasnjeno. Vmes je vpletenih obilo primernih vzgledov iz svetega Pisma in od drugod. Knjiga ponuja mnogo¬ vrstnega gradiva za kateheze, pa ne jemlje prilike za samo¬ stojno delovanje katehetovo. — Anton Veternik, Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. V Ljubljani, 1901. I. zvezek 8°. str. 382. II. zvezek str. 473. V Ljubljani, 1902. III. zvezek 8°. str. 504. IV. zvezek str. 326. Navedena razlaga je izdatna pripomoč, s katero dušni pastir lahko uspešno opravlja svojo katehetsko službo v cerkvi in šoli. Naslanja se tesno na besedilo novega velikega katekizma. Vsebina je tako temeljita, kakor je oblika lepa. — Vrhutega je bil za uporabo katehetom in učiteljicam otroških vrtcev sestavljen katekizem za prvence: Ant. Kovačič, Detinsko bogoznanje. Katekizem za prvence. V Mariboru, 1903. Str. 141. (Jož. Rozman, Katehetika ali poduk prvencev v sv, Jezusovi veri. V Celovcu, 1855. — Tom. Mraz: Djansko vodilo, po kterem naj se prvošolci v presv. Jezusovi veri podučevajo. 1862. V Marburgu. Str. 169. — Šolske kateheze za prvence. Priloga »Slov. Prijatelja« 1878. — Razlaga sred¬ njega in največjega katekizma. Priloga k »Slov. Prijatelju« 1883. V Celovcu). 2 Ivan Skuhala, Zgodbe sv. Pisma za nižje razrede ljudskih šol. Nemški spisal Dr. Friderik I. Knecht. Dunaj, 1889. Str. 95. 3 Jakob Kavčič, Katoliška liturgika za šolski in domači poduk. Maribor, 1904. 8°. Str. 160. — Alois Čižek, Katholische Liturgik. Graz, 1904. 8°. Str. 110. ■ -C*) 1D . svetlo dani razni molitveniki za šolsko mladež 1 , pa je bila priredjena ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma . 2 Obenem so bili v vseh osmih letnikih »Voditelja v bogoslovnih vedah« pisani kore¬ niti sestavki o katehetskih predmetih. Prav živo želim, da se tudi v prihodnje marljivo obdeluje široko polje katehetskega slovstva . 3 1 Jožef Cede, Sveto opravilo. Molitvenik za krščansko mladino, pa tudi za odrasle. 7. izdaja. V Mariboru, 1905. Str. XII J- 552. — Jan. Bapt. Vreže, Geheiliget werde dein Name! Gebet und Gesangbiichlein. Zweite Auflage. Graz, 1904. Str. 312. — Dr. Josef Somrek, Kinderherz himmelwar.ts. Ein Hand- bucli ftir die fromme Schuljugend. Zweite Auflage. Cilli, 1904. Str. 43. — Dr. Josip Somrek, Prijatelj otroški ali darilo po¬ božnim šolarjem. V Celju, 1905. Tretji natis. Str. 66. — Duhoven Lavantinske škofije, Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sveto birmo. Peti natis. Maribor, 1893. Str. 288 -j- Cerkvene pesmi 289 -470. — J. Voh, Sveta birma. Poduk in priprava za ta sveti zakrament. Maribor, 1897. Str. 50. — Duhovni vodnik pri domači in očitni službi božji. Molitvenik za slovenske učence in učenke in sploh za slovensko mladino sestavil duhovnik Lavantinske škofije (I. Skuhala). V Mariboru, 1885. Str. 127. — Ivan Skuhala, Ključek nebeški. Molitvenik za bogoljubno mladino. V Mariboru, 1888. Str. 192. 2 Fr. Sal, Špindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. V Ljubljani, 1904. Str. 187. — Venček cerkvenih pesmi za šolarje. (Pridejane so kratke mašne molit¬ vice in sv. rožni venec). V Mariboru, 1899. Str. 47. 3 Zanimanje za šolski katehetski poduk po avstrijski državi sta mogočno vzbudila dva pedagogiško-katehetska te¬ čaja v Solnogradu in na Dunaju. Primeri: Sebastian Danner, Der paedagogisch-katechetische Kursus in Salzburg vom 10. bis 23. November, 1903. 8°. str. 94. — Osterreichische Leogesellschaft, Der paedagogisch-katechetische Kurs in Wien 1905. Wien 1905. .^»1 16 Katehetje predragi, vi dobro veste, da je uspešen krščanski poduk šolskih otrok prav težaven, ker se razteza na najvažnejše in najvzvišenejše nauke in ker obsega vse moči katehumena, njegov um in spomin, njegovo voljo in srce. Da premaguje katehet izredne težave vero- zakonskega podučevanja, mora pridno in po¬ božno moliti za blagoslov božji. Če kje, velja tukaj dobroznani rek: Le prazno je delo brez žegna iz nebes. Pohlevna molitev rosi milost božjo na zasejano seme in mu daje rast. Potrebna je dalje skrbna priprava. Brez nje ne dosežeš uspeha niti na pridižnici v cerkvi, niti ne na leči v šoli. V navodilu, katero so avstrijski škofje za upo¬ rabo novega katekizma izdali dne 25. novembra 1897, naročajo med drugim: »Plodovitno katehetsko delo¬ vanje ne terja samo, da ima katehet, kot razlagalec katekizma, splošno bogoslovno znanje, da pozna na¬ čela metodike in pravila dobre kateheze, ono za¬ hteva marveč, da se marljivo izobražuje v katehetski umetnosti, da čita dobre kateheze, posluša praktične katehete in sam večkrat razmišlja o svojem pod- učevanju. Predvsem pa in najbolj terja sadonosno kate¬ hetsko delovanje, da se katehet od slučaja do slu- Vel. 8°. str. 340. — V Zagrebu je bil osnovan poseben odbor, ki sklicuje katehetske shode in izdaja njih sklepe in razprave v posebni]* knjižicah. Primeri: Prof. Karlo Matica, Katehetski sastanki (god. 1892 i 1893). U Zagrebu, 1893. Str. 222. — Idem, Katehetski sastanak (god. 1894). U Zagrebu, 1895. Str. 230. V ' . 1 7 V .v čaja in pred vsako katehezo vestno pripravlja. Za to pa ne zadostuje samo, da bi katehet le površno pre¬ bral kako drugo katehetsko razlago o dotičnem pred¬ metu, ampak treba je, da jo tudi sam temeljito pre¬ misli, vsako besedo vprašanj in odgovorov natanko preudari in si katehezo tako prisvoji in priredi. Treba je, da si katehezo že naprej v duhu predstavi; da si poišče in izbere primer in vzgledov, ki mu uteg¬ nejo služiti pri razlagi, ter da si določi praktične posledice, katere hoče izvajati iz verskih resnic, in ne sme se zanašati, kaj mu šele prinese slepa sreča in pride slučajno na misel .« 1 K dobri pripravi za verozakonski poduk spada v prvi vrsti modra razdelitev učne tvarine za vsak razred in primerna razvrstitev cele naloge v dnevne, tedenske in mesečne naloge. Takovšen načrt je potreben, da postane pod- učevanje enotno po vseh šolah v škofiji in pa enakomerno, to je, da veroučitelj ne jemlje ob začetku šolskega leta premalo in proti koncu pre- obilo, tako, da se učenci ali preobložijo ali pa jim del verskih in dejanskih resnic ostane premalo znan ali celo neznan. Tvarino šolskega leta je za dneve, tedne in mesece razdeliti tako, da se skonča v začetku zad¬ njega meseca in se v tem samo le ponavlja vsa na- 1 Instruktion zur Einftihrung des neuen Katecliismus. Kirchliches Verordnungsblatt far die Lavanter Dibzese, 1897. Nr. XIII. oddelek 2. str. 175 nsl. Močno želim, da fii dušni pastirji, zlasti šolski katehetje, pridno prebirali le-to merodajno navodilo. 2 loga šolskega leta. Zelo koristna je razdelka tvarine tudi za vsako uro; da katehet ne izgublja s praz¬ nim govorjenjem niti minute in je pri podučevanju kratek, določen in gotov tako, da posveti vsaki nalogi po njeni težavi in važnosti primeren čas in da vso snov, predela, v določeni dobi. Pri takem ravnanju doseže zaželjeni uspeh, lahko zapišuje predelano tva¬ rino v zapisnik, olajšuje nadzorovanje, ima neovrg¬ ljiv dokaz, da je storil svojo dolžnost. V ta namen je bil le,ta 1899 za našo škofijo vnovič sestavljen in priporočen učni načrt. 1 Čeprav ni bil morebiti povsem dovršen, moram venddr iz lastne izkušnje trditi, da so katehetje, ki so se na¬ tanko ravnali po njem, dosegli izvrstne uspehe. Sploh moram očitno priznati, kar sem letos v zasebni avdi- jenci dne 6. aprila povedal tudi svetemu očetu papežu Piju X., da sem na svojih vsakoletnih obiskovanjih našel prav dobro podučene otroke. Mnogekrati sem se čudil njih zanesljivim in jasnim odgovorom na najtežja vprašanja. Da bi bil sedanji učni načrt za verozakonski poduk na ljudskih in meščanskih šolah popravljen in izpopolnjen, sem na prvo mesto dnevnega reda prvega shoda katehetov Lavantinskih postavil ravno sestavo dobrega naučnega črteža za krščansko kate- heziranje na omenjenih šolah. Častiti zborovalci, poslušajte mirno gospode poročevalce, ki vam bodo pojasnjevali posamezne 11 Priredil ga je , učeni in čednostni kanonik Dr. Jožef Pajek (f 1901), dvajsetletni profesor veronauka na c. kr. državni gimnaziji Mariborski. točke dnevnega reda, jn potem presojajte modro in mirno dotična poročila, povzročujte občekoristne sklepe, podajajte blagonosne nasvete. Kjer ni sveta, se sklepi razgube; kjer je pa več sveto¬ valcev, se potrjujejo. (Pregov. 15, 22). V Gospodu pobožno zbrani katehetje! e kedaj, je ravno v naši dobi katehetski poduk največjega pomena. V času, ko se slabovernost ali popolna nevernost vedno bolj in bolj širi ter že niže kroge človeške družbe okuža, v dnevih vražjega klica po odpadu od edino- vzveličavne rimsko-katoliške vere — v njih je korenit poduk v krščanskih resnicah in zvest navod h krščanskemu življenju prepotreben ljubi mladini. Prepričanje o tej potrebščini mora docela pre¬ šiniti kateheta, da potem v duhu velikih katehetov, kakor so sveti cerkveni očetje in učeniki ter so sv. Filip Nerij, sv. Jožef Kalasankcij in mnogi drugi, da po vzgledu teh slavnih mladinoljubov, pravim, uči otroke krščanski nauk navdušeno, vestno in tako plodonosno. < — 20 (Q ^-j Ne morem se zdržati, da bi ne omenil, kako ljubeznivo je sv. Hieronim opisal poduk, ki ga hoče dajati Pavli, hčerkici blage Lete in vnučki sv. Pavle, če jo bo mati poslala v Betlehem k stari materi Pavli in k teti Evstohiji. »Ipse, si Paulam miseris, et magistram me et nutritium spondeo. Gestabo hu- meris, balbutientia senex verba formabo, multo glo- riosior mundi philosopho, qui non regem Macedo- num Babylonio periturum veneno, sed ancillam et sponsam Christi erudiam regnis coelestibus offe- rendam. Jaz sam, če boš poslala Pavlo, se za učitelja in odgojitelja zaprisežem. Nosil jo bom na ramah, bom jecljave besede narejal starček, mnogo slavnejši od modroslovca sveta (Aristotela), ki ne bom vzgojil kralja Macedoncev, ukončavšega se s strupom babilonskim, ampak služabnico in nevesto Kristusovo, ki se izroči kraljevstvu nebeškemu. 1 Res, dnevi so hudi, smemo tožiti s svetim apostolom Pavlom. (Efež. 5,16). Časovne razmere so nam sovražne; treba je plavati proti valovom in na¬ valom časovnega toka. Zato je sv. apostola Paula opomin do Efežanov moj opomin do vas, v Gospodu zbrani katehetje: Bratje, bodite močni v Gospodu in v mo¬ gočnosti njegove moči! (Efež. 6, 10). Bodite pogumni in hrabri; zakaj nič velikega za Boga in nič velikega za domovino se ne stori in ne do¬ seže brez neupogljive srčnosti. 1 Epist. ad Laetara de institutione filiae. (Sub finem). Da bi pa vašemu zborovanju na strani stala vsemogočna milost božja, podelim, kakor sem v ta namen služil danes tudi sveto mašo in smo pred za¬ četkom zborovanja poklicali sv. Duha na pomoč, moleči: Veni,sancteSpiritus, podelim, pravim, poročevalcem in sopomočnikom na prvem Lavantin¬ skem katehetskem shodu, ki se zdajle začenja, sveti blagoslov: t. Sit nomen Domini benedictum. 1L Ex hoc nune et usque in saeculum. n. Adiutorium nostrum in nomine Domini. IL Oui fecit coelum et terram. Benedicat vos omnipotens Deus: P a j-1 e r e t F i j-1 i u s e t S p i r i t u s f Sanctus! Amen. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Vekomaj. Amen. COBISS NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000492974 __v,